18. APRILA — STEV. 15 3 STRAN MLADOST POD OBLAKI Y SPODNJEM KARTEL J EVEM KAKOR NA MRAVLJIŠČU. — POLEG CELJ­ SKE BRIGADE SO TU ŠE TITOV VELEŠKA, POŽAREVASKA IN NEGOTIN- SKA. — MED BRIGADIRJI VLADAJO ISKRENI PRIJATELJSKI ODNOSI, RESNIČNA ENOTNOST. — BRIGADA »DUŠANA FINŽGARJA« JE POD TEŽ­ KIMI POGOJI OPRAVILA NAJTEŽJE DELO. — NJIHOVA POŽRTVOVAL­ NOST IN VZTRAJNOST KOMAJDA ŠE NAJDE PRIMERE. NA CESTI DE­ LAJO ŠELE KAKIH ŠTIRINAJST DNI IN DOSEGAJO NORMO ZA PO­ VPREČNO 124 ODSTOTKOV. — BRIGADIRJI SO ZADOVOLJNI, DA SO VSAJ ZA TISTE, KI PRIDEJO ZA NJIMI, NEKAJ NAREDILI. — IN NARE­ DILI SO VELIKO, SAJ JE MLADINSKO NASELJE »SUTJESKA« NAJLEPŠE UREJENO NASELJE NA AVTOMOBILSKI CESTI. — ZA NJIHOVO DELO IN ŽIVLJENJE SE ZANIMAJO TUDI PIONIRJI, OBČINSKI KOMITE LMS KOZJE PA JE S PREDSEDNIKOM FRANCKOM BIZJAKOM KOT PRVI KO­ MITE OBISKAL SVOJE BRIGADIRJE NA DELOVIŠCU. OBLAKI, MRAZ IN BLATO Letošnja bedasta zima in slabo vreme se kljub lepim preroškim naptovedim vremeneslovcev trdovratno drži. Naj- Brigadna bolničarka Sonja Perlič je Imela svoje skrbi. V brigadi pravijo, da je zaradi nje celjska brigada prišla »na slab glas«, ker ni uspela ozdraviti nji­ hovih zahripanih glasov. Sicer pa tudi sama nima trenutno zvonkega glasu ... prej so morali odložiti odhod za deset dni — ker je snežilo in je bilo mrzlo —, potem so prišli v Kartel j evo, misleč, da bo na Dolenjskem lepše. Da bo toplo in jasno. Toda ni bilo tako. Se dvakrat je zapadel sneg in živo srebro je zdrknilo za nekaj stopinj niže. Okrajna zadružna zveza jim je poslala toplo perilo. Delali so in do prvega apirila naredili vse, kar je bilo potrebno, da je bilo naselje pri­ pravljeno za sprejem treh novih brigad. Lepega vremena vse do danes skorajda ni bilo. Nad pobočji in polji visijo ob­ laki, težki kakor svinec; zemlja je raz­ močena in lepljiva; in od tod, iz vasi, lepo vidi rjava proga — trasa avto­ mobilske ceste, ki se vzpenja in spušča in naposled izginja in izgine. V ŠTABU NASELJA nam je komandant Marko Borić iz Ogu­ lina na vprašanje, kaj misli posebej o celjski brigadi, odgovoril, da so briga­ dirji prav doumeli nalogo, ki jo je pred­ nje xx>stavil tov. Tito; da so z razumeva­ njem in požrtvovalnostjo, ki zaslužita vso pohvalo, opravili resnično težko de­ lo in da vladata med njimi in brigadirji ostalih treh brigad odkritost in prisrč­ nost Ln naposled — bolj tiho in zaupno Ponatis pisma velenjskih pionirjev bri­ gadirjem na AvtocestL povedano — da so hrigadirke boljše od brigadirjev! To vsekakor ne jemlje po­ guma, saj dela navsezadnje vsak, koli­ kor more in zmore in lenuhov med nji­ mi ni. Kako pa bi sicer lahko bila celj­ ska brigada najboljša! OB ŠTIRIH ZJUTRAJ ... naselje oživi. To je čas, ko brigadna po­ velja oznanijo konec noči, ko brigade odidejo na delo. Trasa avtomobilske ce­ ste bo telda sicer deset metrov od njiho­ ve kuhinje, vendar jo je treba tod mimo šele speljati. Celjani delajo pet kilome­ trov stran, ostale brigade pa nekoliko niže. Pot jih prav nič ne utruja, tudi de­ lo ne, čeprav so tla na tem odseku pose­ jana z živo skalo. Opoldne se vračajo, vedri in veselo razpoloženi in — lačni. Toda,kuharji jih z izdatno hrano kaj kmalu potešijo. Povedali so nam, da do­ bijo brigadirji vsak dan meso in 800 gr kruha in da pojedo največ kruha Make­ donci. Tisti, ki jim en obrok ne zadosti, dobijo še drugega. POPOLDNEVE posvetijo brigadirji športnemu, kultur- noprosvetnemu delu in traktorskemu te­ čaju. Sportu vreme sicer ni preveč na­ klonjeno, zato pa kulturnoprosvetnemu udejstvovanju in traktorskemu tečaju prav nič ne škodi. V Karteljevem je šo­ la, kjer lahko pripravljajo svoje pro­ grame, in te pripravljajo hkrati za va- ščane in naselje. Ni treba posebej ome­ njati, da so le-ti skrbno sestavljeni in prav tako skrbno naštudirani, bolj kot to je nemara zanimivo, da so med bri­ gadirji tudi taki, ki bodisi da sami kom- ponirajo, bodisi, da pišejo tekste kake pesmi. S prireditvami pa so vsi zado­ voljni. AMBULANTA Medtem ko je bilo prejšnji mesec so­ razmerno dosti bolnikov, se je njih šte­ vilo zdaj zreduciralo na minimum. Nih­ če noče biti bolan, čeprav se vsakomur ne posreči, da ne bi bil. Vremenske raz­ mere so gripi pač naklonjene in tu še tako trdna volja ne zaleže dosti. V osta­ lem je ambulanta urejena kakor se spo­ dobi; bolničarka je vsak hip tu; če tre­ ba, tudi zdravnik; kakih težjih obolenj ni bilo, in z zdravili so preskrbljeni. PRI LUŠTEKOVI MAMI je zares »luštno«. To je tako rekoč brigadirsko drugo naselje; tu so se bri- gadirke umivale in prale perilo, mar­ sikdo pa je v prostem času presedel v prijazni izbi kako prijetno uro. Da je Karteljevo dobilo toliko novih pre­ bivalcev, se zdi vaščanom kratko malo neverjetno, še več, edinstveno doživetje. Brigadirje imajo vsi radi, ne samo, ker jih veže z njimi skupno delo, pač pa, ker so sem prinesli mladost in delovno vnemo. Luštekova mama je ena tistih, ki jim niti vojna vihra ni mogla do živega; bila je zavedna in predana in taka je tudi danes. Ko je tod mimo šla vojna, so »beli« prišli po njeno hčerko, da bi jo ubili. Čakala je, kdaj bodo odjeknili streli, toda pripeljali so jo nazaj in od­ šla je med partizane. Danes še živi. Tako nekaj paberkov z avtomobilske ceste, z največje mladinske akcije, koli­ kor jih je kdajkoli bilo pri nas. Delo na njej ni lahko, zavest pa, da bo z nje­ no dograditvijo položen še en temeljni kamen v veličastno zgradbo našega so­ cializma in utrjena še ena vez naše enot­ nosti, ta zavest je pa prijetna. Pred dnevi so brigadirje celjske brigade »Dušana Finžgarja«, ki so doma s Koz­ janskega, obiskali člani občinskega komiteja Ljudske mladine iz Kozjega. Bri­ gadirjem pa niso prinesli le Ippe pozdrave, temveč so jim dali tudi nekaj »žepne« hrane«, ki so jo zbrali njihovi tovariši doma s prostovoljnim delom in prispevki. Tak obisk jim je bil dvakrat dobrodošel. Z RAZVOJEM OBCINE RASTEJO NOVE POTREBE V šošfanfsftf :občinf letos 200 novih sianovani DRUŽBENI NACRT ŠOSTANJSKE OBCINE DAJE LEPO PERSPEKTIVO Osnutek družbenega načrta Šoštanj- ske občine, o katerem te dni razprav­ ljajo p>olitične organizacije in volivci, vsebuje razveseljive postavke. Industrij­ ska proizvodnja se bo povečala za 8 OD­ stotkov. Z ozirom na dokaj nagel vzpon industrijske proizvodnje .BO treba kme­ tijsko proizvodnjo prilagoditi potrebam občine. Zato predvideva načrt povečanje števila prašičev in perutnine. Izboljšati nameravajo tudi živinorejo, dvigniti molznost in urediti 8 ha novih sadov­ njakov. Za zadovoljitev trga v Velenju in ŠO­ štanju bodo povečali vrtnarijo Kmetij­ skega gospodarstva SALEK. Kmetijske zadruge pa naj bi sklepale ix)godbe s kmetovalci o pridelovanju vrtnin. Tako predvideva družbeni načrt, da se bodo površine z vrtnarskimi kulturami pove­ čale od sedanjih 80 na 160 ha. Kmetij­ ske zadruge bodo morale več sodelovati s kmetovalci, usmerjati proizvodnjo po izdelanih načrtih in izboljšati odkup. Načrt predvideva povečanje prome*« v trgovini ZA 8 odstotkov. Da BI izbolj­ šali preskrbo potrošnikov, bodo V No­ vem Velenju opremili 10 poslovnih pro­ storov. V ŠOŠTANJU in Velenju bodo ure­ dili tudi tržno lopo in prodajalno mlek«. Odpreti bo treba več manjših trgovin v oddaljenejših vaseh. Zamislite si, kal» je človeku, ki prihaja iz več kilometrov oddaljenih Belih voda po živila V Šo­ štanj?! Pomembno vlogo bodo morali odigrati tudi sveti potrošnikov. Kaj pa obrt? To je največji i>roble«i» šoštanjske občine. Odstraniti bo treba šušmarje in ustanoviti še 18 OBRTNIH obratov. Zaradi naglega porasta PREBI­ valcev je stanje kritično predvsem v Velenju. Zato družbeni načrt PREDVIDE­ va v Velenju radiomehanično delavnico, frizerski SALON, krpalnico perila, zidar­ ski OBRAT, pralnico IN čistilnico, POPRAV- Ijalnico nogavic, komisijsko prodajalno, bencinsko črpalko in popravljalnico ko­ les. Letos bodo gradili 500 novih stano­ vanj. Ob koncu leta bo vseljivih okoli 200 stanovanj. Razen tega bo zgrajen V Velenju zdravstveni dom do tretje faze, nadaljevali bodo z regulacijo Pake, gra­ dili šoli v Belih vodah in Paki pri Ve­ lenju in začeli graditi šolo v SMARTNEM ob Paki. Tudi novo šolo v Velenju B« treba DOKONČNO urediti. Samo teh NEKAJ podatkov'kaže na ve­ likanski razvoj občine, hkrati pa tudi na VEDNO večje potrebe^ ki rastejo vzpo­ REDNO z izgradnjo. CE upoštevamo, da bo letos narodni dohodek v šoštanjski občini ZA 5,5 odstotkov večji kot lani, lahko ugotovimo dejansko rast občine, v kateri je že DANES 77,4 odstotkov kmečkega prebivalstva. NAŠIM NAROČNIKOM IN BRALCEM Zaradi prvomajskih praznikov prihodnji teden naš list ne bo iz­ šel v petek, kot po navadi; pač pa nekaj dni pozneje, in sicer v torek 29. aprila v povečanem ob­ segu. Ker bo list izšel najmanj na 16 straneh in bo razen tega vseboval večje število zanimivih sestavkov in reportaž ter dve nagradni kri­ žanki, bo cena listu v kolportaži 20 din. Uredništvo Družbeni načrt laške občine sprejet Na seji obeh zborov občinskega ljud­ skega odbora v Laškem, ki je bila pred dnevi, so sprejeli družbeni načrt in pro­ račun za letošnje leto. Družbeni načrt daje močan poudarek izgradnji stano­ vanj, izboljšanju komunalnih naprav, napredku kmetijstva, obrtaištva, trgo­ vine in turizma. Za elektrifikacijo naselij Rifengozd, Brstnik in Lokavec predvideva načrt 10 milijonov din. Za gradnjo stanovanj 63 ; milijonov, ki jih bodo črpali iz občinske­ ga in republiškega stanovanjskega skla- , da. Novoustanovljena stanovanjska za- { druga bo skrbela, da bodo s temi sred- ' stvi zgradili čim več stanovanj. Med . ostalimi komunalnimi deli bodo nada- { Ijevali dela na vodovodu Ogeče—Laško ' in Šmohor—Huda jama. Na kmetijskem področju predvideva načrt izboljšanje v živinoreji. V ta »a- men bodo izboljšali krmsko bazo ter nabavili 70 krav in telic sivorjave pas­ me. Sadjarstvo bodo izboljšali s tem, da bodo letos zasadili 15 ha strnjenih na­ sadov, na starih sadovnjakih pa bodo posadili 3000 sadnih drevesc. Tudi in­ dustrijske rastline nameravajo gojiti t večjem obsegu kot doslej, saj bodo za­ sadili 15 ha zemljišč s hmeljem, 40 ha pa z jarim lanom. Da bi ustvarili čim več sredstev aa elektrifikacijo naselij, poi>ravilo občin­ skih cest, gradnjo vodovoda in ostalik nujnih komunalnih del, so po daljši ras­ pravi izglasovali tudi višji odstotek o}»- činskih doklad. O čem razpravljali na zborih volivcev v koniiihi občini? Te dni so bili v konjiški občini zbori volivcev, na katerih so volivci razprav­ ljali o osnutku družbenega načrta in proračuna. Povsod je prišla do izraza misel, da bo treba s sredstvi, ki jih družbeni načrt predvideva, dobro gospo­ dariti, varčevati ter skrbeti za uresniči­ tev predvidenih nalog. V kmečkih predelih so živo razprav­ ljali o nadaljnjem razvoju kmetijstva, kateremu družbeni načrt daje velik po­ udarek. Živa je bila zlasti razprava gle­ de občinske doklade, ki je letos nekoli­ ko višja od lanske. Večina kmetovalcev je razumela to potrebo, saj bodo ta sredstva v drugi obliki vrnjena zopat v kmetijst-vo, hkrati pa bodo silila pro­ izvajalce, da bodo čim več in čim ceneje proizvajali. V Konjicah so načeli vprašanje grad­ nje nove šole, ki je več kot potrebna. Letos bodo pripravili načrte, z gradnj« pa bodo začeli verjetno drugo leto. Ja­ rek skozi mesto bo letos končno dokon­ čan, saj na občini pravijo, da bo denar v ta namen na razpolago. Razen novih stanovanjskih blokov bodo preuredili v stanovanja tudi stavbo, ki je bila prvot­ no določena za sedež sodišča. Tako bodo pridobili še 9 stanovanj. SPOMIN nakonferenco v Šmiglovi zidanici (Oh dvajseti ohletnici konference CK KPS) Kadar steče pogovor o zgodovinski konferenci CK KPS, ki je bila 17. aprila, pred dvajsetimi leti v Smiglovi zidanici nad Grajsko vasjo, ti Turkov Jože hu­ domušno pomežikne. »Hm, o stvari hi pa še jaz kaj vedel.« Ce povprašaš še koga drugega, ki Jo­ ža dobro pozna, ti to še enkrat potrdi. »Kar je res, je res. Turkov Jože je bil takrat kurir. Kar vprašaj ga, kako je bilo. On najbolje ve.« In ko se spustiš v pogovor, se Tur­ kov Jože zamisli. Nekam čudno pripre oči in začne pripovedovati. ... Vrnil sem se iz Zagreba. Tam sem bil pri bratu, ki se je že takrat družil s komunisti. Tudi mene je po­ tegnil v svoj vrtinec. Prišel sem nazaj v domači kraj .Nekdo mi je zaupal, da je Slavko Slander glavna sila napred­ nega gibanja. Kmalu sva se srečala. Povabil me je v svojo zobozdravstveno delavnico. Rekel je, da imam sicer moč­ ne zobe, pogledati pa mora, če jih ne načenja zobni kamen. S svedrom je dr­ sel po površju skleriine. Toda s stote­ rimi vprašanji mi je vrtal v dušo. V tem je bil Slander pravi mojster. Navadno sva kramljala prisrčno, to- variško. Le kadar je Slander začel dvo­ miti v mojo predanost ideji, sva govo­ rila glasneje. Začelo S9 j« d«lo. Trdo delo na tt- renu. Preboldskim žandarjem smo de­ lali velike preglavice. Večkrot so nas tudi dobili, nas uklepali kakor zverine in zapirali. Kaj vse niso ti vragi z nami počenjali! Toda mi nismo odnehali, ni­ smo klonili. Torej konferenca? Kolikor se spomi­ njam, mi je Slander nekoč zaupal, da bi se morala vršiti že sedemintridesete­ ga leta. Zaradi prehudega policijskega terorja in še nekaterih drugih okolnosti so jo preložili za eno leto. Toda kje se naj vrši? Po dolgih posvetovanjih je Slavko Slander določil Šmiglovo zida­ nico. Pokojni Franci Hribar in jaz sva bila določena za kurirsko službo. Go­ spodar Smigel mi je zaupal ključe, re­ koč: »CE bodo žejni, tako vei, kje se na­ toči.« Prijazna gospodinja je še nekam za­ skrbljeno pristavila: »Da le ne bi do česa prišlo. Žandarji so muhasti.* »Tu je moja glava*, sem rekel. »Ce mi ne verjameš, pojdi z menoj k Smiglu. Dobri in pošteni ljudje so to.« In sva zares tudi šla. V prijazni do­ mačnosti se je pogovor nadaljeval. Po­ vrnili smo se za dvajset let nazaj in se ustavili pri veliki noči 17. aprila 1938. Jože je pripovedoval, kako $ta s pokoj­ nim Hribarjem čakala in rpremljala delegate. Bili so sami danes najbolj vid­ ni funkcionarji. »Celo tovariš Tito je bil med njimi!« so domači ugotovili. »Pod ilegalnim imenom RUDI,« je pri­ stavil Jože. »Velika noč je bila najbolj primerna. In še posebno primerna je bila zidanica. Slander je o vsem dobro premislil. In mi smo v njegove načrte in častne be­ sede o tajnosti vedno zaupali. Slander je bil velik človek, bil je pravi komu­ nist. In mnogo je bilo takih. Le škoda, da jih je toliko moralo žrtvovati svoja dragocena življenja. In po konferenci smo živeli v večnem strahu. Toda za­ njo so vedeli zares sami kleni in pre­ dani ljudje. Da je bila v naši zidanici konferenca, se je razvedelo šele po vojni,« sta povedala Smiglova mamca in očka. »Tudi tale,« sta namignila na Turko- vega Joža, »je bil fant in pol! Vedno smo se razumeli. Morali smo se. Mi v duši, on v borbi. Vsi smo živeli za eno, za pravično stvar.a Res je. Vsi ti ljudje govorijo resnico. Iz njihovih oči sije tihi ponos: sicer smo majhni in skromni, toda znali smo se boriti za velike stvari. In ko se po­ sloviš od teh dobrih, poštenosti preda­ nih ljudi, veš, da si se srečal z ljudmi, hi nikdar ne razočarajo.