glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva LETO XVI Številka 48(560) VELENJE, 12. DECEMBRA 1980 CENA 5 DINARJEV YU ISSN 9350-5561 Tema tedna Konkretni stabilizacijski ukrepi Tudi v občini Velenjesobili doseženi v zadnjem času pomembni uspehi v prizadevanjih za uresničevanje politike gospodarske stabilizacije, prav tako pa tudi v prizadevanjih za stabilizacijo družbenih razmer. Na to opozarjajo tako gospodarska gibanja in vse večja kritičnost delovnih ljudi in občanov v zvezi z odgovornostjo in učinkovitostjo na posameznih področjih, kot vse večja pripravljenost komunistov in vseh delovnih ljudi za trajno ustalitev razmer na posameznih področjih. »Delovni ljudje podpirajo politiko zveze komunistov, delovni proizvodni in gospodarski rezultati pa kažejo, da ne gre samo za načelno, temveč z delom dokazano pripravljenost velike večine delavcev za uresničevanje politike gospodarske stabilizacije«, med drugim ugotavljajo stališča in sklepi nedavne 22. seje občinske konference ZKS Velenje. Osnovne organizacije Z K morajo zdaj, kljub doseženim pomembnim uspehom, v vseh sredinah še bolj spodbuditi stabilizacijska prizadevanja. Pri tem morajo upoštevati tudi, da skušajo v posameznih sredinah še zmeraj objektivi-rati vzroke za izgube oziroma slabše gospodarske rezultate, predvsem pa dejstvo, da so delavci spoznali resnične vzroke za sedanje družbenoekonomske in politične raz- mere. kar pogojuje tudi vse večjo kritičnost delovnih ljudi in občanov do odgovornosti in učinkovitosti. H krati s sprejemom načrta razvoja za novo srednjeročno obdobje 1981—1985 in plana za leto 1981 naj bi samoupravni organi vseh temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter skupščine samoupravnih interesnih skupnosti sprejele konkretne stabilizacijske programe. Ti pa naj ne bi bili usmerjeni izključno v zmanjševanje stroškov in vseh oblik porabe, pač pa bi morali težiti k večji delovni uspešnosti, ki edino lahko zagotavlja dolgoročnejšo perspektivo sleherne sredine. Zvezna telesnokulturnih organizacij naše občine je letos organizirala šolo alpskega smučanja za učence nižjih razredov osnovnih šol. Zanjo se je prijavilo približno 155 učencev od prvega do četrtega razreda z vseh šol, ki so si najprej nabirali moči v telovadnicah, te dni pa se eni seznanjajo, drugi pa izpopolnjujejo smučarske veščine na smučišču v Zavodnjah. Na sneg so odšli v ponedeljek, jutri bodo imeli še pregledno vožnjo, in na koncu dobili tudi potrdila za uspešno opravljeno šolo. Na posnetku najmlajši med ,,šolo". t *" TE Šoštani ....... ■ Naprave normalno obratovale V ponedeljek, 7. decembra proti večera je bil zaradi razpada jugoslovanskega elektroenergetskega sistema pretežni del naše države v temi. Do razpada elektroenergetskega sistema so vse naprave v največjem slovenskem proizvajalcu električne energije; v šoštanjsklh Termoetektrarnah/iiormalno obratovale, obremenjene pa so bile z nekaj nad 75 %. štiri ure po razpadu sistema pa sta znova začel obratovati največji, 345 MW blok in 75 MW blok, preostali trije bloki pa so bili znova priključeni na omrežje ponoči. Od takrat naprej ponovno obratujejo vse naprave v Šoštanju normalno. V torek so v šoštanjskih Termoelektrarnah po pregledu naprav in vse razpoložljive dokumentacije ugotovili, da pri njih ni iskati vzrokov za razpad jugoslovanskega elektroenergetskega sistema. Programska seja OK SZDL Mozirje Okrepiti množičnost in frontnost V ponedeljek popoldne so se na programski seji zbrali člani občinske konference SZDL Mozirje, seje pa sta se med drugimi gosti udeleži- Srečanje Mladi in vojaki V počastitev praznika naših oboroženih si! pripravlja občinska konferenca ZSMS Velenje vrsto aktivnosti. Tako bodo danes obiskali našo občino vojaki in starešine iz kasarne Jože Menih—Rajko iz Celja. Dopoldan si bodo gostje ogledali TGO Gorenje, v Dopoldanskem času pa si bodo ogledali še znamenitosti mesta Velenja. Ob 18. uri se bodo s predstavniki družbenopolitičnih organizacij naše občine in krajevne skupnosti Šoštanj sešli na srečanju, kjer jim bodo vojaki pripravili krajši kulturni program. Srečanje bodo nato nadaljevali v Gaber-kah. Prihodnjo sredo pa si bo 50 mladih iz naše občine ogledalo kasarno Jože Menih — Rajko. la tudi Mitja Rotovnik, član predsedstva republiške konference in Jože Veber, predsednik medobčinskega sveta SZDL. Na seji je najprej predsednik občinske konference Jože Kumar z uvodnim govorom dopolnil poročilo o deiu občinske konference in njenih organov v obdobju od aprila do decembra letos. V nadaljevanju seje so udeleženci potrdili še poročilo o poteku programskih sej krajevnih konferenc ter sprejeli akcijsko usmeritev in program dela občinske konference za prihodnje leto. V razpravi je zatem sodeloval tudi Mitja Rotovnik, ki je poudaril, da kritičnost poročil in razprave potrjuje pravo usmeritev socialistične zveze v Gornji Savinjski dolini. Poudaril pa je seveda tudi, da je nedojemanje frontne organiziranosti v nekaterih sredinah zelo neugodna ocena in da bo zato treba nemudoma močno zaostriti odgovornost občinske in krajevnih konferenc, pa tudi vseh ostalih družbenopolitičnih organizacij pri krepitvi zavesti delovnih ljudi in občanov. Ta zavest je osnovni pogoj množičnosti v delovanju socialistične zveze, množičnost je dialektično povezana s frontnostjo, brez te povezave pa ni prave socialistične zveze. J. P. KK SZDL Velenje-Levi breg Kaku pritegniti občane Velenje Pred dnevi je bila na območju občine Velenje vzgoja za občinska vodstva SLO in DS ter vodstva družbenopolitičnih organizacij naše občine. Namen te vzgoje na terenu je bil nadaijne poglabljanje, utrjevanje in krepitev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter razvijanje obrambne sposobnosti in organiziranosti SLO v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela, da bj dosegli kar najbolj učinkovito in usklajeno delovanje vseh družbenih subjektov na področju SLO in DS. Naslednje dni bodo vzgojo nadaljevali skupaj z vodstvi nekaterih krajevnih skupnostih in temeljnih organizacij združenega dela občine Velenje. Več o tem bomo poročali v prihodnji številki našega tednika. Seje zborov skupščine V ponedeljek, 15. decembra bo seja vseh treh zborov skupščine občine Velenje. Na seji bodo delegati obravnavali analizo rezultatov gospoda-ijenja združenega dela občine Velenje v obdobju od januarja do septembra letošnjega leta. obravnavali bodo predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine Velenje za obdobje 1981 — 1985 ter predlog sklepa o spremembi statuta občine Velenje. Delegati vseh treh zborov bodo na seji obravnavali še predlog odloka o organizaciji in delovanju enot in štabov civilne zaščite v občini ler predlog odloka o določitvi rokov, do katerih morajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, druge organizacije in družbeni organi nakupiti sredstva za osebno in kolektivno zaščito pred radioaktivnimi, biološkimi in kemičnimi vojnimi napadalnimi sredstvi. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa bosta po skupnem zasedanju vseh treh zborov obravnavala še predlog odloka o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ler načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog občinske skupnosti za cene. Obravnavala pa bosta ludi predlog sklepa o soglasju k cenam za vlečnici Šalek in Zavodnje ter poročilo o nedovoljenih gradnjah v občini. Med krajevnimi organizacijami SZDL v občini Velenje, ki so doslej že opravile volilno programske konference, je tudi krajevna konferenca SZDL Velenje — Levi breg. Na konferenci so člani ocenili preteklo mandatno obdobje in menili, da so si delo ustrezno razporedili in naloge dobro začrtali, da pa zastavljenih ciljev niso uspeli v celoti uresničiti. Tako so v akcijskem programu posebno pozornost namenili podružbljanju politike v krajevni skupnosti, želeli so poživiti delo uličnih odborov, razviti hišno samoupravo in delegatski sistem. Analiza opravljenega dela pa je pokazala, na določene pomanjkljivosti. Tako so na volilno programski konferenci ocenili, da so se dela lotevali preveč forumsko. To velja tako za krajevno konferenco SZDL kakor tudi za druge organizacije krajevne samouprave. Posebno nezadovoljni so bili zato, ker jim ni uspelo najti prave rešitve za večjo aktivnost krajanov. Menili so, da jih ne opravičuje niti dejstvo, da je krajevna skupnost Velenje-Levi breg ena od najbolje urejenih v občini in da so le redki problemi, ki bi povzročali težave širšemu krogu občanov. Komunalna urejenost krajevne skupnosti je zadovoljiva, stanovanja so večinoma nova, zagotovljen je družbeni standard, v tej krajevni skupnosti središču Velenja, pa so še številni drugi objekti. Vse to je gotovo vplivalo na manjše zanimanje občanov za delo v krajevnih organizacijah. Negativne izkušnje, ki so si jih pridobili v preteklem man- datnem obdobju, pa so jih opozorile, da bo potrebno poiskati nove poti, ki bodo vabljive tudi za tisti krog občanov, ki se doslej ni želel vključevati pri razvoju krajevne skupnosti in krajevne samouprave. Ugotovili so, da je na področju krajevne skupnosti približno 700 komunistov, da pa jih le okoli 50 deluje v krajevni skupnosti. Torej je na tem področju veliko ljudi, ki bi lahko marsikaj storili za krajevno skupnost. Na konferenci so sprejeli tudi smernice za nadalnje delo. Tokrat so cilji podobni kot v preteklem mandatnem obdobju, računajo pa, da jih bodo s pomočjo pridobljenih izkušenj uspeli tudi uresničiti. b. Z. Čedalje bliže letnemu načrtu Zadnji podatki o proizvodnji v rudniku lignita Velenje kažejo, da dosedanja prizadevanja za kar največji izkop lignita niso bila zaman. Do srede, 10. decembra zjutraj so velenjski rudarji nakopali 4,224.300 ton lignita, da pa bi izpolnili letni proizvodni načrt, pa morajo v preostalih 18 delavnikih ta mesec nakopati še 475.700 ton lignita. Prejšnji teden je dosežena proizvodnja dvakrat presegla 21.000 ton, in sicer so 3. decembra velenjski rudarji nakopali 21.100 ton, 4. decembra pa 21.500 ton lignita. Poprečni dnevni izkop premoga v decembru pa znaša okrog 17.700 ton. Šoštanj Novoletna voščilnica Za prvo letošnjo novoletno prireditev v Šoštanju bodo poskrbeli učenci osnovne šole Karel Destovnik — Kajuh. Pripravljajo presenečenje za upokojence in vse starejše prebivalce Šoštanja. Danes ob 16. uri jim bodo pripravili v domu kulture prireditev »Novoletna voščilnica«. Ker zadnje čase v Šoštanju ni kulturnih prireditev, je pobuda učencev osnovne šole Karel Destovnik — Kajuh vredna vse pohvale in priznanja, V. K. Mozirje Ob dnevu oboroženih sil Osrednja proslava ob dnevu oboroženih sil v občini Moziije bo v kulturnem domu v Nazarjah 20. decembra pod pokroviteljstvom občinske konference zveze rjzervnih vojaških starešin Moziije. Kulturni program bodo Drioravili člani domačega prosvetnega društva v sodelovanju z učenci osnovnih šol Mozirje in Nazarij. Ob tej priložnosti bodo nekaterim zaslužnim občanom za delo na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite podelili številna priznanja. Priznanja bodo prejeli tudi vojaki in starešine za delo v TO, organizaciji ZRVS in pri pripravi obrambnih priprav v krajevnih skupnostih. Predsednik skupščine občine Moziije bo pripravil sprejem za učence osnovnih šol. Ob tej priložnosti jim bo podelil knjižne nagrade za najboljše spise, ki so jih mladi pisali med letom na temo NOB in obrambna vzgoja. 22. decembra pa bodo predstavniki skupščine občine Moziije, družbenopolitičnih organizacij in delovnih kolektivov ter krajani krajevne skupnosti Solčava obiskali graničarje v karavli »Savinjski partizan« v Logarski dolini in Strelčevem vrhu. Pod pokroviteljstvom občinskega štaba TO in občinske strelske zveze Mozirje pa bo tudi strelsko tekmovanje z vojaško puško. Tone Modrijančič Skrb za starejše občane Jezikovno razsodišče Sosedska pomoč, zdravstveno varstvo V naši družbi vedno večjo pozornost namenjamo skrbi starejših občanov, saj je bil gotovo njihov prispevek pri graditvi in razvoju naše domovine velik. Tudi v naši občini namenjamo kar najboljšemu počutju starejših krajanov in občanov vso skrb. Pri predsedstvu občinske konference SZDL Velenje je svet za socialno in zdravstveno politiko ustanovil sekcijo, katere glavna naloga je skrb za starejše občane. Da bi bila ta res najboljša in da bi načrtovana prizadevanja sekcija" tudi uspešno izvajala, morajo pri akciji sodelovati vse družbenopolitične organizacije ter mnoga društva. Sekcija o skrbi starejših občanov jc z delom načrtovanih nalog že pričela. Skupaj z velenjskimi upokojenci, krajevnimi skupnostmi, odbori Rdečega križa, zvezo združenj Borcev NOV ter društvom invalidov so člani sekcije pripravili seznam starejših občanov. Naloga učencev osnovnih šol in občinske zveze prijateljev mladine je množično vključevanje v akcijo spreminjanja odnosov med generacijami, zlasti med mlajšo in starejšo. Ti pa morajo tudi v kar največji meri sodelovati pri izvajanju sosedske pomoči. Vso pozornost pa je v prihodnje treba nameniti skrbi starejših krajanov in občanov v obrambnih načrtih krajevnih skupnosti. Zdravstveno varstvo sodi med zelo pomembne dejavnike, še toliko bolj za to starostno strukturo. Savinjsko šaleškem zdravstvenem domu bo potrebno organizirati ge-rontološko ambulanto. Do začetka delovanja te pa je treba organizirati zdravstveno delo tako, da bodo imeli ostareli občani prednost pri zdravljenju v tej ustanovi. Z organizacijo različnih predavanj mora Savinjsko-šalcški zdravstveni dom na osnovi analize najbolj pogostih obolenj starostnikov načrtovati nujne preventivne ukrepe. V stališčih sekcije o skrbi za starejše občane pa poudarjajo tudi vključevanje teh v vsa področja družbenopolitičnega življenja in elela. Kadrovske službe v organizacijah združenega dela naše občine so dolžne spremljati življenje svojih nekdanjih delavcev—upokojencev, zlasti njihov socialni položaj in jim pomagati. Društva upokojencev se morajo pri reševanju pomembnejših vprašanj tesneje povezovati z zvezo kulturnih organizacij ter zvezo teles-nokulturnih organizacij, z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami ter samoupravnimi interesnimi skupnostmi. V veliko drugih pomembnejših nalog si je zadala sekcija za skrb starejših krajanov v svojem programu. Med drugim tudi dosledno izvajanje zakona o preživninskem varstvu kmetov, nujne bi morale hiti nekatere spremembe zakonodaje. zlasti na področju sistema pokojninsko-invalidskega zavarovanja ter o dodatku za pomoč in postrežbo. V prihodnje pa bomo morali prav vsi vse sile usmeriti v reševanje stanovanjskih vprašanj starostnikov in skrbeti za gradnjo solidarnostnih stanovanj prirejenih tein ljudem. F. K. Seja odbora Razporejanje samoprispevka Na zadnji seji odbora za nadzorovanje, usklajevanje in razporejanje sredstev samoprispevka krajevnih skupnosti občine Velenje za izvedbo B programa so člani obravnavali poročilo o izvajanju referendumskih programov, pregledali pa so tudi realizacijo sklepov predzadnje seje gostinstvo velenje, p.o. velenje, rudarska 1 telefon: (063) 851-220 telegram: gostinstvo velenje GOSTINSTVO VELENJE VAS OBVEŠČA d? so pričeli s prodajo rezervacij za silvestrovanje 1980/81 HOTEL „PAKA" VELENJE - silvestrska večerja - 700 din Rezervacije sprejema in prodaja recepcija hotela ,,Paka", telefon: 063-851-220 KAJUHOV 500 din Rezervacije sprejema lefon: 063-881-356 DOM ŠOŠTANJ — silvestrska večerja in prodaja Kaiuhov dom Šoštanj, te- HOTEL ,,GOLTE" 1000 din MOZIRSKA KOČA Rezervacije sprejema telefon: 063-851-220. MOZIRJE — silvestrska večerja - - silvestrska večerja — 350 din in prodaja recepcija hotela ,,Paka' NA SVIDENJE NA SILVESTROVO! Gostinstvo Velenje, Rudarska 1 Cenik gostinskih storitev za silvestrovanje 1980/81 v RDEČI DVORANI VELENJE PIJAČE, 1 lit. 1. Ljutomerčan 120 din 2. Laški rizling 120 din 3. Zlata rebula 120 din 4. Cviček 120 din 5. Merlot 120 din 6. Srebrna radgonska penina, 0,75 lit. 200 din 7. Pivo ,,Z!atorog", 0,50 lit. 20 din 8. Whisky — uvoz 1500 din 9. Gin — uvoz 1200 din 10. Vodka - Poljska 700 din 11. Vinjak Cezar 400 din 12. Cynar t 400 din 13. Sadni sok, stekl. 15 din 14. Coca-cola, stekl. 15 din 15. Tonic VVater, stekl. 15 din 16. Mineralna voda 15 din JEDILA, pore. 1. Tatarski biftek 120 din 2. Pršut z olivami 100 din 3. Svinjska pečenka 80 din 4. Francoska solata 40 din 5. Edamski sir 45 din 6. Paprika v olju, 3 kom. 20 din 7. Kisio zelje v solati 20 din 8. Kajzerica, 1 kom. 3 din 9. Toast 5 din 10. Maslo 10 din 11. Kisla juha (po 1. uri) 50 din RAZNO 1. Turška kava 15 din 2. Arašidi-luščeni, zav. 20 din 3. Bobi palčke, 1 kom. 10 din 4. Potica, 1 kos 15 din »NAS CAS« glasilo SZDL. izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje. p o.. Velenje. Cesta Františka Foita 10. »NAŠ CAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kor štirinajstdnevnik »ŠALF.SKI RUDAR«, kot tednik pa izhaja »NAS ČAS« od 1. marca 1973 naprej. UREDNIŠTVO: Marijan Lipo-všek (direktor in glavni urednik). Slane Vovk (odgovorni urednik), Janez. Plasnik. Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek in Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob petkih. Uredništvo in uprava Velenje.. Cesta Fratiška Foita 10. telefoni (063) 850 - 087. 850 - 316. 850 — 317. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 5 dinarjev, letna naročnina pa 210 dinarjev (za tujino 420 dinarjev). Žiro račun pri SDK. podružnica Velenje, številka 52800 - 603 - 38482. Grafična priprava, tisk in od-prema: ČCiP Večer Maribor. Ncnaročenih rokopisov in fotografij ne v račamo. Za 'NAŠ CAS« se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije. številka 421-1/72 z. dne 8. februarja ll)74 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov Tuja poimenovanja odbora ter obravnavali predlog za financiranje nalog v skladu s prednostnim programom. Do 24. novembra jc bilo zbrano 9 milijonov 212 tisoč dinarjev sredstev samoprispevka. Od tega je bilo porabljeno za redni program krajevnih skupnosti nekaj manj kot dva milijona sredstev, ostanek pa je bil namenjen za topli fikacijo v krajevnih skupnostih Šalek Gorica, Stara vas in Desni breg, za ureditev telefona v. krajevnih skupnostih Šmartno, Plešivec in Cirkovce, za ureditev javne razsvetljave v krajevni skupnosti Staro Velenje, za elektrifikacijo v Zavodnjah, obnovo ceste v Lokovici, izgradnjo ceste v krajevni skupnosti Kavee-Podkraj ter za ureditev kanalizacije v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki. Odbor je v nadaljevanju seje sprejel vlogo krajevne skupnosti Topolšica in namenil za obnovo gasilskega doma, v katerem bo imela prostore tudi krajevna skupnost, milijon dinarjev. Sprejeta pa je bila tudi vloga krajevne skupnosti Šoštanj. Za pričetek izgradnje toplifikacije levega brega centra Šoštanja je bilo nakazanih 3 milijone din. Ostale vloge so bile zavrnjene zaradi pomanjkljive dokumentacije. Za veliki investicijski nalogi, izgradnji toplifikacije v krajevnih skupnostih Velenje — desni breg in Šoštanj, za kateri bi bilo potrebno zagotoviti 17 milijonov 600 tisoč dinarjev pa bo še potrebno najti ustrezno rešitev. ..Kako je mogoče, da so imena naših delovnih organizacij in njihovih izdelkov vse prevečkrat jezikovno lako daleč od nas? Kaj se njihovi samoupravi javci ne zavedajo,-kje delajo in komu je namenjena njihova dejavnost ?" S tujimi poimenovanji, ki jih kar naprej in preračunano ponavlja ekonomska propaganda, prihaja v slovensko besedje neprebavljena tujščina. ki med ljudmi upravičeno povzroča nezadovoljstvo in ogorčene obsodbe zaradi tako neodgovornega odnosa do jezika. S posploševanjem z.laganega vtisa o prednostih vsega tujega spodkopavamo doma vero v kakovost domačega izdelka, v tujino pa ne prodajamo svojega blaga,-temveč sebe. Izbila imen za delov ne organizacije, športna društva, pevske skupine in podobno je gotovo eno od najbolj svobodnih jezikovnih dejanj, zato je dolžnost vseh. ki odločajo pri poimenovanjih organizacij in njihovih izdelkov, da ravnajo v duhu slovenske zavesti in spoštovanja kulturne dediščine. Najlepši dokaz, kako se resnična kakovost izdelka lahko uveljavi tudi z domačim imenom, so delovne organizacije, ki doma in na tujem pomenijo pravo osvežitev z domačimi imeni v siceršnji nepregledni povodnjl enako in podobno zvenečih tujih imen. Ker je ena od nalog akcije Slovenščina v javnosti nasploh in našega razsodišča posebej stalna skrb za bolj domača poimenovanja delovnih organizacij in njihovih izdelkov, se bomo več čas odločno zavzemali za to, da se v slovenski zavesti uveljavi zdrava miselnost o vrednosti domačih imen, in za to, da se pri Gospodarski zbornici in povsod drugod sprejmejo predpisi, odloki in zakoni, ki bodo dajali prednost domačim poimenovanjem. Jezikovno razsodišče je posebna delovna skupina Sekcije za slovenščino v javnosti pri Republiški konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Njen namen jc obravnavati najhujše kr- šitve dobrega jezikovnega in slogovnega vedenja. Jezik nam vsem kaže našo samobitnost, omogoča vseh vrst sporazumevanja in izražanja, s tem pa je tudi pomembna prvina medsebojnih družbenih razmerij. Dobra in razumljiva slovenščina je torej vprašanje naše družbene kulture v najširšem pomenu; to še posebej velja za socialistično samoupravno družbo. Ki po zamisli in ustavi temelji na neprestanem sporazumevanju in dogovarjanju. Razsodišče vabi vse posameznike, društva, ustanove in organizacije, ki jim skrb za slovenski jezik ni tuja. naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljalo na naslov : Sekcija za slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče, RK S/Dl Slovenije. 61000 Ljubljana, Komenskega 7. V obravnavo je mogoče predlagati vse, kar se zdi bodisi slabo ali pa posebno dobro zapisano ali govorjeno, npr. poimenovanja poslovnih prostorov, imena izdelkov, navodila za njihovo uporabo, prospekti, plakati, napisi, članki v dnevnem in drugem tisku, poslovni dopisi, govorjenje na televiziji in po radiu, v gledališču ali filmu, javni govori, poročanje in razpravljanje s sej in podobno. Pobudam naj bo, prosimo po možnosti priloženo tudi dokazno gradivo. Razsodišče bo izmed prijav sproti izbiralo najizrazitejše primere. jih razčlenilo in ocenilo. Sporočilo o razsodbi bo objavljeno v množičnih občilih, s posebnim dopisom pa bodo o tem obveščeni tudi grajani ali hvaljeni. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! Tuje in sposojeno besedje proti domačemu V Raziskovalcu 10 (1980) so, med drugim, nepotrebne zadrege pri poimenovanju pojavov iz domače besedne družine seliti (se) in iz prevzete migrirati. Pisec daljšega poročila uporablja predvsem prevzete besede, tj. migrirati, migracije, imigrant, emigrant, le sem pa tja tudi domače izseljenec, preseliti se ipd.: imigrantski rabi celo v dveh pomenih, večinoma kot »nanašajoč se na imigrante« dovolj pogosto pa tudi kot »nanašajoč se na družbo imigriranja«. kar je seveda še toliko bolj nerodno, ker je mestoma dvoumno. Ker gre za poimenovanje, ki s strokovnega področja neprestano prehajajo na vsakdanje sporazumevalno. bi bilo primerno, da bi se pisec odločil za domače besede in se jih dosledno držal: saj imamo glagole seliti se, izseliti se, vseliti se, preseliti se, doseliti se, samostalnike selivec, izseljenec, vseljenec. preseljenee in doseljenec, skupna imena tipa izseljenstvo itd., pridevnike tipa selilen; za pomen »nanašajoč se na družbo imigriranja« pa bi lahko izbrali pridevnik vseli-tven. da bi lahko enoumno delali tudi zveze kot vseljenska skupnost v vseli-tveni družbi ipd. Mislimo, da seje za domače izrazje treba odločati že iz rodovnega ponosa v vseh primerih, ko je enakovredno privzetemu (ali takšno lahko postane). To načelo Slovenci poudaijamo že od Kopitarja, ki je najodločneje grajal prevzemanje besed, kolikor je posledica udobnosti in nepoznavanja izrazne moči lastnega jezika, ne pa morda njegove nezadostne poimenovalne zmogljivosti. V Ljubljani, 3. decembra 1980 Člani jezikovnega razsodišča— Janez Gradišnik, Matjaž Kmecl, Janko Moder, Janez Sršen. Jože Toporišič Razsodišče vabi vse posameznike, društva, ustanove in organizacije, ki jim skrb za slovenski jezik ni tuja, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija »Slovenščina v javnosti«. Jezikovno razsodišče. RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana. Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! Za stanovanje je potrebno varčevati Skoraj ni družine, ki bi lahko z lastnimi sredstvi kupila stanovanje ali zgradila hišo, zato bi vas želeli seznaniti z možnostmi namenskega varčevanja za stanovanje pri temeljnih bankah združenih v Ljubljansko banko. Varčujete lahko z rednimi mesečnimi pologi ali z enkratnim pologom. Varčevati je potrebno vsaj dve leti. Pravico do posojila za stanovanje si lahko pridobite tudi s prodajo prihranjenih deviznih sredstev in vezavo njihove dinarske protivrednosti ali z vezavo dinarjev. Če se odločite varčevati za stanovanje ali hišo z rednimi mesečnimi pologi, dobite npr. po štirih letih na privarčevani znesek kar 200 % posojila in še 40 % za ohranjanje realne vrednosti hranilne vloge. Na vsa vprašanja o varčevanju vam ' bodo odgovorili v vaši banki. m ljubljanska banka Občinska raziskovalna skupnost Velenje Veliko dela tudi v prihodnje Dejavnost občinske raziskovalne skupnosti Velenje je dokaj obsežna in zahtevna, saj je njena osnovna naloga, da s strokovnimi raziskavami na vseh področjih od ekonomskih, socioloških, prostorskih ved pride do nekih spoznanj, ki služijo načrtovalcem gospodarskega, pa tudi družbenega razvoja naše občine. S strokovnimi raziskavami pa išče za nastale težave tudi ustrezne rešitve. Dejavnost raziskovalne skupnosti Velenje je torej tudi nadvse odgovorna. Občinska raziskovalna skupnost je bila ustanovljena leta 1974, vendar je obstajala samo na papirju. Pred dvema letoma so velenjski raziskovalni delavci pričeli sami razmišljati o lastnem raziskovalnem programu. V lanskem letu so bila njihova prizadevanja usmerjena na zbiranje sredstev za svojo dejavnost in v drugi polovici tega leta je njihova aktivnost že stekla. Svoj program so si velenjski raziskovalni delavci zastavili tako, da je dobila v njem osrednjo mesto občinska problematika. Krajani pa naj bi bili uporabniki rezultatov raziskovalnega in razvojnega programa v tistih samoupravnih interesnih sredinah, v kateri se je le ta izvajal. Da bi bila res vsaka naloga kar naj- bolje opravljena in izdelana, so imenovali za vsako večjo nalogo projektivni svet/ ki ga sestavljajo uporabniki in izvajalci, saj naj bi prav ti z medsebojnim sodelovanjem usmerjali in izpeljali začeto nalogo do konca. Dejavnost občinske raziskovalne skupnosti Velenje bi bila prav gotovo bogatejša, če bi imeli za izvajanje načrtovanih nalog dovolj denarja. Raziskovalni program za letošnjc.leto je zajemal dokončanje I. laze naloge Prispevek k razvoju celovitih analiz stanja okolja ter možnosti vključevanja raziskovalnih vidikov planiranja, študijo bivalnih razmer v Velenju, naloga družine in sorodniški odnosi v Družmirju, sociološko študijo o vplivu urbanizacije na lokalno skupnost, med obsežne in dokaj zahtevne pa je gotovo sodila strokovna priprava projekta Velenje 2(XX). Ena od prvih večjih nalog iz programa je raziskovalna naloga Prispevek k razvoju postopkov vključevanja varovalnega načrtovanja v izdelavo občinskih prostorskih planov. Naloga, ki jo velenjski raziskovalni ■ delavci izdelujejo skupaj z zavodom za urbanizem Velenje ter biotehnično fakulteto v Ljubljani, naj bi pripomogla pri reševanju specifičnih težav naše občine, kot je to rudarstvo, socialni razvoj in podobno. Skladno načrtovanje družbenega in prostorskega razvoja pa mora doseči tudi optimalne rezultate še na področju ohranjanja in razvoja kvalitete okolja. Ta raziskovalna naloga je razdeljena na štiri faze oziroma na tri leta. V prvi delovni operaciji, bila je končana aprila letos, so zaposleni pri občinski raziskovalni skupnosti vzpostavili računalniške banke podatkov. Ta se bo še naprej dopoolnjevala in obnavljala. V tej lazi so izdelali 32 tematik, ki zajemajo vse od nadmorske višine, naklona, orientiranosti, talne vode, gozdne površine, stanovanj, individualnih hiš, obdelovalnih površin. Druga faza, končana naj bi bila predvidoma do konca letošnjega leta, bo prinesla analizo stanja prostora in prostorninske možnosti. V tretji delovni opcraciji bodo raziskovalci proučili, kakšno naj bi bilo načfrtovanje naše občine, da bi prostoru kar najmanj škodili, ga najbolj ekonomično uporabili, pri tem pa ga čimbolj ohranili. V zadnji fazi pa naj bi prišli raziskovalci do takih rešitev, ki bi pripomogle k pravilnemu načrtovanju gospodarskega in družbenopolitičnega razv oja občine Velenje. Ta široko zastavljena naloga bo imela širši pomen, saj ne bo služila le za reševanje in obdelavo ekoloških težav naše občine, ampak tudi celotnemu slovenskemu prostoru. Kljub temu. da od zaposlenih na občinski raziskovalni skupnosti zahtev a naloga veliko aktivnosti, so ti sedaj vso pozornost namenili srednjeročnemu načrtu, ki izhaja iz smernic družbenega plana občine in temelji na projektu Velenje 2000. Zajema pa gospodarski razvoj, in sicer smeri bodočega razvoja, razmah drobnega gospodarstva v naši občini, organiziranost oskrbe prebivalstva v vplivnem območju Velenja ter sistematično organiziranje inventivne dejavnosti. Na področju socialnega razvoja bodo največ pozornosti namenili demografski projckciji, potrebi kadrov v sistemu usmerjenega izobraževanja ter družbeno ekonomskemu položaju delovnega človeka in občana. Del aktivnosti pa ie usmerjenje še na prostorski razvoj, pospeševanje raziskovalne dejavnosti ter k spodbujanju inovacijske dejavnosti. T. P. Občinska skupnost otroškega varstva Velenje Nove cene hrane in oskrbnine Prejšnji teden so se na 9. seji sešli delegati občinske skupnosti otroškega varstva Velenje. Na dokaj obsežnem dnevnem redu pa so imeli obravnavo poročila o devetmesečnem poslovanju skupnosti v letošnjem letu, predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana te skupnosti za obdobje 1981—85, pregledali so tudi delovne načrte vzgojnovar-stvenih zavodov Velenje in Šoštanj, s pogojnimi sklepi potrdili samoupravni sporazum o temeljih plana zveze skupnosti otroškega varstva 1981—85, največ besedi pa so namenili obravnavi in potrditvi pravilnika o kriterijih in načinu sprejemanju predšolskih otrok v vzgojnovarstvena zavoda Velenje in Šoštanj ter novim cenam oskrbnine in hrane v WZ ter družinskem varstvu od 1. januarja 1981 dalje. Delegati so na seji ugotovili, da je glavna težava vzgojnovarstvena dejavnost, ki je poleg investicij največja postavka v finančnem načrtu za letošnje leto. Zbradi pozne uveljavitve višje ekonomske cene je v velenjskih vzgojnovarstvenih zavodih nastal izpad dohodka, ki ga ni mogoče pokriti z večjo obremenitvijo staršev, temveč z dodatnimi sredstvi občinske skupnosti otroškega varstva. Kljub temu, da so se zaposleni v teh zavodih obnašali zelo stabilizacijsko, ne bodo mogli v celoti znižati razlike, ki je nastala z izpadom dohodka. V letošnjem letu je bil zgrajen vrtec v bloku v Šoštanju. V investicijskem programu je bilo zanj predvidenih 6,000.000 dinarjev, ki pa za pokritje stroškov nikakor ne bo zadoščal, saj uveljavlja izvajalec nenačrtovane visoke podražitve. Vrtec v bloku pa je tudi dokaz, da taka gradnja ni cenejša od gradnje samostojnega objekta. Z gradnjo vrtca v bloku pa nastajajo še druge težave, kot so izpeljava komunalnih vodov iz stanovanj, podrejanje zunanjemu videzu stavbe, premalo zunanjih površin za igro otrok. Letos bi morale biti zgrajene tudi jasli v Šaleku D, vendar pa bodo zaradi stabilizacijskih ukrepov, ki omejujejo uvoz reprodukcijskega materiala, jasli predvidoma končane v septembru 1981. Pri obravnavi samoupravnega sporazuma o srednjeročnih temeljih plana občinske skupnosti otroškega varstva so delegati menili, da z gradnjo vrtca v Šmartnem ob Paki in v Šeleku ter z oddelki v Šentilju in Gaberkah ne bomo pridobili veliko mest, saj je potreb po organiziranem varstvu v naši občini vedno več. Letos so morali odkloniti sprejem 300 otrok, vendar, se kot kaže, položaj na tem področju tudi v prihodnje ne bo bistveno spremenil. Samoupravni organi občinske skupnosti otroškega varstva Velenje so se že od leta 1978 dalje srečevali s finančnimi težavami v velenjskih vzgojnovarstvenih zavodih. Zato so delegati na 9. seji te skupnosti namenili veliko pozornost reševanju obravnavi nove cene oskrbnine in hrane v teh zavodih ter v družinskem varstvu od 1. januarja prihodnje leto dalje. Izvršilni odbor, predsedstvo in komisija za razvoj predšolskega varstva pri občinski skupnosti otroškega varstva Velenje so ob ugotavljanju težav pri gospodarjenju v vzgojnovarstvenih zavodih od leta 1978 dalje, še posebej v letošnjem letu sklenili, da se v tem srednjeročnem obdobju mora pristopiti k novemu načinu določanja cen. Od dosedanje ekonomske cene se izloči cena za hrano na otroka ter se tudi ločeno obravnava, saj je le na ta način možno povišanje cene hrane med letom ob morebitnem večjem dvigu prehrambenih dobrin. Hrana se bo od 1. januarja prihodnje leto obračunavala dnevno, skladno z obiski otrok. Zaradi velikega izpada dohodka, ki je nastal kot posledica odsotnosti otrok med letom, predvsem v počitniških dneh, se oskrbnina preračuna na U mesecev v letu in se plačuje v teh mesecih enako, ne glede na prisotnost otroka v dnevnem varstvu. Dvanajsti mesec (to je avgust) bodo starši krili le dejanske stroške obiska, ki bodo prekoračevali obisk enega meseca v dveh počitniških mesecih. Tako izračunana na osnovi 10 jedilnikov za 10 otrok po cenah, veljav- nih v novembru 1980. Vključuje pa le nabavno vrednost živil, priprava hrane pa je vključena v ceno oskrbnine. Od 1. januarja prihodnje leto bodo morali starši predšolskih otrok odšteti za oskrbnino 1.532 dinaijev, za dojenčke v VVZ in otroke v družinskem varstvu pa 2.000 dinaijev. Cena hrane, ki vsebuje le stroške nabavne vrednosti živil, pa znaša za predšolske otroke 594 dinaijev za 22 dni ali 27 dinaijev na dan, za dojenčke 550 dinaijev ali 25 dinarjev dnevno, za družinsko varstvo pa 616 dinarjev ali 28 dinaijev na dan. Dnevni stroški v mesecu avgustu znašajo 70 dinaijev za predšolske otroke, za dojenčke in otroke v družinskem varstvu pa 93 dinaijev. Občinska skupnost otroškega varstva bo na prihodnji skupščini določila tudi višino dohodka na družinskega člana, kot merilo za subvencioniranje cene oskrbnine in hrane ter višino doplačevanja k cenam. Stroške za vzgojno delo z otroki pa krije občinska skupnost otroškega varstva v ceni na oddelek. Ker je glavnina sredstev namenjena otrokom zajetim v organizirano varstvo, bodo morale komisije za nadzor poostriti svojo dejavnost. Pri tem pa jim morajo pomagati delovne sredine, kjer so starši teh otrok zaposleni, so sklenili delegati na 9. seji občinske skupnosti otroškega varstva. Tatjana Podgoršek SIS za varstvo pred požari Še več pozornosti požarni varnosti Prejšnji teden so se sešli delegati skupščine SIS za varstvo pred požari občine Velenje na svojo redno sejo. Največ pozornosti so namenili predlogu samoupravnega sporazuma o razvoju in financiranju te samoupravne interesne skupnosti v naslednjem srednjeročnem obdobju. V predlogu načrta je predvideno, da bi v letih 1981-1985 zbrala SIS za varstvo pred požari nekaj nad 65 milijonov dinarjev, od česar bi zavezanci prispevka za požarno varnost prejeli za potrebe lastne organizacije požarnega varstva 30 odstotkov, kar znaša nekaj nad 17 milijonov dinarjev. Za nakup potrebne tehnične opreme, med katero velja še posebej omeniti nakup avtomobilsko mehanične 37 m lestve za mesto Velenje, bo treba odšteti 16,5 milrjona dinarjev. Za izgradnjo, Vpetih letih haj bi zbrali za varstvo pred požari 65 milijonov dinarjev adaptacijo in vzdrževanje gasilskih domov je predvidenih 14 milijonov dinarjev, za operativne naloge na področju požarnega varstva 11,5 milijonov dinarjev, za strokovno usposabljanje pripadnikov gasilskih enot in drugih občanov nekaj nad 2 milijona ter za druge potrebe in rezervo še preostalih 4.5 milijona dinarjev. Z letnimi načrti dela in financiranja vseh naštetih nalog pa bodo podrobno opredeljeni konkretni nameni porabe sredstev za vsako leto posebej, po prioriteti potreb na področju varstva pred požarom na območju celotne občine Velenje. Delegati so bodočemu načrtovanju posvetili precejšen del razprave. Se posebej so zahtevali, da se mora storiti vse potrebno in poiskati vse možnosti, da se v naslednjem letu kupi mehanična lestev, saj brez te ne morejo opraviti uspešnih reševalnih akcij v visokih zgradbah, ki jih je v Velenju vedno več. Delegati so na seji sprejeli še re-belans finančnega načrta za leto 1980 ter potrdili program akcije NNNP 1980/1081, ki ga je pripravil odbor za SLO in DS skupnosti. Pripomniti velja še to, da so delegati na seji skupščine kritično spregovorili o udeležbi, saj se od številnih vabljenih seje ni nihče udeležil. Se posebno kritično pa so ocenili odgovornost posameznih delegacij oziroma delegatov. Dnevni red je zajemal nadvse pomembne točke, posebno še načrtovanje požarnega varstva v naši občini Seje se niso udeležili naslednji delegati: REK Velenje, RSC Velenje, Združene zdravstvene organizacije Velenje, KOC in Toplovod, Tovarna usnja Šoštanj, Vegrad Velenje, Zavod za urbanizem Velenje in Projektivni biro Velenje, Tozd Gozdarstvo Šoštanj, gasilsko društvo Šoštanj ter krajevne skupnosti Velenje — Center Levi breg, Šoštanj, Staro Velenje, Topolčica, Sl-lek —Goroca—Paka —Bevče, Velenje Šmartno ter Konovo. IVOGOROGRANC KK SZDL Šmartno ob Paki Kritično ocenili delo Te dni so se na programsko volilno konferenco sešli člani krajevne konference SZDL iz Šmartnega ob Paki. Na njej so spregovorili o nalogah SZDL kot frontne organizacije pri poglabljanju samoupravnih in političnih interesov v KS Šmartno ob Paki ter ocenili delo posameznih delegatov oziroma delegacij. Iz poročila je razvidno, da delovne ljudi in občane v tej krajevni skupnosti ter tudi njihove družbenopolitične organizacije povezuje SZDL kot enotna fronta organiziranih socialističnih sil. Prav tako je usmerjevalec politične aktivnosti krajanov na vseh področjih dela in življenja. Pri ocenjevanju dejavnosti v preteklem obdobju so ugotovili, da je krajevna konferenca SZDL obravnavala vsa družbenopolitična vprašanja, dajala pobude ter oblikovala stališča za reševanje težav. Dokaj dobro je spremljala delo delegacij in samoupravnih organov, skrbela za vsestransko in objektivno obveščanje krajanov o vseh družbenih vprašanjih, omogočila delovanje vsem društvom v kraju ter si prizadevala za razvijanje humanih odnosov med ljudmi. Od naštetih nalog so nekatere reševali bolj ali manj uspešno. Pozabili niso še na varstvo okolja. Z številnimi akcijami so se lotili divjih smetišč in očiščenja bregov Pake. Z opravljenimi nalogami člani šmarške konference SZDL niso najbolj zadovoljni. Menijo, da bi morali storiti še mnogo več. Pri pregledu dela društev so člani ugotovili, da so le ta zelo aktivna, vendar je vpliv društva premajhen glede na delo krajevne skupnosti same. Delegati društev vse premalo zastopajo interese svoje sredine. Dokaj dobro v zadnjem času deluje svet potrošnikov, ki skrbi za preskrbo z manjkajočimi prehrambenimi dobrinami. Najdlje pa so se člani krajevne konference SZDL iz Šmartnega ob Paki mudili pri oceni uresničevanja delegatskih razmerij. Delegati morajo na skupščine posameznih samoupravnih interesnih skupnosti naše občine, pa tudi krajevne skupnosti prenesti delegatsko mnenje sredine, kar v praksi do sedaj ni vedno bilo vedno tako. Prav tako se mora v prihodnje izboljšati povezovanje med posameznimi delegati oziroma delegacijami, s svetom krajevne skupnosti in njeno skupščino, saj se le tako lahko uspešno rešujejo nastale težave. Vsi tisti delegati, ki so jim volilci zaupali iz te krajevne skupnosti opravljanje te pomembne nalo-naloge, morajo na skupščinah SIS naše občine izražati enotna stališča. V prihodnje pa se bodo morali za nevestno opravljanje svoje dolžnosti zagovarjati vsi delegati, ki se ne bodo redno udeleževali sej skupščin na ravni občine kot tudi krajevne skupnosti. Ob analizi delegatskega sistema, ki so mu na programsko volilni konferenci SZDL člani namenili največ pozornosti, so ugotovili, da je bilo od volitev leta 1978 ustanovljenih mnogo samoupravnih interesnih skupnosti, za katere nimajo izvoljenih delegacij oziroma delegatov. Za te pa naj bi delegatsko bazo predstavljal svet krajevne skupnosti dokler ne bodo poiskali ustreznih rešitev. Glede na potrebe krajevne skupnosti same pa bodo ustanavljali tudi komisije, ki do sedaj v tej krajevni skupnosti niso delovale. V prihodnje pa bodo morali biti zelo strpni tudi pri pretoku sredstev samoprispevka, saj stabilizacijski ukrepi prepovedujejo investicije v negospodarstvu. Te bi potrebovali predvsem za rekreacijski center in gradnjo prosvetnega doma Na volilni konferenci SZDL v Šmartnem ob Paki so člani dokaj dobro ocenili vajo Veliki vrh 80 in pri sprejemanju izhodišč za nadaljevanje akcije NNNP sprejeli sklep, da naj ne bi bilo institucije ali posameznika, ki se ne bi vključil v vajo. Ob zelo temeljiti analizi šmarškega delegatskega sistema so člani krajevne konference SZDL izvedli tudi nekatere kadrovske spremembe. Namesto izvršilnega odbora so izvolili predsedstvo krajevne konference SZDL ter povečali število delegatov konference iz 30 na 35 članov ter tako prešli na kolektivno vodenje. Glavna naloga predsedstva pa bo spremljanje in ocenjevanje priprav planskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje. T. P. KK SZDL Rečica ob Savinji Resnično frontno delovanje V nedeljo dopoldne so se na programski seji zbrali člani krajevne konference SZDL Rečica ob Savinji. Najprej so poslušali poročilo o delu krajevne konference in njenega predsedstva v preteklem obdobju, zatem so sprejeli delovni program za prihodnje leto, se seznanili s potekom akcije NNNP in dopolnili pravila krajevne konference. Iz poročila je jasno razvidno, da je socialistična zveza r tej krajevni skupnosti resnično frontna organizacija, saj dejansko vključuje vse druž-beno-politične in družbene organizacije, društva in organe krajevne skupnosti in z vsemi tvorno sodeluje. Prav tako ni odveč podatek, da vsi dejavniki, ali pa vsaj večina izmed njih, dobro delujejo in se ponašajo z vrsto lepih delovnih dosežkov. Na novo so ustanovili planinsko društvo, pridno delajo taborniki, prav tako člani prosvetnega društva in še bi lahko naštevali. V krajevni skupnosti delujejo tri gasilska društva, ki vsa skrbno gospodarijo in tudi na podlagi prostovoljnega dela dosegajo lepe uspehe. V Gnišovljah so kupili nov avto, na Rečici pospešeno gradijo nov dom in ga bodo izročili namenu leta 1982 ob 100-letnici društva, na Pobrežju pa so gasilci stari dom nosti, na splošno pa krajani ne morejo biti zadovoljni glede preskrbe z mesom, sadjem in predvsem s kruhom. Pri teb nalogah ni boljše delo potrošniškega sveta razmere lahko izboljšalo. Na področju stanovanjskega gospodarstva so močno poživili zasebno izgradnjo, ne morejo pa razumeti kaj se je zgodilo z načrtovano in časovno že opredeljeno izgradnjo dveh stanovanjskih blokov. ki bi iih krai še kako potreboval. Vsekakor menijo, da je nekdo odločal po svoje in brez njin. Dokaj kritično so ovrednotili tudi delovanje delegatskega sistema. Vodje delegacij sicer dobro delujejo in pretežno breme leži na njihovih ramenih, udeležba na sejah pa je razmeroma odstopili krajanom in bodo v njem uredili prepotrebno trgovino. Za večino dejavnikov v krajevni skupnosti pa kljub vsem uspehom le velja skupna ugotovitev — delo še vse preveč sloni na posameznikih, zato bodo morali izboljšati organizacijo dela. Morda še to, da krajevna konferenca dobro sodeluje tudi s sindikalnimi organizacijami v Ekroju, Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi in v GLIN-u. V krajevni skupnosti je v pravi meri zaživelo delo poravnalnega sveta, ki ima zadev obilo in jih uspešno rešuje. V nasprotju z njim na Rečici niso zadovoljni z delom potrošniškega sveta. Ob zadnjem pomanjkanju nekaterih dobrin v kraju sicer ni bilo nepravil-slaba. Sej delegacij se udeležujejo tudi člani vodstva krajevne skupnosti in njenih družbeno-političnih organizacij, na Rečici pa poudarjajo, da že vse predolgo odlašajo s skupnim sestankom za vse delegate, ki bi moral prispevati k boljšemu delu delegacij. Seveda na Rečici tudi v tem obdobju niso zanemarili nekaterih pomembnih družbenih akcij, s katerimi bodo odpravili prenekatero težavo pri svojem življenju in delu. V Gnišovljah so krajani izboljšali vodovodno omrežje, v Varpoljah in v Šentjanžu se lotevajo posodabljanja krajevnih cest, nateči-ci pa gradijo mrliško vežico in pri tej akciji so se prebivalci znova izkazali. Zelo slabo je stanje na nedograjeni cesti v Poljanah, kjer obstaja nevarnost, da bo veliko sredstev in dela plavalo skoraj dobesedno po, vodi. Z uporabniki ceste se bodo torej morali nemudoma dogovoriti za njeno dograditev in za vzdrževanje. Največ hude krvi je v razpravi znova povzročila popolna osemletka, ki jo na Rečici hočejo nazaj, obilna mera nedorečenosti in natezanj pa že načenja razpoloženje prebivalcev te krajevne skupnosti. J. Plesnik 17. decembra v Velenju IV. turistični zbor V dvorani skupščine občine Velenje bo v sredo, 17. decembra s pričetkom ob 17. uri IV. TURISTIČNI ZBOR. ki ga pripravlja Turistično društvo Velenje. Na IV. Turističnem zboru bodo podeljene zlate, srebrne in bronaste vrtnice, priznanja ter predhodni pokali najprizadevnejšim za urejeno okolje. V razpravo in sprejem pa bo predložen tudi TEKMOVALNI PROGRAM 1981, ki naj bi zagotovil Velenju, da si znova pridobi sloves najlepšega mesta pri nas. Zato pa bo potrebno dosti truda in naporov vseh občanov. Med Vele-njčane naj bi Tekmovalni program 1981 spet vnesel tekmovalni duh ter izostril občutek za lepoto, red, čistočo in urejenost mesta. V teh prizadevanjih pa naj ne bi nihče stal ob strani! Velenje ietos tretje Tekmovanje za najprizadevnejši turistični kraj v letošnjem jubilejnem 75-letu obstoja Turistične zveze Slovenije je bilo sklenjeno na gostinsko turističnem zboru v Kranjski gori, kjer so bile podeljene diplome letošnjim nagrajencem. Kot je znano sta postala zmagovalca letošnjega že 12. tekmovanja slovenskih turističnih krajev Luče in Zreče, Velenje pa si deli s Cerkljami na Gorenjskem 3. mesto. Odločitev za uvrstitev Velenje, ki je zbralo 27,98 od 30 mogočih točk, je komisija utemeljila takole: Velenje je mesto, ki že vrsto let trdovratno vztraja med najlepšimi in najprizadevnimi kraji v Sloveniji, in to navkljub izredni gospodarski, urbanistični in populacijski rasti. Čeprav se zemlja ponekod udira zaradi odkopavanja premoga, mesto vztraja ne samo pri ohranjanju, temveč tudi pri doseženi kvaliteti enega najlepših slovenskih mest. TD VELENJE NAJBOLJŠE NA CELJSKEM OBMOČJU Na jesenskem plenumu turistične zveze Celje so razglasili rezultate ocenjevanja za najboljše društvo, najbolj marljivega turističnega delavca, najlepši kraj in najboljšo izvenhoteisko restavracijo. Zraven tega pa so podelili še priznanja Turistične zveze Slovenije za dolgoletno amatersko delo na turističnem področju. Ob 75-letnici turistične zveze Slovenije sta prejela plakete tudi Branka Mravljak in Gustl Tanšek. Turistično društvo Velenje pa je Celjska turistična zveza razglasila za najboljše turistično društvo celjske regije. Predsednik turistične zveze Celje Marjan Ašič je na plenumu kritično ocenil letošnjo turistično sezono. Na celjskem območju je ostalo število nočitev, v primerjavi z letom 1979, nespremenjeno, predvsem po zaslugi domačih gostov, število nočitev tujih gostov se je namreč zmanjšalo za 6 Vzrokov za to pa, razumljivo, je več. Lepo okolje - boljše počutje Že sedmo leto zapored ocenjujejo posebne komisije Turističnega društva Velenje urejenost mestne- Zlate, srebrne in bronaste vrtnice 1980 Za urejeno okolje bodo v letu 1980 prejeli po odločitvi Turističnega društva Velenje zlate, srebrne in bronaste vrtnice, prehodne pokale in posebna priznanja: UREDITEV KMEČKIH HIŠ V OKOLIŠKIH KRAJEVNIH SKUPNOSTIH Bronasta vrtnica — družina Zevard, Plešivec 26; Srebrna vrtnica — družina Krajnc, Laze 36. ZUNANJA UREDITEV IN BALKONSKA ZASADITEV V OKOLIŠKIH KRAJEVNIH SKUPNOSTIH Bronasta vrtnica — družina Čepin, Škale 133, Srebrna vrtnica — družina Do-linšek, Bevče 7/a, Zlata vrtnica — Dom na Trebe-liškem — AMD Šaleška dolina Velenje. BALKONSKE IN OKENSKE ZASADITVE V STANOVANJSKIH BLOKIH Bronasta vrtnica — družina Lukman, Kersnikova 3, Srebrna vrtnica — tovariš Vinko Gorjup, Veljka Vlahoviča 44, Zlata vrtnica — družina Korun, Kidričeva 49. CELOTNA ZUNANJA UREDITEV PRI ZASEBNIH HIŠAH Bronasta vrtnica — družina Korun, Kopališka cesta, Srebrna vrtnica — družina Se-lan, Cesta III (Šalek—Gorica), Zlata vrtnica — tovarišica Be-ba Jeriha, Cesta na griču 3. UREDITEV OKOLJA PRI DRUŽBENIH ZGRADBAH Bronasta vrtnica — Vila Her-berstein, Srebrna vrtnica — Delavski klub Velenje, Zlata vrtnica — Temeljno sodišče — enota Velenje in družbenopolitične organizacije občine Velenje ZUNANJA UREDITEV PRI ŠOLAH V VELENJU Srebrna vrtnica — osnovna šola Miha Pintar-Toledo PREHODNI POKAL Učenci osnovne šole Miha Pin-tar-Toledo Velenje in upravljavci zgradbe velenjske enote Temeljnega sodišča in doma družbenopolitičnih organizacij prejmejo še PREHODNI POKAL za doseženo prvo mesto v letu 1980 v tekmovanju za zunanjo ureditev šol ter zunanjo ureditev družbenih zgradb na območju mestnih krajevnih skupnosti. PRIZNANJA ZA CELOTNO UREDITEV STANOVANJSKIH BLOKOV 3. mesto — stanovalci v bloku Jenkova 1, 3 in 5 2. mesto — stanovalci v bloku Jenkova 37 ga okolja. Lelos so prvič ocenjevali urejenost okolja tudi v okoliških krajevnih skupnostih —Plešivcu, Skalah, Cirkovcah, Paki, Bevčah, Šentilju in Podkraju — Kavčah. Komisije so opravile 21 ogledov in ugotovile, da se je 330 družin oziroma upravljalcev družbenih objektov potrudilo pri urejanju okolja, s čimer so prispevali pomemben prispevek tudi k boljšemu počutju, predvsem pa k lepšemu izgledu našega mesta in občine. Neurejenih okolic stanovanjskih hiš in drugih zgradb je vse manj. Ob tem pa je le malokje opazna celotna ureditev prostora. Lepšo podobo marsikje kvarijo visoke žive meje. V stanovanjskih blokih pa velikokrat bujne balkonske zasaditve povsem zasenčijo polne vrvice obešenega perila. Če pa so balkoni brez perila in pospravljeni, pa ni urejena okolica zgradbe ali pa ni negovana. Res pa je, da je vse več občanov, ki jim ni vseeno, kakšno je okolje. Komisije so ugotovile, da je bila primerna odločitev, da se podelijo nagrade in priznanja za več področij. Turistično društvo Velenje je lelos že podelilo nagrade in priznanja za kmečke ureditve v okoliških krajevnih skupnostih in sicer na kmečkem prazniku v Plešivcu. Nagrade in priznanja, za območje mesta Velenje pa bodo izročili na IV. Turističnem zboru 17. decembra 1980 ob 17. uri v dvorani skupščine občine Velenje. Letos je bilo Velenje tretje, drugo leto pa .. Priznanja 1980 Turističnega društva Velenje Komisije Turističnega društva Velenje so ugotovile, da je imelo letos veliko občanov lepo urejen prehišni prostor oz. bujno cvetje na oknih in balkonih. Vsem. razumljivo, ni bilo mogoče podeliti najvišjih odlikovanj — bronaste, srebrne oz. zlate vrtnice. Za prizadevanje bodo zato prejeli Priznanja 1980 Turističnega društva Velenje. okoliške krajevne skupnosti Za kmečke zunanje ureditve bodo prejele priznanja družine: Arlič, Škale 82 (predhišna ureditev); Cevzar. Hrastovec 16 (predhišna ureditev); Dvorjak, Cirkovce 9 (dovršena okenska zasaditev); Gril, Laze 30 (bujno cvetje na oknih stare zidanice): Jelen, Hrastovec 12 (lepo urejen prehišni prostor); Lipnikar, Plešivec (predhišna ureditev); Lipnik, Škale 64 (balkonsko in okensko cvetje); Pirnat. Plešivec 33 (predhišna ureditev); Ro-tovnik. Ložnica 3 (predhišna ureditev); Repnik, Pod Lubelo (predhišna ureditev); Sadek, Cirkovce 18 (okenska zasaditev); Videmšek Cirkovce 24 (ureditev vhoda). Za ostale zunanje ureditve bodo prejele priznanja naslednje družine: Bizjak. Škale 96 (predhišna ureditev); Brinovšek, Kavče 42/b (predhišna ureditev); Britovšek, Škale 129 (celolna ureditev); Cevzar, Hrastovec 13 (predhišna ureditev); Dolar, Škale 69 (okenska zasaditev); Dolinšek, Laze 16 (predhišna ureditev); Friško-vec. Škale 59 (celotna ureditev); Friškovec, Škale 59 (vestno vzdrževanje pokopališča); Friškovec, Šalek (balkonska zasaditev); Gomilšek, Kavče 16 (predhišna ureditev); Hribr-šek. Cirkovce 6/a (bujna okenska in balkonska zasaditev); Jan, Škale nova hiša (balkonska in okenska zasaditev); Jelen, Šalek (predhišna ureditev); Jurič. Šalek 12 (okenska ureditev); Klančnik, Plešivec 34 (predhišna ureditev); Kovač, Škale 93/b (zelo bujna in estetska balkonska in okenska zasaditev); Lepko, Plešivec 34 (predhišna ureditev), Lesjak,Hrastovec 14/a (predhišna ureditev );Martin-šek, Hrastovec 5 (celotna ureditev); Matijec, Paka (balkonska zasaditev); Meh, Podkraj 8/a (lepa balkonska zasaditev); Meža, Podkraj 19/a (balkonska zasaditev); Miklavžina, Hrastovec (predhišna ureditev); Miklavžina, Škale 37 (predhišna ureditev); Novak, Škale (balkonska zasaditev); Oblak. Škale 10 (predhišna ureditev); osnovna šola Plešivec (celotna ureditev). Oštir, Škale 118 (balkonska zasaditev); Orozel, Laze 17/b (celotna balkonska zasaditev); Pečečnik, Plešivec 13 (predhišna ureditev); Praprot-nik, Plešivec 57 (urejen predhišni prostor); Rahten, Podkraj 19 (okenska zasaditev); Rednak. Škale 96/a (bel-konska zasaditev); Rogan, Šalek 9 (okenska zasaditev); Satlar. Hrastovec 14 (predhišna ureditev); Savinc. Škale 83 (balkonska zasaditev); Setinšek, Podkraj 16 (balkonska in okenska zasaditev); Špeh, Hrastovec 4 (predhišna ureditev); Tamše, Plešivec 36 (predhišna ureditev), Turk, Škale, nova hiša (predhišna ureditev); Uranjek. Šentilj (predhišna ureditev); gostišče Zaje. Salek (celotna skladna ureditev). krajevne skupnosti na območju mesta velenje Za posamezne balkonske in okenske zasaditve v stanovanjskih blokih bodo prejele priznanja naslednje družine: Albraht, Kidričeva 49; Baloh, Kaju-hova 16; Bizjak, Kersnikova 5; Blagotinšek, Tomšičeva 31; Borovnik, Tomšičeva 55; Breznik, Kajuhova 1; Brun-šek, Kernikova 5; Čulk, Šercerjeva 18; Dekosti, Kidričeva 17; Divjak, Tomšičeva 27; Dovšak, Kidričeva 17; Dvorjak, Jenkova 23; Dukarič, Vrnjačke Banje 6; Eberlinc, Vrnjačke Banje 1; Esih, Efenkova 3; Filipančič, Kersnikova 5; Goršek, Prežihova 1; Gradišnik. Prešernova 20; Gugič, Šlandrova 11; Hajsinger, Kidričeva 9; Hamer, Tomšičeva 4; Hribar, Prešernova 20; Hribernik, Bračičeva I: Hudobreznik, Kidričeva 9; Jakob, Bračičeva 2; Jurovič, Prešernova 7; Klaus, Šercerjeva 2; Kočar, Veljka Vlahoviča 38; Koren, Prešernova 20; Kores, Tomšičeva 22, Kortnik, Tomšičeva 39; Kos, Prešernova 7; Kosi, Kidričeva 17, Kostanjšek, Bračičeva 1; Kunej, Jenkova 23; Lekš, Kidričeva 17; Likar, Veljka Vlahoviča 44; Matko, Kajuhova 2; Mikek. Kidričeva 55; Miklavžina, Kidričeva 55; Mraz, Tomšičeva 39; Omladič, Tomšičeva 33; Onič. Celjska 11; Ošlak, Bračičeva 2; Ožek. Tomšičeva 9; Pečečnik, Bračičeva 5; Pire, Šlandrova 27; Plešivčnik, Celjska 11; Podkrižnik, Jenkova 19; Podurat-nik, Jenkova 21; Pogorele, Jenkova 19; Poznič, Tomšičeva 11; Pribičnik, Kidričeva 10; Pristovnik, Prešernova 7; Pristovnik. Kidričeva 2; Rojten, Vrnjačke Banje 5; Ravnak, Tomšičeva 10; Rebernik. Kidričeva 17; Rek. Zidanškova 6; Rijavec, Bračičeva 2; Rodmar, Vrnjačka Banja 5; Satler. Veljka Vlahoviča 42; Sivka, Jenkova 19; Skornšek, Jenkova 19; Sopolšek, Tomšičeva 2; Stanko, Jenkova 10: Strmčnik, Kidričeva 2; Strniša, Tomšičeva 33; Stropnik, Kidričeva 55; Šmajdar. Šlandrova 43; Šuha. Bračičeva 1; Tamše, Kidričeva 8; Trobin. Bračičeva 2; Uradnik, Šlandrova 42; Višnar. Vrnjačke Banje 4, Višner, Šercerjeva 2; Zagožen. Vrnjačke Banje 7 in Zaula. Celjska 11. Za posamezne stanovanjske bloke s celotno balkonsko in okensko zasaditvijo bodo prejeli priznanja stanovalci v naslednjih stanovanjskih zgradbah: Aškerčeva 9 — 14; Efenkova 1: Efenkova 3; Jenkova 17; Jenkova 15; Jenkova 25; Jenkova 27; Jenkova 35; Jenkova 37; Kajuhova 4; Kajuhova 8; Kajuhova 10; Kersnikova 43 — 45; Prešernova 22; Stritarjeva 3; Šercerjeva 5; Tomšičeva 1; Tomšičeva 3; Tomšičeva 4; Tomšičeva 6; Tomšičeva 8; Tomšičeva 12; Tomšičeva 14; Tomšičeva 16; Vojkova 14; Vojkova 15; Zidanškova 7; Zidanškova 8 in Zidanškova 9. Za zunanje ureditve ter balkonske in okenske zasaditve pri zasebnih hišah bodo prejele priznanja družine: Ambrožič. Bratov Mravljak 4 (celotna ureditev); Arlič. Cesta na griču 1 (balkonska zasaditev); Bastl, Staneto-va 30 (bujna balkonska in okenska zasaditev); Bec, Meškova 8 (predhišna ureditev); Belaj, Cesta na Selo 7 (balkonska zasaditev); Blatnik, Kon-ovska 2 (balkonska zasaditev); Blažič, Dušana Kvedra 22 (predhišna ureditev); Blažič. Čopova 15 (predhišna ureditev); Božič, Cesta XIV, divizije 7 (predhišna ureditev); Bregar, Župančičeva 13 (balkonska zasaditev); Brinovšek, Cesta pod parkom 23 (predhišna ureditev); Cvikl Cesta V/3 (balkonska zasaditev); Čas. Gubčeva 22 (predhišna ureditev); Čekon, Jeri-hova 40 (predhišna ureditev; Črep, Dušana Kvedra 18 (balkonska zasaditev); Debelak, Prisojna 15 (predhišna ureditev); Divjak, Šembriška (balkonska zasaditev); Drame. Konovska 46 (balkonska zasaditev); Dušak, Dušana Kvedra 3 (balkonska zasaditev); Es, Cesta pod parkom 16 (predhišna ureditev); Erhart, Gregorčičeva 6 (predhišna ureditev); Fijavž, Tavčarjeva 31 (predhišna ureditev); Filipič, Veljka Vlahoviča 15 (predhišna ureditev); Florjan, Stanetova 37 (predhišna ureditev); Fras, Cesta na Selo 9 (balkonska zasaditev); Geratič, Sub-otiška 22 (celotna ureditev); Goltnik, Ulica 3. julija 11 (predhišna ureditev); Gorišek. Cesta 11/26 (predhišna ureditev); Gorjanc. Efenkova 52 (predhišna ureditev); Gornik, Efenkova 32 (predhišna ureditev); Gorogranc, Kopališka 4 (skladna predhišna ureditev); Gorogranc, Čopova (predhišna ureditev); Grajžl, Česta pod parkom 35 (celotna ureditev); Graben-šek. Konovska (celotna ureditev); Gregorin. Dušana Kvedra 4 (balkonska zasaditev); Grm. Šembriška (kmetija). (predhišna ureditev); Grm, Cesta na Selo 11 (predhišna ureditev); Grudnik. Šembriška 17 (balkonska zasaditev); Hohkraut, Cesta na griču 5 (celotna ureditev); Horvat, Cesta 111/5 (predhišna ureditev); Horvat, Šmarška cesta 30 (predhišna ureditev); Hudournik. Šembriška (balkonska zasaditev); Hudournik, Efenkova 54 (predhišna ureditev); Irner. Gra-škogorska 45 (predhišna ureditev); Jamnikar, Cesta na Vrtače 14 (predhišna ureditev); Jamnikar, Bratov Mravljak 17 (celotna ureditev); Jelen, Stanetova 14 (celotna ureditev); Jero-melj. Graškogorska 1 (balkonska zasaditev); Joger. Cesta pod parkom 9 (predhišna ureditev); Jurič, Česta V/8 (balkonska zasaditev); Juteršek, Koroška 19/a (celotna ureditev); Kaj-sersberger, Šlandrova 9 (celotna ureditev); Klančnik. Cesta 1/29 (predhišna ureditev); Klavž, Uriskova 45 (predhišna ureditev); Kljun. Cesta 11/19 (predhišna ureditev); Kobl, Dušana Kvedra 6 (balkonska zasaditev); Kočevar. Aškerčeva 27 (predhišna ureditev); Koprive. Cesta V/14 (celotna ureditev); Koprivnik — trgovina. Paka (celotna ureditev); Korošec. Cesta pod parkom 17 (predhišna ureditev); Košan, Efenkova 58 (predhišna ureditev); Kozlevčar, Cesta XIV. divizije 11 (predhišna ureditev); Krajnc, Cesta pod parkom 21 (predhišna ureditev); Krajnc, Bratov Mravljak 11 (celotna ureditev); Krajnčič. Tavčarjeva (celotna ureditev); Lah, Vodovodna (balkonska zasaditev); Lah. Finžgarjeva 5 (okenska zasaditev); Lemež, Dušana Kvedra 5 (balkonska zasaditev); Lesjak, Cesta VIII/2 (balkonska zasaditev); Lešnik, Cesta pod parkom 25 (predhišna ureditev); Lipovšek, Gorenjska 12 (celotna ureditev); Lukner; Cesta pod parkom 10 (predhišna ureditev); Lomšek, Šmarška 6 (balkonska zasaditev); Lukanc, Partizanska 51 ((bujna balkonska zasaditev); Majcen, Efenkova 43 (celotna ureditev); Mali, Gubčeva (balkonska in okenska zasaditev); Meža, Partizanska 33 (balkonska in okenska zasaditev); Meža, Kajuhova 15 (predhišna ureditev); Miklavžina, Šembriška 18 (balkonska zasaditev);; Mitič, Cesta na Vrtače 4 (balkonska zasaditev); Močilnik, Cesta I/l (balkonska zasaditev); Mravljak, Gubčeva 7 (predhišna ureditev); Mravljak, Cesta na griču 4 (celotna ureditev); Naglost, Konovska 14 (celotna ureditev); Naraločnik, Efenkova 29 (balkonska zasaditev); Nonar, Dušana Kvedra 10 (balkonska zasaditev); Novak, Gregorčičeva 16 (predhišna ureditev); Novak, Šlandrova 2 (balkonska zasaditev); Novinšek, Stanetova 6 (predhišna ureditev); Ocepek, Malgajeva (balkonska zasaditev); Ocepek. Stanetova 64 (predhišna ureditev); Ojsteršek, Šmarška 14 (predhišna ureditev), Oremuž, Cesta XIV. divizije 15 (predhišna ureditev); Orlačnik, Splitska 7 (balkonska zasaditev); Odličnik. Dušana Kvedra (balkonska zasaditev); Oštir. Stanetova 19 (predhišna ureditev); Pajk, Konovska 16 (celotna ureditev); Pavlin, Gregorčičeva 3 (predhišna ureditev); Pelko. Dušana Kvedra 14 (predhišna ureditev), Pirmanšek, Vodovodna, (balkonska zasaditev); Pirtovšek, C^-sta 111/24 (balkonska zasaditev); Pistotnik, Tavčarjeva 21 (predhišna ureditev); Pocajt, Oriskova 54 (bujna balkonska zasaditev); Pocajt. Bratov Mravljak 16 (zasaditev pri vhodu); Pocajt, Bratov Mravljak 14 (zasaditev pri vhodu); Podpečan, Dušana Kvedra 15 (celotna ureditev); Pokleka, Vodovodna (balkonska zasaditev); Pogorelčnik. Gregorčičeva (okenska zasaditev); Polak, Cesta XIV. divizije 9 (predhišna ureditev); Polanc, Veljka Vlahoviča 13 (balkonska zasaditev); Polh. Kajuhova 3 (okenska zasaditev): Poljanšek. Cesta pod parkom 7 (predhišna ureditev); Pravdič, Kersnikova 8 (predhišna ureditev); Pukl. Cesta 1/27 (predhišna ureditev); Pušnik, Kajuhova 5 (balkonska zasaditev); Pušnik, Tavčarjeva 15 (balkonska zasaditev); Rat, Cesta XIV. divizije 18 (predhišna ureditev); Rehar, Dušana Kvedra 17 (balkonska zasaditev); Repnik, Konovska 46 (balkonska zasaditev); Rosenstein, Efenkova 9 (bujno cvetje pred vhodom); Rošer. Janka Vrabiča 3 (predhišna ureditev); Sablatnik. Cesta IV/23 (balkonska zasaditev): Satler. Tavčarjeva (predhišna ureditev:); Sešel. Konovska 4. (bujna balkonska in okenska zasaditev); Silovšek. Cesta V/13 (predhišna ureditev); Širše, Cesta na jezero 4 (predhišna ureditev); Skaza, Škalska 11 (okenska zasaditev); Slatinšek. Cesta V/14 (okenska zasaditev); Smonkar, Stanetova 41 (celotna zasaditev); Strmčnik, Koroška 32 (predhišna ureditev); Stropnik. Koroška 24 (predhišna ureditev); Šalamon, Šem- briška 14 (balkonska zasaditev); Sen-tjurc. Cesta III/11, (celotna zasaditev); Šmid, Cesta 1/3 (predhišna ureditev); Špegel Šembriška 9 (celotna zasaditev); Speh, Konovska 41 (balkonska zasaditev); Štimac, Efenkova 27 (predhišna ureditev); Strban, Bratov Mravljak (celotna ureditev); Tajnik, Kersnikova 14 (predhišna ureditev); Tkavc, Tavčarjeva 17 (predhišna ureditev); Topolovec, Tavčarjeva 21 (balkonska zasaditev); Tratnik, Stanetova 60 (predhišna ureditev); Trunkl, Graškogorska 44 (predhišna ureditev); Valand, Gorenjska 17 (celotna ureditev); Valenci, Koroška 7 (balkonska zasaditev); Valenčak. Efenkova 39 (balkonska zasaditev); Vanovšek, Koroška 39 (predhišna ureditev); Veler, Župančičeva 12 (balkonska zasaditev); Veler, Cesta III/9 (balkonska zasaditev); Verdev. Konovska 44 (balkonska zasaditev); Verdnik. Cesta VI/10 (balkonska zasaditev); Volk, Liliiska 8 (celotna ureditev); Vrčkovnik, Šmarška 16 (celotna ureditev); Vrečko, Levstikova 3 (predhišna ureditev); Vučina, Efenkova 53 (celotna ureditev); Zagmajster. Šlandrova (celotna ureditev); Zaje. Cesta 1/25 (predhišna ureditev); Zakošek. Bratov Mravljak 15 (celotna ureditev); Zapušek, Partizanska 33 (balkonska zasaditev); Za-volšek, Tavčarjeva (predhišna ureditev); Zavolovšek, Prisojna 6 (predhišna ureditev); Zelenko, Subotiška 20 (celotna ureditev); Zrimšek, Šmarška 29 (predhišna ureditev); Zupane, Bratov Mravljak 5 (predhišna ureditev); Žerdoner, Konovska 2 (balkonska in okenska zasaditev); Ževart, Šmarška 4 (predhišna ureditev) in Zivko Gorenjska 21 (predhišna ureditev). Za urejeno okolje pri zgradbah skupnega družbenega pomena bodo prejeli priznanje: Avtomoto društvo Šaleška dolina Velenje za negovano zasaditev vrtnic pn ograji pralnice ob Celjski cesti; Dom SLO za ureditev pri vhodu; Dom ostarelih, Kidričeva, za celotno parkovno ureditev; Družbena prehrana REK, Kidričeva, za terasno zasaditev betonskih elementov; Gorenje za zunanjo ureditev pri novih upravnih prostorih: Knjižnica Velenje za celotno zunanjo ureditev; Ljubljanska banka — Temeljna banka Velenje in Podružnica SDK Velenje za celotno zunanjo ureditev; Skupščina občine Velenje za zunanjo ureditev; Samski dom REK, K ersn ikova 11. za parkovno ureditev: Vrtec Vrtiljak za zasaditev pri vhodu; Zavod za urbanizem in Rudarski šolski center za zasaditev pri ploščadi ob Prežihovi ulici. Za urejeno okolje pri šolah v Velenju pa prejmejo priznanje: osnovna šola Anton Aškerc za zasaditev za predhodni prostor, osnovna šola Gustav Šilih za parkovno zasaditev pn spomeniku in osnovna šola XIV. divizije'za celotno zunanjo zasaditev. Turistično društvo Velenje pa bo podelilo posebno priznanje tovarišici Martini Pavčič za domiselne cvetlične aranžmaje v prostorih hotela Paka in tovarišici Tončki Črnodolski za domiselne aranžmaje v kozmetičnem oddelku era - Standard. Številka 48 (560) - 12. decembra 1980 Stran dopisnikov i\55 Strelska družina Mrož Velenje Dobili Bloudkovo plaketo Zadnje dni novembra so v Mari-bo.ru slovesno podelili letošnje Blgudkove nagrade in plakete najvišje družbeno priznanje za doseg v telesni kulturi v naši republiki. Letošnja podelitev je bila že šestnajsta, med organizacijami, ki so dobile plaketo, je bila tudi strelska družina Mrož Velenje, ki nosi ime po narodnem heroiu Dušanu Mravljaku-Mrožu. Tega priznanja so se v družini seveda zelo razveselili, saj je največje doslei. ni pa edino, saj so za svoje uspešno delo na področju množičnosti dobili tudi že bronasto plaketo — priznanje strelske zveze Jugoslavije, k temu je treba dodati še to, da so bili pred dvema letoma izbrani za najboljšo ekipo leta v občini, lani pa so na tem izboru dosegli drugo mesto. „Zelo ponosni smo, da smo dobili to največje republiško priznanje, saj je to nagrada za naše uspešno delo na področju množičnosti in pa kvalitete dela v strelstvu," je dejal podpredsednik družine HINKO BOLA Strelski šport se je v Šaleški dolini začel razvijati pred približno 32. leti. Takratno prvo strelsko organizacijo so ustanovili v Šoštaniu in so ii že takrat dali ime Mrož in s tem trajno obudili spomin na revolucionarja Dušana Mravljaka. Sedež družine so kasneje prenesli v Velenje in doslej so vzgojili že okrog 2000 mladih strelcev. Z nekaterimi delovnimi kolektivi imajo urejeno tudi kolektivno članstvo in tem delavcem nudijo, rekreativno streljanje pod vodstvom njihovih trenerjev vsak dan od 13. do 17. ure na strelišču, ki ga imajo v kletnih prostorih na Tomšičevi v Velenju. Najboljše strelce seveda potem vključujejo med tekmovalce, kjer se prav tako lahko pohvalijo z zelo dobrimi rezultati. Strelske sekcije imajo na osnovnih šolah. Zal, letos na šolah ni bilo željenega zanimanja za strelstvo, kot je dejal Hinko Bola, vendar upajo, da bodo sedaj strelske sekcije znova zaživele v kar največjem številu, saj jim je uspelo povečati ob finančni podpori občinske zveze za telesno kulturo občine Velenje strelišče za zračno puško s štirih na deset mest. Članov, ki redno vadijo je sedaj v družini okrog 200, ostali prihajajo občasno, teh je približno 600, ki pa tudi redno plačujejo članarino. Plod njihovega množičnega dela so zelo dobri rezultati, ki jih dosegajo na raznih tekmovanjih na republiški in zvezni ravni. Če hočejo nastopiti na zveznih tekmovanjih, morajo izpolniti obvezne norme, ki jih morajo doseči na občinskih in republiških prvenstvih, vendar se doslej še ni zgodilo, da vsaj v eni kategoriji ne bi imeli svojega predstavnika oziroma ekipe na državnem prven-.stvu. Naj omenimo le nekaj njihovih dosežkov. Pred šestimi leti so pionirji že bili državni prvaki, kasneje so ti tekmovalci kot mladinci v streljanju z zračno pištolo osvojili drugo mesto v državi in na drugem, tretjem mestu se kasneje tudi obdržali. Člani so med pištoljarji med desetimi najboljšimi ekipami v državi. Po letošnjih rezultatih pa so celo upali, da bodo najboljši v državi. Da niso uspeli, je bila kriva le njihova premajhna izkušenost, kot so dejali. Sicer pa so člani na letošnjem državnem prvenstvu v Zenici kljub temu osvojili odlično tretje mesto v državi, in za naj- • boljšo ekipo zaostali za 12 krogov, za drugouvrščeno ekipo pa le za dva kroga. Kot zanimivost naj omenimo, da so bronasto odličje člani dosegli v streljanju z malokalibrskim orožjem, pa čeprav v Velenju ni strelišča v ta Prireditve za najstarejše Novoletna voščilnica Odbor za sodelovanje z osnovnimi šolami pri zvezi kulturnih organizacij Velenje, pripravlja v sodelovanju z občinsko konferenco ZSMS Velenje ob izteku leta številne prireditve za člane upokojenskih društev Šoštanj, Pesje, Velenje ter Šmartno ob Paki pod skupnim naslovom Novole^ia voščilnica. Kulturni program bodo za naše starejše krajane pripravili mladi kulturniki z osnovne šole Anton Aškerc Velenje, Karel Destovnik Kajuh Šoštanj ter učenci z osnovne šole Bratov Letonia iz Šmartnega ob Paki. V domu kulture v Šoštanju si bodo upokojenci lahko ogledali to prireditev že danes, vrstnikom iz Velenja bodo mladi kulturni ustvarjalci pripravili Novoletno voščilnico v domu kulture v Velenju v četrtek, 18. decembra, za šmarške upokojence bo prireditev v prosvetnem domu le štiri dni kasneje, upokojencem iz Pesja pa bodo predstavili Novoletno voščilnico 26. decembra prav tako v prostorih prosvetnega doma. Prireditve se bodo v vseh krajevnih skupnostih in Velenju pričele ob 16. uri. Morda vas zanima? Kako naredimo akvarij Kaj poleg akvarija še potrebujemo. Sestavni del akvarije so še pokrov, črpalka, filter, grelnik, Pokrov in filter bomo naredili sami, črpalko in grelnik pa kupili. Pokrov ima dve nalogi. Zakrije šipo, ki pokriva odprtino akvarija in s tem preprečuje prekomerno izhlapevanje vode. Vanj bomo vgradili žarnice za umetno osvetlitev. Ta je nujna za uspešno rast rastlin. Te pa nam bodo s svojo rastjo najboljši pokazatelj o pravilni osvetlitvi. Če je svetloba premočna, se pojavlja zelena alga, če pa je preslaba, bo v našem akvariju zrastla kremenasta alga. Za osvetlitev potrebujemo navadne žarnice, ki ne smejo biti premočne, saj nam šipa lahko poči zaradi toplote, porabi pa tudi veliko energije. Oddaja pretežno rdeči barvni spekter in ugodno vpliva na rast rastlin. Zelo moramo paziti pri uporabi flou-rescenčnih svetilk. Če imamo belo, ie najprimernejša z oznako 3500 K. Cevi z oznako pod 3500 K oddajajo pretežno rdečkasto svetlobo, z oznako nad 3500 °K pa modrikasto. Najboljša je kombinacija obeh. Ena naj bo označena z 2900 °K, druga pa 4500°K. V tujini se dobe tudi žarnice namenjene posebej za akvaristiko. Za kakšne žarnice se bomo odločili, je stvar posameznika. Pri izbiri žarnice pa moramo paziti na velikost akvarija, njegovo globino, mesto, kjer stoji. Filtre delimo v dve skupini: notranje in zunanje. Nemenjeni so za mehansko in kemično biološko čiščenje akvarijske vode. Notranje filtre poganja zračna črpalka, so najrazličnejših oblik in velikosti. Vgradijo se v sam akvarij. Za filter uporabljajo gobo, perlon vato, oglje, šoto permutit in pesek. Namenjeni so za manjše akvarije. Slaba stran teh je majhna zmogljivost. Talni filter lahko izdelamo sami. Za filter uporabimo podlogo. Poleg samega čiščenja vode s takim filtrom pomagamo tudi rastlinam tako, da jim neprestano dodajamo rudninske snovi. Primeren je tudi za večje akvarije. Zunanji filtri so nameščeni izven akvarija. Poznamo dva tipa zunanjih filtrov. Najpogostejši in cenejši so izdelani iz posode, ki ima dva ali več prekatov. V večjem prekatu je nameščen filtrni material, v manjšem pa povratni vod za črpanje prečiščene vode nazaj v akvarij. Drugi tip zunanjega filtra ima pogon na elektro črpalko. Je boljši od prejšnjega. Irtja večjo filtrirno moč, kupimo pa jih lahko samo v tujini. Za dobro delovanje filtra je pomembno, da ima prostornino najmanj desetino velikosti akvarija. Pogoj, da filter opravlja svojo funkcijo, je neprestano delovanje, kajti s časom se na pesku naselijo koristni mikroorganizmi, ki se hranijo z umazanijo pa razkrajajo v rudninske snovi, ki jih uporabljajo rastline za razvoj. Če tak filter ne deluje dalj časa, ti organizmi odmro — zgnijejo in sproščajo se strupeni plini. Čiščenje je enostavnejše. Umazano vato zavržemo, prav tako oglje, pesek in gobo pa izperemo pod tekočo vodo. Toplovodni akvarij zahteva višjo temperaturo vode. V ta namen uporabljamo grelnike. Ti so različni po svoji izvedbi in načinu delovanja. Najbolj enostavni za uporabo so grelniki z ugrajenim termostatom, ki ga po želji nastavljamo na željeno temperaturo. En termostat lahko uporabi za več grelnikov. Njegova izbira je zelo važna glede na njegovo moč in prostornino akvarija. Splošno pravilo je, naj bo grelnik za polovico močnejši kot je prostornina akvarija (100 1 vode = 150 W). Poleg naštetih delov pa lahko uporabljamo še razpršilni kamen, spojnice, sti-ščke za regulacijo pretoka zraka, krmilne obročke, mrežice za odlov, britvice za čiščenje stekla, pincete za pobiranje odmrlih listov, termometer za kontrolo temperature vode ter plastične cevke za zrak in pretok vode. Naše društvo želi omogočiti akvaristom skupno nabavo ali izdelavo opreme v društvenih prostorih, ki jih imamo ba Cankarjevi 1 v Velenju. Viktor Gunšek Pred pionirsko zastavo obljubljam, da bom postal dober pionir Praznik republike je za vse nas pomemben dan. Misli nam zaidejo v dneve, ko so se borili za svobodo, ko je bilo v osrčju Bosne in Hercegovine, v Jajcu, drugo zasedanje AVNOJ, ko se je rodila nova Jugoslavija; v tiste težke dni, ko je sleherni zavedni Jugoslovan prijel za orožje in branil našo domovino. Mi pa v tej lepi, svobodni domovini živimo in se trudimo, da bi čim-bolje izpolnjevali naloge, ki smo si jih zadali kot Titovi pionirji. Posebno svečan dan pa je to za naše najmlajše, za cicibane, ki postanejo pionirji. Tudi na naši šoli smo jih sprejeli v pionirsko organizacijo. Starejši smo pripravili proslavo in jih z njo navdušili. Vendar zanje najpomembnejši trenutek še ni napočil. Končno so jih le poklicali in v dvorani je završalo. Oni pa so strumno korakali na oder. Lica so jim rdečela, ko so ponosno ponavljali pionirsko zaobljubo in vsak izmed njih je še enkrat v mislih zatrjeval, kako dober pionir bo postal. Zatem so odšli še v šolo. Skupaj so peli pesmi in se veselili. Mnogo so govorili, saj je vsak izmed njih hotel še enkrat povedati, kako je dobil rutico in čepico, kako je postal pionir. Z leti, ko smo starejši, se zdi kot da so obljube, 8*mo jih dali na ta dan, obledele. Toda mi čutimo, da ni tako. Nekje globcko v svojih srcih spoznavamo, da so postale še močnejše in vemo, kod vodi naša pot. Abir Al Savegh Hinko Bola namen. Toda upajo, da bodo vendarle dobili to strelišče, saj si ga glede na množičnost in kvalitetne strelce tudi zaslužijo, kot poudarjajo. Odlične so tudi pionirke. Na letošnjem državnem prvenstvu jim je le za nekaj krogov ušel državni naslov. Na tekmovanju v Samo-boru so osvojile četrto mesto in za prvouvrščeno ekipo zaostale le za 8 krogov, za drugouvrščeno pa samo za krog. Pionir Renato Šterman pa jc bil državni prvak. To je najboljši dokaz da v velenjski oziroma občinski strelski organizaciji zelo dobro delajo in da je v Velenju veliko nadarjenih strelccv, katerim je treba zagotoviti še boljše pogoje za delo. S. V. f-> Večer afriške pesmi Kulturna komisija Šaleškega študentskega kluba bo predstavila v petek, 19. decembra ob 19. uri v petkovem kulturnem večeru afriško revolucionarno pesem. Pesmi, kijih bodo recitirali naši člani, so izbrane iz del Afrika moja mati in Črni atom. Večer bo popestren z glasbo in plesi te manj znane kulture v koreografiji prof. Mavčeve. V prostorih knjižnice vas vabi ŠŠK. Moja domovina je Slovenija. Za domovino so se borili partizani. Vodil jih je tovariš Tito. Zdaj smo svobodni. Moja domovina je velika in lepa. 29. november je praznik — dan republike. Na ta dan postanemo pionirji. Moramo biti pridni in se veliko učiti. Slavko Cerovšek, 1. b 29. novembra smo postali Titovi pionirji. Ves srečen, nasmejan sem hitel proti kulturnemu domu, na mojo najljubšo prireditev. Mislil sem si, ko se bom vračal, bom že pionir. Vsi smo šli mirno na oder. Pred pionirsko zastavo smo obljubili, da bomo pridni, vzorni učenci. Starejši so nam privezali okoli vratu rutice, na glavo pa nam dali čepice. Dobili smo tudi pionirske izkaznice. Ta dan je bil zame lep, zato mi bo ostal vedno v spominu. Grega Lipovšek, 1. c To je bil zame najlepši dan. Sprejeta sem bila med pionirje. Starejši pionirji so nam pripravili svečan sprejem. Dobili smo pionirske simbole. V avli naše šole smo bili pogoščeni. Bil je to nepozaben dan. Iris Cepin, 1. c Odšli smo v kulturni dom. Postali smo pionirji. Pevski zbor nam je zapel nekaj pesmic. Bila sem zelo srečna, ker sem dobila rdečo rutico in modro čepico. Vedno se bom spominjala tega dne. Verona Rebernik, 1. c Torek je bil vesel dan. Bil sem sprejet v pionirsko organizacijo. Sprejem je bil v kulturnem domu. Dobili smo rutice in čepice. Peler Hrovat, 1. b 29. novembra smo postali pionirji. Pred pionirsko zastavo smo obljubili, da bomo pridni Titovi pionirji. Starejši pionirji so nam zavezali rutice in dali na glavo čepice. Potem so nas odpeljali v šolo. Tam smo dobili darilo. Učenci višjih razredov so nas pogostili. Bili smG najboljši Prijavili smo se na tekmovanje z naslovom ,, Mladost v pesmi, besedi in spretnosti". Ko smo dobili gradivo, smo se kar prestrašili. Obsežno se nam je zdelo. Začeli smo se učiti in hitro smo napredovali. Učenje je zahtevalo od nas veliko časa in številnih odrekanj. Toda tovariš Petek, naš mentor, je bil neizprosen. Občinsko tekmovanje je bilo novembra na šoli Veljko Vlahovič v Velenju. Najprej smo morali rešiti pisni del kviza. Tu ni bilo treme, saj nismo nastopili pred občinstvom. Za pomiritev živcev je Roman izvlekel iz žepa ,.žvečilne" in že je vseh šest članov ekipe prežvekovalo. Kaj kmalu se je tudi od drugih miz slišalo šelestenje papirja, v katerem so bili zaviti bonboni. Ko so se iztekle zadnje minute tega dela kviza, smo priganjali Bernardo, naj hitro napiše. Zdeli smo se že sami sebi smešni, kaj šele tovarišem, ki so nas nadzorovali. Tako se je iztekel čas ene ure, odmerjen za reševanje dvajsetih vprašanj. Ko smo čakali na rezultate pisnega dela, smo se pogovarjali s tekmovalci iz drugih ekip. Vsi so dejali, da so naloge uspešno reševali, zato smo bili prepričani, da se ne bomo uvrstili med prve tri. P.ezultate so objavili od zadnjega mesta naprej. Naša nestrpnost se je vse bolj stopnjevala. Bili smo zmagovalci in presrečni, sdfnaš trud ni bil zaman. Pomenili smo se še na,kvizu v ustnem delu in tudi tu zasluženo zmagali. Odšli smo na regijsko tekmovanje v Gornji Grad. Ze pri pisnem delu naloge smo spoznali, da bo boj za prvo mesto zelo težak. Toda kako smo bili presenečeni, ko smo zvedeli, da smo zmagali. Prejeli smo lepe nagrade. Sedaj nas čaka še pot na republiško tekmovanje, ki bo kmalu v Ljubljani. Bili smo med najmlajšimi tekmovalci, saj so druge ekipe sestavljali mladinci in' vojaki. Mi pa smo bili le osnovnošolci. V kulturnem delu tekmovanja so našo občino zastopali fantje in dekleta iz osnovne šole Bratov Leto-nje iz Šmartnega ob Paki. Prav prijetno je bilo prisluhniti Matjažu in Daniju, ki sta igrala na kitari. Zvečer smo se veseli, srečni in s pesmijo na ustih poslovili. Preživeli smo res lep in nepozaben dan. Martina Drev, OŠ Karel Destovnik-Kajuh Šoštanj Ponosna sem, da sem postala pionirka. Tudi doma sem imela pogostitev. Dunja Strašek, 1. b V torek smo postali pionirji. Proslava je bila v kulturnem domu. Starejši pionirji so nam pripravili lep sprejem. Otroški pevski zbor nam je zapel nekaj lepih pesmi. Všeč pa mi je bilo, ko so nam pionirke zavezale rdeče rutice in posadile na glave modre čepice. Nato pa smo izrekli pionirsko zaobljubo. Ponosna sem, ker sem postala Titova pionirka. Martina Prosenjak, 1. c Zbrali smo se pred šolo in skupaj odšli v kulturni dom, kjer nas bodo sprejeli v pionirsko organizacijo. Tam je bila zelo lepa proslava. Prišli so nas gledat tudi starši. Meni je bilo najlepše tisti trenutek, ko sem dobila čepico in rdečo rutico. Po proslavi smo odšli v šolo, kjer so nas ooeostili in obdarili. Tatjana Svener, 1. c vsi iz OŠ Gustav Šilih Velenje i. ts Poskrbimo za ptice Človek in domovina Domovine pravzaprav ne poznam, samo slutim jo. Slutim, da je lepa, čutim, da je dobra, odprta — odprta za mene, za tebe, za kogarkoli. Vseeno, če ne mislimo enako, vseeno, če nismo enaki, samo radi jo moramo imeti in domovina nas sprejme vse. Kaže se nam v drugačni luči. Drugače jo gledamo kot tujci, ki se pritožujejo nad slabimi cestami in oskrbo... Če človek razmišlja, spozna: ..Domovina, to smo mi in majhen kos lepe zemlje. Naša je... In vem zakaj: borili so se očetje, borili so se otroci. Najprej zato, ker je tujec zasedel njihovo zemljo. Šele med bojem so jo začutili, začeli so jo ljubiti. Terjala je žrtve — oni so jo še bolj ljubili! In zato je naša." Čudni smo, čudni. Domovina je naša, mi je ne poznamo. Nismo se še videli, pa se vendar poznamo. Nam pomeni domovina lepo, sončno prostranost, za tujca pa je le majhen kos zemlje, kjer se trdo dela. Mojca Cruta, 1. b Gimnazija Velenje Roman: zanimivosti Številka 48 (560) - 12. decembra 1980 i Domogoj-Rastislav pa je stiskal Stojanovo roko, ga objemal in ganjen govoril: »Ti najzvestejši človek! Koliko trpljenja so vrgli bogovi nate za tvoje požrtvovalno prijateljstvo! In vidva sta trpela z njim, moja draga,« se je obrnil k tihi Gojici in malemu Gojmiru. ki sta za žarečima obrazoma in z očmi raz-paljenimi od solz radosti, stala poleg obeh prijateljev in kakor v sanjah gledala zdaj Stojana, zdaj Domogoja. Gojmirovo srce je vriskalo od blaženosti. Skozi trdni zid prerivajoče se množice se je z velikim naporom preril Ljubomisel. Z znojnim obrazom in blestečimi očmi je klical že od daleč: »Kje je Domogoj? Kje je Domogoj?« »Moj brat!« seje razveselil Domogoj in skočil k njemu, da ga objame. »A kje je oče?« Ljubomisel je dvignil drhtečo desnico na obzidje: »Glej, Domogoj! Tam stoji in te pričakuje s hrepenečim srcem ...« Domogoj je zgrabil konja za uzdo. vtaknil nogo v stremen in skočil v sedlo. Svoji četi je zaklical kratko povelje, množica se je umeknila: odbrana slovenska konjenica je zapeketala po trdem kamenju in se usula skozi velik vhod v notranji dvor skalskega gradišča. Snidenje z očetom, sivolasim starejšino Branislavomje bilo kratko in iskreno. Oče je sprejel vračajočega se sina, očiščenega nevede in nehote prelite krvi zadružanove. Slavni vojskovodja je prišel po dolgih letih pregnanstva v domače Zalesje. In Bra-nislavov pogled je ponosno objemal plemenito postavo, se naslajal na krasnem oklepu, dragocenem orožju in na razkošno okrašeni srebrni čeladi. Domogoj je pozdravil zaleščanske starejšine in nekdanje prijatelje, ki so se gnetli krog njega in pritiskali za njim. S prijaznimi besedami je rokoval z njimi. Potem seje z resnim obrazom obrnil k očetu: »In zdaj k županu! Tudi on naj me sprejme z iskreno in odkrito bratsko besedo, naj izpremeni kletev v blagoslov! . .. Vse karje bilo, bodi pozabljeno!« Tudi drugi obrazi so se zresnili. S tiho bojaznijo so čakali, kaj se zgodi. Starejšine so odšli s Stojanom in Domogojem k županu zapustivši zunaj valujočo množico. Dobrogojeve sile so pojemale. Njegovo staro telo. kije zrle toliko cvetočih pomladi in prebilo toliko ledenih zim. je bile trudno do smrti in si želelo počitka. Ko so mu bili donesli veselo vest o koncu jezerskega pozoja. je sklenil shujšane roke na prsih in nepremično zrl v strop. V duši se mu je pretakalo neskončno veselje, vroča zahvala dobrotljivim bogovom je kipela iz hvaležnega srca. Trudoma seje okrenil k starejšinam. ki so mu bili poročali o jezerskem odtoku, o končnem zmagonosnem boju. o Stoja-novem delu in junaštvu: »Očiščenje! Vreden, daje zopet za-družan in zavzema prvo mesto med vami. On bodi vaš župan, kadar umrjem!« Možje so pokimali. Že dolgo je bilo to tajna volja vsega Zalesja. Zunaj so se začuli razgreti kriki, aaznanjajoči bližanje zmagovalcev. »Priveditega k meni!« je velel župan z izmučenim glasom in proseče pogledal dolgoletne tovariše in prijatelje. »Preden me poseti Morana in me odvede v deželo dedov in pradedov naših, bi mu rad stisnil roko in mu pogledal v oči. Ljudstvo mi pogostite, kakor še nikoli! Naj pomni dan rešitve...« Starejšine so odšli in se dolgo časa niso vrnili. Župan je ležai sam. čakal z veliko nestrpnostjo in pregibal roke in ustnice. Ko so se zadružni voditelji vrnili, so privedli Stojana in Domogoja s seboj. » fu je Stojan!« mu je javil s čudno trepetajočim glasom Branislav. sklonivši se k ležišču mirajočega Dobrogoja Ta se je poizkusil dvigniti, toda njegova moč je bila že premajhna. Slabotno drhtenje je preletelo nagubano lice, roke so se počasi razprle. Stojanje brzo pokleknil ob ležišču, žalostno motril ujca in poslušal, kar mu je hotel umirajoči župan povedati. »Odhajam. Stojane! so šepetale blede ustnice. »Nisem se mogel ločiti od Zalesja, dokler nisem zaznal za njegovo odrešenje ... Z osvobojenim, lahkim srcem odhajam .. . Moj rod je rešen silne nesreče, a ti, Stojanič. si njegov rešitelj ... V tvoje roke polagam župansko čast. .. Starejšine so že pritrdili... Močne in dobre bodo te roke .. . Pokazal sijih . . . Odpusti mi dolga leta zapuščenosti in sramote ... toda močnejši so zakoni Gittav Šilh (Dolinska bajka) naših dedov, nego je moje zapuščeno srce. ki te je često klicalo ... S pozojevo krvjo si opral kri Volkunovo .. . Čist si. ..« Umolknil je in težko sopel. Na njegove oči je legal skoro nevidno in čisto polagoma kalen blesk. Stojan gaje proseče pogledal: »Hvala ti. neskončna hvala! Ali tukaj je še nekdo, ki bi bil rad čist tudi pred teboj, kakor je čist pred bogovi!« »Kdo je to?« »Domogoj .. .« »Tudi Domogoj .. . Naj pride k meni . . .« Brez razburjenja so prišle besede iz njegovih ust. Starejšine so se boječe ozrli jia ponosnega vojnika, ki je pristopil k ležišču in pokleknil ob Stojanovi strani. Starčevo trudno oko seje zagledalo v svetle bleske, izpre-hajajoče sc po blesteči jekleni opravi, obstalo na junakovem obrazu, s trdovratno vztrajnostjo iskalo v njem in ga ogledavalo, kakor bi hotelo videti, kakšen obraz se skriva pod dolgo brado. »Ti si . . . Rastislav?« je vprašal tiho. Navzoči so zastrmeli in s spoštljivo grozo začutili bližino smrti, ki odkriva vse nepoznano in megleno, vse preteklo in prihodnje z nadprirodno jasnostjo. »Sem!je pritrdil Domogoj.« Dobrogoj je iztegnil svojo slabotno desnico in jo položil v njegovo: »Ti si Rastislav .. . Karje storil Domogoj. je popravil Rastislav . . . Čist si in prost sleherne osvete . . . Volkunova duša je ne more več zahtevati... Kdor je rešil toliko slovenskih duš. ne sme zaradi ene trpeti . . . Toda nekaj . . . nekaj mi povej. Domogoj! Zakaj si takrat... v oni nesrečni uri omadeževal svoje roke z njegovo krvjo? Kako si mogel usmrtiti zadružana?« Klečeči vojnik je naglo dvignil glavo in oko mu je zaplame-nelo: »Pri vseh dobrih in zlih bogovih, pri sami Morani se zaklinjam, da ga nisem zadel z namenom. Mislil sem. da se plazi volk skozi grmovje . . . Bila je nesreča . . .« Prizanesljivo je zamolčal pravi vzrok Volkunove smrti. »Verujem ti!« je zašepetal starec s pojemajočim glasom in mu s poslednjo močjo stisnil roko. »Verujem ti . . . in umrem mirno . .. Čuvaj tudi Zalesje vseh sovražnikov, kakor si varoval oddaljene brate slovenske . . . Bodi Stojanu zvest pomočnik! Vračaj mu verno prijateljstvo, ki ga je on pokazal tebi . ..« »Hočem!«je slovesno obljubil Domogoj in s solznimi očmi motril smrtne sence na velem županovem obličju; neopazno so preprezale čelo in ga temnile. Vsi so molčali kakor pričakujoč neizprosne Morane. katere ledeni dih je zavel po stanici. Dobrogoj se je še enkrat nepričakovano vzpel, začudeno motril množico Zaleščanov ob svojem ležišču, zaklical zjasnim glasom: »Jezero, jezero . ..« in omahnil. Krčevito hropenje je pretreslo stare prsi. Drugo jutro je umrl. Slovesno so ga pokopali pod glavnim vhodom v gradišče. Nobeno oko ni ostalo suho, ko seje starejšina Branislav poslavljal od njegovega trupla, proslavljaje pokojnikove velike vrline in zasluge za Zalesje. Ljudstvo je plakalo in žalost je za kratko dobo zavela med njim. Potem pa so odšli starejšine na posvet, katerega važnost ni bila nobenemu zadružanu skrita. Posvetovanje ni trajalo dol- go .. . Kmalu so se vrnili in z grajskega obzidja javili zbranemu narodu, daje prešlo zaleščansko županstvo v Stojanove roke .. . Iz vseh ustje zagrmelo nepopisno navdušenje: »Živel Stojan. naš "upan! Živel naš rešitelj!« Ljudje so se objen., 'i in prorokovali Zalesju zlate čase. Za drugi dan je odredil starejšinski zbor svečano proslavo na Ve-lesovem hribu, da se zahvalijo pastirskemu bogu za njegovo pomoč. Po proslavi naj bi se vršilo slavnostno pirovanje Na skalah. In zopet so se zbirale pestre množice na prostoru, kije še nedavno služil za pristanišče Velesovim romarjem. Čolnov ni bilo . . . Pusta dolina se je razprostirala vsepovsod tam, kjer so še pred tednom dni nahaj Ji živahni jezerski valovi ter so bistre ribe švigale semtertja. Marsikatero srce seje razžalostilo in zahre-penelo. marsikatero oko je z netajeno bridkostjo ogledovalo močvirnato ravan . . . Vse to ni pomagalo: jezero je odteklo . . . Svečana daritev na Velesovem žrtveniku jih je živo spomnila odvrnjene propasti, ki jo je prinašal pozoj nad Zalesje. In vsa srca so se hvaležno odpirala in vzklikala: »Hvala ti, Veles, hvala!« I n s tiho. hvaležno pobožnostjo so zapeli staroslavno pesem. Toda nemira ni še bilo konec. Ko so se po končanem opravilu usipali verniki po hribu , da čim urneje pohite k skalnatemu gradišču in tam popraznjujejo nastop novega župana. so pribežali iz Gorice preplašeni pastirji. Brez sape so javili, da se bliža po savinski cesti številna vojska. Stojan in Domogoj sta se prestrašeno spogledala. Domogoj je bil že včeraj pripovedoval, da So Savinčani nemalo razburjeni, ker jim je nenadna povodenj neusmiljeno opustošila travnike in njive. Iz početka si poplave niso znali tolmačiti, šele potem, ko so culi. da so Zaleščani sami izpustili jezero, so se začeli hudovati, da jih niso prej vprašali za svet in dovoljenje. Vroče glave so hujskale. naj se napotijo h krivcem po odškodnino. Na resnično oboroženo silo. ki bi s hotela maščevati nad Zaleščani, pa ni nihče mislil. »Grem jim nasproti!« seje odločil Domogoj. »In jaz s teboj!« »Ne. Stojane! Bolje je. da grem sam. Pokažem se jim kot Rastislav. obrazložim jim vzrok povodnji ... Če bi se le ne hoteli mirno poravnati, jih postrašim z vojniki!« »Pa bodi tako! Lahko jim rečeš, da smo iz vsega srca pripravljeni popraviti škodo, kolikor je v naših močeh. Seveda sile ne borno trpeli!« Rastislavova konjenica je odjezdila v bojnem redu vojski bratov nasproti. Zaleščani pa so »zlovoljeni počasi odhajali k belemu gradišču. Preteča nevarno' t jim je mahoma odvzela vse prejšnje veselje in dobro voljo. Stn.homa so pričakovali, da zdaj zdaj zapoje bojna tromba in se usujejo čez dolino maščevalne savinske trume. Bratski, boj. .. Spotoma so postajali v večjih in manjših gručah in se ozirali proti Gorici. Dokaj časaje minilo, preden je bilo zbrano ljudstvo na tržišču pod gradiščem. Petje je umolknilo, oprezujoče besede so se shajale in pletle v poedinih skupinah. Koje doseglo solnce najvišjo stopnjo v svojem dnevnem loku, seje oglasil pri Gorici radostni zvok trombe. Ratislavova četa, pomnožena z mnogimi konjeniki, seje vračala. V iskrem diru so vihrali preko doline in povriskavali. V srcih seje vžgala nada. vendar je ljudstvo pe molčalo in čakalo dogodkov. Ko so pa na trdem tlaku zapeketala kopita in je jezdil Ratislav v znatnem spremstvu deloma tujih, deloma znanih jahačev iz Savinske doline vedrega in zadovoljnega obraza med narodom v gradišče, seje upanje ojačilo. Nedolgo potem so javili starejšine svojim zadrugam, da so Savinčani odšli pomirjeni, ko jim je bil jasen pravi vzrok povodnji. V znak popolne sprave so poslali svoje najimenitnejše može kot goste v Zalesje. In pričelo se je pirovanje. Zagoreli so visoki ognji. Na velikanske ražnje so obesili fantje cele vole in jih pekli in cvrli. Zadišalo je po pečenki in po rujni medovini. jadrno v žejna grla tekoči. Oglasile so se lepovzočne zaleščanske pesmi; kakor na krilih gorskih vil so pi .-tavale v prekrasni dan. kije seval na gostovanje ter se ves /.areč v veličastnem plamtenju pomikal proti zapadu. Oglašali so se go omiki: starejšine iz zalasja in Savinske doline, ki jim je ljudstv o burno nazdravljalo. (Se nadaljuje) Spol otrok pri vzgoji upoštevajo, tako da lahko fantje hodijo ven prej kot dekleta, ki lahko gredo ven šele pri 17 letih, zunaj pa ostajajo do 24. ure. Ne pogovarjajo se veliko, važneje jim je delo, zato za ostalo ni dovolj časa. Vse to je vzrok, da lahko anektiranec o nekaterih stvareh odloča sam: gre na ples, na krožke, na zabave. O važnejših stvareh pa odločajo starši. Ne pustijo jim, da bi imela fanta. Poleti oče vstane ob 5. uri, pozimi pa ob 6. Poleti nakrmi živino in se odpravi na svoje delo (delu na polju in hlevu). Popoldne poteka podobno. Ker pozimi ni delal na polju, mu več časa ostane za branje knjig. Mati vstaja poleti ob 6,30, pozimi pa ob 7 uri. Poleti po pripravi zajtrka nakrmi živino. Nato skuha kosilo. Popoldne plete in bere. Pozimi se njen delovni čas bistveno ne razlikuje od poletnega. Anketiranec je dopoldne v šoli. Ko pride iz šole, ima kosilo, po kosilu pomaga na kmetiji. Uči se precej pozno. Njihova praznovanja so neizrazita. Navadno starša praznujeta sama. Ob praznikih so boljša kosila in tudi delajo ne toliko. Vikendi so manj pomembni. Sobota je ponavadi delovna. Nedelja pa je njihov praznik. Poseben praznik so koline. II. družina: starostna razlika med staršema je 7 let. Mati je starejša od očeta. Imata 5 zakon- skih otrok in dva materina nezakonska otroka Nezakonska hči je poročena in ima enega otroka. V skupnem gospodinjstvu tako živi 11 ljudi. Živijo v starejši kmečki hiši. Družina je modernizirana. Enakoprvnost je v tej družini možna. To se vidi tudi tako, da nimajo ločenih del. Otroci se s starši veliko pogovarjajo. Otrokom dovoljujejo obisk kina, raznih sestankov, plesov. Tudi odrasli otroci živijo v istem gospodinjstvu, a ne prihaja do nesoglasij. Praznujejo državne praznike, rojstne dneve, godove. Božič in Veliko noč. III. družina: oče je 2 leti starejši od matere. Imata 3 otroke, ki stanujejo z njimi, tudi starejši, ki je že poročen. Imajo lastno hišo brez centralnega gretja. Kmetija ima 3 ha travnikov, 8 ha gozda, 3 glave živine. Imajo najpomembnejše gospodinjske stroje, nekaj kmetijskih strojev in tri motorje. Ločenih del nimajo, odrejajo jih skupno. Enakopravnost včasih ni možna. Pri vzgoji upoštevajo spol otroka. Pogovarjajo se o raznih problemih, čeprav starši vedno ne razumejo otrok. Vendar do večjih nesoglasij ne pride. Oče in brat hodita v službo, po njej se ukvarjata s kmetijo. Mati ni zaposlena in se ukvarja z gospodinjskimi deli, pazi na otroka itd. Ob praznikih so doma ali obiskujejo sosede. Praznujejo zlasti nedeljo, godove. Božič in Veliko noč. Družinsko življenje v delavski družini Vse tri družine imajo 3 do 4 člane. Pri enih pa živijo tudi stari starši. V vseh je oče starejši od matere za 3 do 4 leta. Dve družini stanujeta v bloku, ena pa v enodružinske zasebni hiši. Vsa stanovanja imajo osnovne pogoje za prebivanje v njih (vodo, centralno gretje^ elektriko). Imajo osnovne gospodinjske aparate, ki se ne uporabljajo vsak dan (gramofon, magnetofon). V vseh družinah imajo avto in kolo, ki je skupna last, v eni ^ružini, kjer imajo še malo zemlje, pa imajo še kosilnico s priključki. V družinah so prepričani da enakopravnost ni izvedljiva. V več primerih je zagovornik patriarhalnega sistema oče, ki je tudi zagovornik razdelitve na moška in ženska dela ter se slednjim upira. Družinski proračun imajo na skrbi matere, v enem,, pa tudi oče. V dopustu odločajo v večji meri demokratično (vsi), v enem pa oče. V tej, delno kmečki družini tudi delo odreja oče, v ostalih pa matere, ki se jim upira predvsem moški del družine, češ ,,to je žensko delo". Razdelitev na moško in žensko delo obstaja v vseh treh družinah. V vseh družinah jc pri večjih delih prisotna pomoč, sorodnikov, pomoč pa jim vračata oče in mati. Redne stike imajo le s sorodniki. Delo načrtujejo in določajo pri jedi, tudi odločajo, oziroma pogovarjajo sc v glavnem pri jedi, svoj prosti čas pa izkoristijo vsak v svoje namene. Oče dela okoli hiše, mati pripravlja slaščice. Otroci pa hodijo v kino. Le ena družina je imela možnost otroka dati v vrtec. V ostalih pa jil} čuvajo starejši bratje ali sestre, ali pa stari starši. Otroke vzgaja mati ne glede na spol. Včasih se ji pridruži še oče in tako pride do nesoglasij. Otrokom ne pomagajo pri šolskih obveznostih, zato so te za otroke na prvem mestu, otroci imajo precej osebne svobode ter so mnenja, da so dolžni skrbeti za starše, če zbolijo ali ko ostarijo. Vsi očetje delajo v treh izmenah, doma v glavnem počivajo, matere pa se v glavnem ukvarjajo z gospodinjskim delom. Praznujejo državne praznike, prisotni pa so tudi verski prazniki. Ob vikendih obiskujejo sorodnike, ali pa v miru preživijo dan. Otroci se ukvarjajo tudi s špotom. Družinsko življenje v mestni družini, kjer imala starša srednjo izobrazbo Obdelali smo tri družine, kjer so starši približno na enaki izobrazbeni ravni. Dve družini živita na obrobju mesta v zasebni enodružinski hiši, ena pa v bloku — v centru. Obe družini, ki živita v okolici mesta, imata po dva otroka in je družinsko življenje podobno. Družina, ki p a živi v bloku, ima enega otroka in se rahlo razlikuje od drugih dveh. Vse družine so denarno premožne. V zasebni hiši (III. družina) živita obrtnik, knji- govodkinja, (II. družina) frizerka, avto-prevoznik. V bloku pa živita uslužbenka in ekonomist (1 družina). V tej družini poteka delitev dela spontano — ne poznajo delitve na moška in ženska dela. Enakopravnost je v tej družini resnično možna in upoštevana. V drugi družini menijo, da je enakopravnost možna, vendar dela delijo na moška in ženska. Moški, ki je bolj močan, opravlja težja dela v delavnici. Ženska opravlja delo v kuhinji in na vrtu. V tretji družini menijo, da je enakopravnost možna, vendar dejansko ni tako. Mož po službi ni posebej zadolžen za kakšno delo, razen za občasno popravila. Zena pa mora po službi opraviti vsa gospodinjska dela, ne da bi pri tem lahko računala na pomoč moža, otrok ali tašče. Otroci pomagajo le pri sezonskih delih (delo na vrtu, vinogradu). V tej družini posega v delitev dela stara mama, ki ima veliko vlogo. Temu odrejanju se ne upira sin, temveč snaha in njeni hčeri. V drugi družini odrejata delo starša, temu se včasih upirajo odraščajoči otroci, posebej če so nerazpoloženi. V tretji družini pa o vseh važnih stvareh, torej tudi o delitvi dela, odločajo vsi. Največkrat se sploh ne dogovarjajo, ampak enostavno delajo. V II. družini o vseh stvareh odločata starša — vodita tudi družinski proračun. V tretji družina pa na v sa področja vpliva stara mama in staršema ••i! 1 ■J . M ,,pomaga" urejati proračun. V prvi družini se v prostem času vsi člani družine ukvarjajo s svojimi konjički, se pogovarjajo ali pa gledajo TV. V drugi družini je prosti čas organiziran podobno. V tretji pa oče spi ali bere časopis, žena in otroci pa prostega časa nimajo. Otroci so namreč ,,preveč" zaposleni z učenjem in krožki, žena pa z vsakdanjim gospodinjskim delom. Prvo družino druži malo stanovanje. Vsi se zatekajo v dnevno sobo, ki je primerno okolje za njihove pogovore. Pogovarjajo se dosti, vsem pogovorom prisostvuje hčerka, ki ji starši zaupajo in ji zaradi tega dosti dovolijo. V drugi družini je odnos prav tako dober, starši prisluhnejo, še tako nepomembnemu vprašanju otrokovega življenja. Pogovarjajo se veliko. Tretja družina pa je razdeljena po sobah (10 sob). Med seboj nimajo posebnega stika. Tudi če se pogovarjajo, ta pogovor ni pristen, ker se preko sina prenaša materin ukaz. Tudi hčeri se z očetom ne razumeta in mu ne zaupata, prav tako pa tudi on njima ne. Ne pušča jih nikamor, še od krožkov morata biti doma najkasneje ob 19. uri. V vseh treh družinah menijo, da so otroci dolžni skrbeti za bolne ali ostarele starše. v prvi družini obiskuje otrok družabne prireditve, ko se počuti dovolj star (Mlet). Ima vedno določeno uro, do katere je lahko zuna (Dalje prihodnjič) koledar Petek, 12. decembra — Ivan Sobota, 13. decembra — Lucija Nedelja, 14. decembra — Dušan Ponedeljek, 15. decembra — Kristina Torek, 16. decembra — Albina Sreda, 17. decembra — Lazar Četrtek, 18. decembra — Rado-slav VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI VELENJE 12. 12. - 18. 12. 1980 Franc BLATNIK, dipl. vet., Velenje. Preše: ova 22/e, telefon 852-253 prireditve dežurstva PETKOV VEČER Nocoj ob 19. uri bo v knjižnici Velenje VEČER AMATERSKEGA FILMA. S svojimi filmi se bo predstavil KINOKLUB DUPLJE pri Kranju. ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ 12. 12 - 14. 12. 1980 dr. Lazar 15. 12. - 17. 12. 1980 dr. Pir- tovšek 18. 12. 1980 dr. Lazar ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE 13. 12. - 14. 12. 1980 dr. Hebert KOŠIČ, Prešernova 9/b, Velenje mali oglasi PO UGODNI ceni prodam dobro ohranjeno peč za centralno kurjavo na trda in tekoča goriva ter gorilnik in rezervoar za olje. Prodam tudi nove ventile tip Hono-weli in dvojni termostat za bojler Franc Segovc, Celjska 31 a. Velenje NA" PRODAJ je dnevna soba. Informacije: telefon 850-897. V VELENJU oziroma bližnji okolici iščem ogrevano sobo s kopalnico. Naslov v uredništvu. NA STANOVANJE vzamem 4 dekleta. Naslov v uredništvu. V SLOVENJ G.