; и>.	^
JfoinJta, C./S	<đo44$iM>
f«
Џ&јкфлт «öwäfejfc'HI eisa j^m-l&ikan«u
l«*ro^afee liste : Cek> !«*> % 120'--, po! lete Ж iß . itstSrf lete K 50‘—, Iztcr lugoslevfje: C-«kj Jelo K 150'—. Inserat! alf ozri J!a se *«-JHÄuiftjo po dogovoru ; pri večkratnem in*erir<foju ferneren popust. Uprnvmšfvo spreiema'neročnifto, ■Iteserete in reklamacije, — *— Telefon št 220.
80, ^©•'srflJtesa™
ffeedvise.il političen lisi za slovensko ljudstvo
ЈРЧмм»mesna Sievtttea stane t krono.
„Strela* Izhaja v ponđeljek, sredo in petek.
Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Korošl r cesia št 5. — Z uredništvom se more govt vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklamacije
so poštnine proste. ---;---Telefon št. 220.
BK»a»tfe»«ME»* tiha« 20, julija 2.823.,
Letinib ХШ.

Pred novimi dogodki.5
Bližnja bodočnost nas bo sigurno postavila pred nove in velevažne no -iranjegolitične dogodke. Demokratsko-radiaaina koalicija je nevarno obolela, pojavljajo se znaki razpada, Pašičeva glorijo,a je pričela bledeti, mož se namerava odtegniti razburkanemu življenju « parlamentarnim bojem, M o-spredju zanimanja pa se nahaja ose -foa Stojana M. Protiča, prvega ministrskega predsednika osvobojene Ju-
*;oslaviJe.j Stojan Protič je nasprotnik iašičev* in zagovornik decentralistič-06 uprave. Zelo zanimivo, vsekakor nekoliko kratko karakteristiko Stojana Protiča nam podaja kerespondent „Jutamjega lista“, ki piše:
„Protič je politik, ki gre energično po začrtani poti, .On je globoko .u-yerjen, da se zainore. ustava' ustvariti edinole s pomočjo in sodelovanjem — vseh treli plemen. Protič je ostal svojim načelom zvest, prisege ni položil, X konstituanti se ni pojavil, med njim Ta radikalnim klubom ni prišlo do ni-kakih konfliktov, izstopil pa je iz Stranke, ker se z njeno politiko ni strinjal. V resnici pa je mnogo oči u-prtih v tega politika in mnogo jih je na srbski^ kakor tudi na slovensko-hrvatski strani, ki verujejo, da nam le on zamore ustvariti trden lunda -ment, na katerem si bomo sezidali — svojo državo, Najbolj se je Stojan Pro tič oso; razil v vojaških krogih, V, svojem ustavnem načrtu je naglašal, ida bodi civilna oblast nad vojaško — zahteva' je odgovornost ministrov ter jcontro o proračuna itd. Protič je za -govornik angleških samoupravnih načel in je mnenja, da nam je samo -uprava potrebna kot politična šola za .centralni parlament. Protič je projektiral sodem pokrajin s posebnimi via-, dami in deželnimi zbori, ki bi opravljali od centralne vlade jim delegirane funkcije, Do svoje ideje je prišel po dolgem, treznem razmišljanju in na temelju mišljenja raznih strokovnjakov, iTi strokovnjaki so bili: dr. Polič, S. j Jovanovič, dr. Laza Markovič, dr. K. ; Kumanudi in dr. Bogumil Vošnjak. — j Podpisali so kategorično izjavo, da se i današnje administrativne edinice (pokrajine) zamorejo samo v nekolikor ko
1ÄÄfi&*SS£a2^^
rigirati, nikakor pa se jih ne sme u-kiuiti, oziroma raztelesiti, ker bi se iz tega porodila upravna zmešnjava, Dr, Laza Markovič je kot prvi govoril v ustavotvorni skupščini proti sebi, ker te zagovarjal centralističen načrt g. Pašiča, dočim je še ne dolgo od tega obsodit centralizem ter. se zavzel za decentralizacijo, istotako sta dr. Ku -manudi in dr. Vošnjak v tem vprašanju pokazala svojo inkonsekvenco.
Samo Protič je ostal svoji ideji m svojim načelom zvest, Protič hoče sedem pokrajin .(dežel), ki naj bi se zaokrožile po ekonomskih načelih. V glavnem bi ostala razpreclelba države e~ naka sedanji upravni razpredeibi. Protič je tudi mnenja, da bi se ne smel za vse pokrajine izdelati popolnoma e-nak ustavni iormular, ker je na pr, Hr.vatska nekaj posebnega in se razlikuje od J užne Srbije v eminentni me ri, Stojan Protič ima v Beogradu veliko število nasprotnikov, kljub temu pa so vsi uverjeni, da je on edini srb ski .državnik, kateri ni zamogel izvesti voz naše notranje politike iz onega blata, v katerega sta ga zavozila Pašič in Pribičevie. Od njegovega bivanja med Hrvati in Slovenci je odvisna čvrsta osnovnica za novo Parlamentarno zajednico, v kateri bi ne bilo prostora za ožje prijatelje Pribi-čoviča in Pašiča.
.Tako nekako zaključuje poročevalec „Jutainjega lista“ svoje vtise, in tudi mi se pridružujemo onim, ki verujejo v osebo Stojana Protiča, Jasno je kot beli dan, da se bode proti volji poli ca j demokracije projkoslej formirala mogočna falanga ustavnih revizio-lusio”,/ Kdo naj vodi to težavno borbo i* Ecpnoie Protič, kateremu bosta — svetovala in pomagala idr, Trumbič in dr., Korošec, Dr, Trumbič je sicer nad strankar, toda mirno ga lahko nazi-vamo voditeljem vsega hrvatskega naroda. Kjerkoli se je'Trumbič pojavil, povsod so utripala še zavestneje srca vseh Hrvatov, O dr,. Korošcu pa ne bomo posebej omenjali, da je on in predvsem le on, kot načelnik Jugoslovanskega kluba obenem tudi voditelj pretežne večine slovenskega naroda . Upajmo, da obrodi bivanje g. Stojana Protiča v naši mili Sloveniji najboljše sadove i,
Poglavje o državotvornih in protidržavnihiib
elementih.
V naši kraljevini pozna danes že vsak ločitev elementov na: cfržavotvor ле in „protidržavne“, ki se med seboj razumejo kot ogenj in voda, Prvemu taboru državotvorcev je dnžava vedno polno korito in molzna krava; drugi tabor „protidržavnikov“ pa se mora zadovoljiti z bridkim dejstvom, da — skrbi za davčno tečno hrano tej državni kravi, ki mora dajati dan na dan vedno svežega mleka.za državotvorne. Prvi tabor se oklepa države z ozirom na vedno večje plače, roma po kraljevini in po inozemstvu na državne po-troške, prirejä sokolske izlete iz skupne blagajne davkoplačevalcev in na-prarrt vedno polnem državnem koritu pozna edino hvaležnost in dolžnost fra zo, češ; mi jemo, pijemo in veseljačimo za državo, a nič ne delamo pod Trmo državotvornih in državo ohranjujočih elementov,
Drugi tabor pa nosi pokorno vsa davčna 'bremena, daje državi najboljše vojaštvo, se preživlja od svojega dela in lastnoročnih žuljev, ker pa le včasih pogleda malo preveč kritično državotvorne trote, pa Je proti državi in ga treba zastražiti z obznanami, ii policijo ter žandarji.
Tabor državotvorcev se rekrutira iz uradnikov od vladnega ministra do vaško liberalnega šomaštra; tabor „protidržavnikov“ pa pridobiva svoj «dnevni naraščaj iz temelja naše agrarne države — kmetskega naroda.
P;i pogledu na ta dva med seboj upravičeno si nasprotna tabora v naši kraljevini se moramo vprašati; — Kam povemo državotvorni in vsi pra-tidržavni elementi ?
Doslej nas je objemala nesreča, da so krmarili našo državo z malimi ter neznatnimi presledki kot sol kristalizirani di žavotvoroi. Tabor državne so h nam je do danes podprl kraljevino s totalno polomijo na zunaj in na znotraj.
Glede mej napram zunanjim našim sosedom so vodili državotvorci tako „uspešna“ pogajanja, da vzdihuje polovica Slovencev pod italijansko zvo /do „osvoboditve“ in danes nimamo no bene lastne — za pomorsko trgovino sposobne ter upoštevanja vredne luke. Trgovinska pogajanja med Italijo, Ge-noslovaško in Francijo so bila sicer doslej na dnevnem redu, a njih’ vpliv in korist čutijo edinole razni državotvorni delegate in dr. Kukovec, ki še sedaj čuti trebušno blagodejnost angleško lordskih' pojedin. Na znotraj pa nam je prekvasila državotvorna sol kraljevino z davki, obznanami, kupljeno ustavo, veselicami, izleti in državnimi prazniki. Pri ravnokar omenjenem 'delu naših državotvorcev pa ni Čutila vladna klika niti enkrat potrebe. da bi bila vsaj malo posluhnila klic protidržavnih elementov: V gospodarski polom plovemo, nazaj k de-m, proč od državnih veselic, izletov,
praznikov, ker nam je tako zapravljivo početje na zunaj zožilo domovino 0( Koroške do Baroša, na znotraj pa rodilo ljudsko nezadovolje, ki prikipeva do vrhunca potrpežljivosti.
In baš sedaj, ko je dospel tabor državotv orcev po nakupu ustave do triumfa, se začenja monopolna državo tvornost krhati, bledeti in" se nagibati k zatonu, ker jej bodo zadjali smrtni f uneic oni, ki so bili za triurni državotvornosti kupljeni z milijonskimi svo-tami — Turki.
Btojan Protič na Hrvatskem in v Sloveniji, razdor med muslimani, zem-Ijoradmki na delu za politično oslabitev demokratov in radikalov v Srbiji , . . vs. znaki so na političnem obzorju s svedoštvom, da bo zatonila fra-zerska državotvornost in bosta prešla delo ter skrb za državo v roke „proti-držav.iih“ elementov.
Danes že lahko beležimo fakt, da je koritarski tabor državotvorcev v razkolu m razpadu in da bodo morali v zadnjem trenutku priskočiti državi na pomoč kot gospodarski podporniki „protidržavni“ elementi.
Era državnih korit, veselic in izletov mora zatoniti v naši kraljevini, in mesto ravnokar omenjenega gnoja pod firmo državotvornosti mora stopiti delo za gospodarsko podkrepitev naše države sicer je bilo zaman naše tro-tratsko ujedinjenje! Aiko hočemo jugo slovansko državo, ki bo res država na zunaj in znotraj* moramo priznati in se udariti na prša, da se je doslej tu pri nas dovolj jedlo, pilo ter veseljačilo na račun danes že izčrpanih dav ioplacevalcev, storilo vse za danes do grla sito kliko državotvorcev, a nič delalo za dobrobit in korist naroda, ki je danes lahko upravičeno proti državi pod dosedanjo- koritarsko firmo.
Kdo ruši državo 1
Monopol kristalno čiste državo tvornosti imajo pri nas v Sloveniji v zakupu demokratje in njihovi slabo-stojni sinovi. Ravno samostojneži so se proglasili z lažnjivim denuncijant-fatvcmi naše duhovščine v konstituanti m z glasovanjem za ustavo kot naj -večji peiolizci vlade. Pribiti pa moramo, da so samostojni državotvorna sol od ministra Puclja do mešetarja Kirbiša samo v Beogradu, doma v Sio -v eni ji pa uganjajo naprej svojo pred-vo.litveno demagogijo proti Srbom, vojaštvu, davkom in uradništvu, Ravno samostojni Urek iz «Globokega pri Brežicah, ki je bil podpredsednik kon stituaute, je odlikovan za prodajo slovenske avtonomije in nakup centralizma z podom Sv, Save II. razreda, je dosegel v svoji' obsofelski domovini že višek demagoštva. Da je naša trdifev o Urekovem hujskanju nevednega ljud stva takt, hočemo dokazati javnosti na dejstvih, katera je prejelo uradništvo iz brežiškega kota.
.V. brežiškem okraju in osobitomed Savo in Sotlo je poslanec Drek neuko ljudstvo tako zrevoluoijoniral proti vladnim naredbam in uradništvu, da so razmere nevzdržne. Med Savo in Sotlo g. Drek, preko Sotle pa Radič, m med ljudstvom ni slišati drugega, kot skrajna nezadovoljnost in že do vrhunca prikipela ogorčenost naroda proti vladnim odlokom in uradništvu, ki mora naredbe izvrševati.
Siabostojni državni poslanec Drek obeta še danes ljudem vse mogoče in nemogoče, kakor n, pr.:, da bo deloval na to, da ne bo treba vojaštva — med tern ko je njegov, tovariš minister, Pucelj glasoval prvi za mobilizacijo napram Madžarski, ko je strašil med Dgri eks-eesar Karl. Druge demago-feke Drekove limanice so davki, katere hoče on Urek iz Globokega odpraviti. Ko je pa Šlo za ustavo, ni niti eden samostojni poslanec mignil z mezincem proti obdavčenju kmetskega stanu, ampak so samo psovali in de-
nunctraJi v zbornici našo slovensko. duhovščino in gonili lajno kancelpara-grala. Gd dobe'začetka samostojne v-prege v vladni voz pa do danes so se davjzl početvorili in izdrjevaaje davščin se vrši pri nas v Sloveniji na naravnost drakoničen način, Samosloj, ni nastopajo proti davkom samo vpričo neukega ljudstva doma, v Beogradu pa so bili za milijonski nakup gg. Turkov, zvišanje uradniških plač, za državno milijonsko podporo Sokolu i. t, d,
Tretje demagoško orožje, katerega uporablja g. Dček v brežiškem kotu, je boj zoper uradništvo, katerega še espIo!i ni treba po Drekovem receptu. Proti uradništvu hujska Dx’ek Ijudsl v o, kojega je pa za izvoznice in red Sv. Save 11. razreda prodal birokra-bčueimi centralizmu nove usiave, po* kateri bo uradnik bog, kmet in delavec pa molče pokorna raja. Pred ljudstvom ua shodih bi Urek v besedah požrl vsakega uradnika, iinancarja in 'orožnika, pomagal pa je mlinarju g-Dobniku, agronomu Jamniku* stotniku Sancinu itd, do najvišjih in na račun davkoplačevalcev plačanih uradniških korit.
Najhujše konflikte pa doživlja U-rek v svoji domovini z največjim samostojnim uspehom — davkaprosto žga njekuho, ki si jo tolmači on sam ter kmetom po „Kmet, listu“, ne pa „Urad nem listu.’“ .Urek farba kmete po svoji b shodili, da sme kuhati vsak žganje, kolikor, mu drago, ne da bi komu kaj javil, ali plačal, pa tudi iinanca-rji ne smejo več pregledovati kotlov. Te žganj ar sko dobroto je izposloval kmetu on, podpredsednik: konstituante in od samega regenta odlikovani; D-rek. Zn üi'ekom pa pridejo HnanCarji. ki si razlagajo davkaprosto žganjekuhe po „Uradnem listu“ in pri teh prilikah pride tudi do najnevarnejših špo io.- med kmeti in finančno oblastjo, ki sc mora držati postave, ne pa brakove demagogije in krivega evangelija ..Kmet» lista," Finančni in tudi drugi javni nameščenci so dolžni priprosto ljudstvo poučiti o posledicah kršitve zakona m predpisov, to pa je seve po naziranju Dreka politično, „hujskanje,“ L rek in njegovi zvesti pristaši bi radi imen v Brežicah take finančne organe, ki ne bi pri samostojnih nife videli in slišali (torej slepe in gluhe^ da bi »meli delati, kaj bi hoteli, da bi smeli žganjekuho izvrševati, kakor, bi se zdelo primerno in potrebno v doma • goške svrhe g. Dreku,
Preti Urekov emu demagoškemu na stoj, u v brežiškem okrajnem glavarstvu se je pritožile uradništvo na pri * stojno mesto, da ga ščiti višja oblast, sicer, je v, nevarnosti* da plane enkrat nahi*jskan n« rod po uradnikih in jih pebije.
Pričakujemo, da bo imel g. Urek kmaiu opravka z državnim prav društvom kljul: dejstvu, da je podpredsednik konstituante in v Beogradu odlikovani vladni petoiizee.
Drek je svojčas vložil, neutemeljeno imerpelacijo radi našega ••Osiaoca Skobeujeta, ki se je baje raJg-.*varja) z Radičem, Koliko bolj bi bilo treba, ua se interpelira Pašiča, kako Drek: LVi..,ska neuki narod proti vojaštvu in. davkom, vladnim naredbam in urad -uištvu.
V Beogradu je Urek gospod kmeu ki je pasje pokoren vladinovoem od Žerjava do Pašiča, glasuje za dobro odškodnino proti slovenski samostoj -nosti za centralistični birokratizem — za povišanje davkov radi nakupa turških glasov itd.* doma pa je iz strahu pred ljudstvom obsoja in psuje, ?Jl kar je v Beogradu glasoval in v kou-stituanti govoril. Taki so. samostojni poslanci: v Beogradu klečeplazni, za vlado kupljeni kimovci, doma pa pro-tidržavni demagogi. Pri vsej tej sla -hostojni demagogiji pa je največji si -romak naš kmet, katerega so in ga še bodo prodajali samostojni kolovodje v
Beogradu, doma sca pa ščujejo, da dela proti zakonu, katerega so oni sko-\ ali in tem potom zapade kazni ali pa globi.
To je nekaj resničnih vzgledov te samostojne „državotvornosti“, ki je hčerka demokratskega, edino državo-Fpasnega „kristala“!
Politični pregled.
KRALJEVINA SHS.
‘P. a š i č i n n j e g o v. 'i m i n i s t-r i so se po imenovanju demokraisho-radikalnih kraljevih namestnikov pečali z začasno rekonstrukcijo vlade . u, PaSifi je podpisal dekreta za novega vojnega in 1 agrarnoreiormnega ministra, ki sta tudi oba že prisegla. Sedaj je g. Pašič opravil najnujnejša posle in bo šel nekam na letovišče, da si bo žolč ne le ozdravil, ampak tudi utrdil za jesensko parlamentarno za -sedanje,
ALBANIJA.
V O i o š i je med gromenjem lopov Tula proglašena dne 17. t. m. mi-riditska republika, kateri bo kot pced-sedjnik načeloval (sinovee znanega Brenk Bib Dede, Marko Djomi. Proglas na narod je podpisalo 12 imjugied liejšil'. miriditskih veljakov. Proti Mi-riditom pa je tiranska vlada poslala svoje čete v treh ločenih kolonah, Mi-ridftom poveljuje Marku Ujemi,, lči |« baje že "vse tri albanske kolone Dotolkel
AVSTRIJA,
K er je t r i ;a n o n s k a pogodba ratificirana, je stopila v veljavo in Madžarska bo prav kmalu morala izročiti ta koz v an i „Burgenland“ 7 Zapit-dno G grško) avstrijski republiki. Listi poročajo, da so v Budimpešti se nahajajoči načelniki medzavezniških komisij dobili že navodila, po katerih naj se v smislu trianonske pogodbe pripravi vse za izročitev Avstriji pripadajočih delov Madžarske, ki so še zaenkrat v rokah Madžarov, Člani te medzavezniške komisije, ki se nahajajo v Parizu, bodo v kratkem odpotovali v Sopronj. Antanta je prepriča -na, da bodo Madžari izročili Zapadno Ogrsko Avstrijcem brez ugovora, sicer b; se jo k temu prisililo z -- orožjem.
Politična poročila.
Kmetski tabor v Ormožu,
jenice, ki so dovedle do sprejetja se * danje ustave za našo državo, Jasno je začrtat stališče posameznih slovenskih strank n apr am snujoči se in sprejeti ustavi ter zlasti v primerno luč po stavii slovenski liberalizem, ki je v Beogradu zastopan po demokratski in samostojno kmetijski stranki. Nazad -nje je tolmačil naš krščanski kulturni program# Za njim je govoril proiesor A e s s n j a k, ki je zlasti osvetlit delovanje Sokola ter tudi razpravljal o drugih perečih vprašanjih, ki so jih sedanje razmere v naši državi postavile v ospredje. Govorila sta tudi nekdanji poslanec Meško od Sv, Tomaža, kmet Meško s Polenšaka in domačin Zadravec
Pc končanem zborovanju je -bila ljudska veselica. Lepe slovenske pesmi so ss razlegale, vmes pa je svira-la gohfta#- Na ШвЕ Ju g, Kreuz, k; je oskrbe, na prostorišču električno razsvetljavo, priredil kino-predsiavo, ki je ljudstvo zelo zadovoljila.
Splošna sodba j‘e bila, da je prireditev kmetskega tabora v. Urjjožu na Man sokolskega zleta bila prav dobra misel ter da je ta tabor izvrstno uspel.
p Najbolj politično neorijentirana masa so danes socialni demokratje, ki si danes ne vedo točnih odgovorov na osnovana politična vprašanja. Odkar je odšel Tone Kristan za demokratsko-ravnateljskimi milijoni, socijalpatriotje sploh ne vedo: komu bi naj sledili, koga ubogali? Kakršni so sedanji socialistični voditelji, taka so tudi njih glasila, ki se love krog politike, kakor maček krog vrele kaše.
p Muslimanski nesporazum je likvidiran. Najnovejša poročila pravijo, da je spor, ki se je vnel med Karamehme-dovičevo in Spahovo skupino, končno-veljavno končan. Obe skupini sta se v glavnih točkah sporazumeli. Glavnemu uredniku »Pravde«, Sahib Korkutu, je dovoljen večmesečni dopust. Ministra ostaneta še nadalje v vladi. Za predsednika poslanskega kluba je definitivno izvoljen poslanec Maglajič, podpredsednika sta Kapetanovič in Hađžikadić, tajnikom je izvoljen Alič, blagajnikom Sarajlič. Med demokrati, posebno okoli »Jutra«, je zavladalo veselje, »ker so se Prepeluhovci in njegovi drugo vi okrog »Slovenca« in »Straže« glede muslimanske krize preveč veselili.« Ali mi pa pravimo »Vlada trdno stoji . . .«
p Radičeve! in srbski zemljorad-niki so se med seboj razgovarjali v Varaždinu radi skupnega nastopa. — Ta vest menda ne bo ljuba našim demokratom.
boja čuli tudi v Globokem, rojstni občini Urekovi. Ko je zasedel Pucelj v Beogradu ministrski sedež, je hodil naš Urek zelo slabe volje po Globokem. Hudoval se je in robantil, češ, zlodej vzemi samostojno, če bodo drugi mi-strovali, ne globoški Urek. Da potolažijo častihlepnega Ureka, so mu dali v Beogradu dobičkanosno mesto zborniškega podpredsednika Urek se je potolažil. Kmalu nato so začeli deliti korita v Ljubljani. Kaj se zgodi? Grešne želje po poverjeništvu za kmetijstvo, se zbudijo samostojnežu Keneju mlajšemu, Urekovemu podrepniku. Kene ml. je hotel na vsak način, da se mu uresničijo njegove srčne želje. Zastonj mu je Urek dokazoval, da je nekje na Kranjskem tudi neki Demšar, ki ima iste skomine. Kene ml. se ni dal potolažiti. Prišlo je do prepira med tema borite-ljema za staro pravdo. Vedi torej, ljudstvo, kaj je slabostojnežem delo za slovenskega kmeta,
d Kam smo prišli! Pred vojno se je naša Kmetska Zveza in ž njo vsi dobromisleči narodni kmetje najbolj bojevala proti nemčurjem in štajercijan-cem bivše Avstrije. Danes pa je vse te nemčurje in Štajercijance objela »slovenska« Samostojna kmetska stranka. Ker je ona sedaj na vladi, nas hočejo na mnogih krajih zopet komandirati stari — nemčurji. Tako pa ne bo šlo v Jugoslaviji!
d Mermolja bo — padel. Seveda ne mislimo s črešnje, ampak s politične lestvice, ker pravi sam v 27. št. Kmet. Lista:	»da bodo padale — nespretne
osebe in na njih mesta prihajale druge. Val organizacije pojde neizprosno svojo pot naprej«. Ali je mož že spoznal svojo nespretnost, kö je to pisal? Ali je morda mislil na Ureka in Drofenika, ki sta prav nespretno obesila Samostojno na liberalni klin? Ali na Vošnjaka, katerega so enoglasno obsodili radi laži vsi ljubljanski profesorji? Da, da, vse te nespretne osebe bodo padle, ker se zapeljanemu ljudstvu že odpirajo oči.
d Finančni odbor zakonodajne 1 skupščine v Beogradu prične z delom
16.	avgusta. — Pretresal bo proračun državnega gospodarstva, razpravljal o davkih itd. Član finančnega odbora je poslanec Vladimir Pušenjak. O razpravah tega odbora nam je obljubljeno vsaki teden obširno poročilo.
d Odkod neki je zvedela „Grenz-vvaehtda je posetilo pred kratkim 5 Radičevih poslancev Prekmurje. Ti radičeve! so po nemškem poročilu zbo rovaii na več krajih in se vrnili v Za grob s prepričanjem, da je Prekmurje dozorelo za seme Radičeve politike. Verjetno je to nemško poročilo, saj že „Narod" sam svari oblasti, naj ne pošiljajo med Prekmurce uradnikov, ki imajo pamet v peti in ne v glavi. Tega razpoloženja za radičevstvo v Prek murju nima nikdo drugi na vesti, kot polieajdemokratsko uradirištvo in učiteljstvo.
d Narodna „zavest*4 demokratskega prvaka. Frazerstvo o narodni zavesti nam pojasnjuje sledeči slučaj: V Svečini skoro tik ob meji je posestvo, ki je bila v stari Avstriji last Südmarke in Sehulvereina. Država je l,malu po preobratu to nemško posest
f.rodala Dobaju in Arhu. Sedaj pa, ko je policajdemokratski režim v „cvetju“,' se je spomnil g. Max Smonigg, pod staro Avstrijo SchuiStwart der Süd-mark- und Sohulverems-.Ortsgrup-pe Ober-St. Kuivigund-Witsohein, da bi lahko on dobil zgoraj omenjeno posest. Do koga se je obrnil ta panger-man ? D.j zagovornika vseh najhujših Nemcev in nemškutarjev demokrats -Lega Golijata dr. Kodermana, Ker pa rabi g. Koderman v zadevi Smonigg tudi beograjsko vladno pomoč, se je narodnjak Koderman obrnil do bivšega štajerčijanca poslanca Drofenika, naj trn posreduje pri vladi, da bo prvotna prodaja posesti razveljavljena, in jo dobi po mastnih odpadkih za — Kodermana in Drofenika g. Smonigg. In res. g. Drofenik že naznanja Ko -dermanu, da je cela zadeva v naju -godnejšem teku# Ravnokar omenjeni slučaj je že višek narodnega izdajstva in nasilnosti naše vodilne poli a cajdemokraeije. Vemo, da je Koderma-nova alkoholizirana narodnost že davno votla kot strah, pa v tem slučaju gre za dejstvo, da se prepusti naj * hujšemu Nemcu protipostavno obmejno postojanko, kjer bo lahko držal — zveze z ^avstrijskim nemštvom, K rav-
nokar popisanem slučaju se še vrne* mo.
d Policajdemokratske metode. Kakor znano, so v Zagrebu doživeli demokratski učitelji povodom glavne skupščine učiteljskih društev katastrofalen poraz. Zmagali so hrvatski učitelji, ki se nočejo priklopiti centralističnemu »Udruženju«. Iz Beograda pa poročajo, da so poslali demokratski učitelji regentu in Pašiču pozdravni telegram, v katerem javljajo, da so z ogromno večino 0) pobili Hrvate-separatiste ter da so sedaj gospodarji imovine »Saveza hrvatskih učiteljskih društava« v Zagrebu. Obenem so zaprosili Pašiča, da naj ukrene vse potrebno, da se jim takoj izroči premoženje hrvatskega »Saveza«. Poiieajde-mokrati se poslužujejo edinole nasilja. Kakor so se polastili Kmetiske družbe za Slovenijo (JDS in SKS sta itak eno in isto tako uprizarjajo svoja nasiistva tudi po drugod. Tudi to bomo prestali!
d Liberalno učiteljstvo po deželi je začelo po nekaterih krajih.igrati vlogo denuncijantov. Posel ovaduhov, ki so ga v začetku vojne opravljali učiteljski kolegi od Sehulvereina in Südmarke, to delajo danes demokratski »šomaštri*. Sedanji policajdemokratski režim je že upelial nekako mastno plačano tajno policijo po deželi. Več liberalnega učiteljstva se je že kot postranskega zaslužka lotilo leblajtrstva podeželske tajne policije. Temu najnovejšemu početju liberalnega učiteljstva se ne čudimo, ker demokrat in policist sta eno in isto !
d Trezne In taktne uradnike /a» hleva „Narod“ za Prekmurje, V Prek* murje naj pošiljajo oblasti uradnike * ki imajo pamet v glavi, a no v potili „Narod“ bere lekcije o petni pameti polica,jdemokratskim oblastim in se» danjemu prekmurskemu JDS uradni-štvu, ki je udano breztaktnemu popi» vanju .n razgrajanju.
d Duhovni sobratje! Ali še ni odbila ura da se dvignemo i v naši škofiji ter osnujemo svojo stanovsko organizacijo? Povodom lanskega Orlovskega tabora v Mariboru se je sklenilo, da se v posameznih škofijah ustvare take organizacije; odtlej se v ostalih škofijah Jugoslavije marljivo dela, zlasti v Ljubljani, kjer si je organizacija že zagotovila dobavo manufakturnega blaga za 30 odstotkov ceneje, nego v trgovinah (naroči, vzemi in čitaj vsako številko »Vzajemnosti« — Ljubljana; naročnina 40 kron na leto) kakor tudi druge ugodnosti. A mi lavantinski duhovniki živimo menda v takem izobilju (gotovo le zaradi »lepšega« hodimo mnogi v oguljeni in zakrpani obleki ter se moramo odrekati mnogi najpotrebnejši reči), da nam vsega tega ni treba? Sobratje v središču-Mariboru, prosim vas, ganite se in ukrenite vse potrebno, da se naša organizacija čim-prej osnuje in primerno izvede!
Frater F,genus.
d Demokrat — protektor nemškutarja. V 168. številki »Jugoslavije« poživlja uredništvo lesnega magnata Mravljaka iz Vuhreda, da se odzove dopisniku, ki mu je očital, da oddaja delo zidarskemu mojstru Glavarju iz Pliberka na Koroškem, čigar žena mu je pomagala za časa plebiscita na Koroškem z očitno propagando proti Jugoslaviji. Demokrati kričijo, da so le oni in edinole oni državo ohranjujoči činitelj. Navedeni slučaj izpričuje, da slovenski liberalec raje odda delo in zaslužek nemškutarju, ne pa zavednemu Slovencu. Demokrati so res posestniki narodnostnega monopola!
d Iz Itičetvaroša. Središkemu „Se šenu“ priporočamo, da si zapiše ж svojo kroniko te-le ormoške znatnem-testi: L Imamo „krasen“ park s svarilno tablo: „Jedes Betreten der Anlagen Bei .Strafe verboten.“ 2, Imamo kljub kreganju „Gasilca“ še zmirajj „Požarno hrambo“ mesto „Prostovoljnega gasilnega društva,“ 3. Imamo o-iepševalno društvo, ki je okrasilo naše mesto z zveriženimi telefonskimi drogi. 4. Imamo takozvano „narodno* Čitalnico, ki je dala svoj oder na raz-, polago privandranim komedijantom, ki smo jih slišali govoriti samo nemško * odrekla ipa je oder domačemu sloven-* skemu Orlu, četudi je obljubil veliko nagrado za Jugoslov. Matico. 5. J mamo „napredni“ občinski odbor, ki ja prepustil občinske prostore skozi celi Teden ničvrednemu ciganskemu cirku* su, odrekel pa jih je kulturni prireditvi, orlovskemu taboru. Deset prilepe* nih ciganov, je našim mogotcem več
Ncdeiijo, 17. julija, so si Sokoli izbrali za svoj izlet v Ormož. Njihov na men je bil postaviti se pred narodom ten zlasti pridobiti med kmetskim prebivale! vom naklonjenost za svojo liberalno, iaži-svobodomiselno. organizacijo. Računali so na to, da bo radovednost prignala kmetske ljudi, zlasti še mladino k njihovi agitačni prireditvi.
Tako so računali," pa so se zaračunali, ker so delati račun kar brez ljudstva. Naše kmetsko krščansko Ijud stvo n ma smisla za liberalne tiče, če tudi se dičijo s sokolskim peresom in pojejo nekake jugoslovanske pesmi. Kmetje okoli Ormoža so sklenili, da sokoiade nočejo iti pogledat, marveč, da si pripravijo lastno svečanost, namenjeno izobrazbi in pošteni zabavi. S tem je bila sklenjena prireditev — kmetskega tabora v Ormožu na dan sokolskega zleta.
Kmetje so svoj sklep tudi izvrstno izvršili. Pri našem odličnem pristašu Hanželiču na Hardeku so v sadonos-niku priredili prostorišče za svojo tovariško svečanost Za Sokola se niti zmenili niso. Liberalna gospoda je bila sama za sebe, Ostala je osamljena pod zaščito orožniških’ in vojaških bajonetov.
Popoldne po večernicah so se začeli zbirati naši možje in žene in pa mladina, 'Obširno prostorišče se je že kmalu napolnilo. Bila je pestra ljudska množica, kojo je prešinjal duh istih vedskih' in narodnih načel. Nad vsemi je plavalo tisto prijateljsko razpoloženje« ki je udomačeno v naših kr ščanskih organizacijah.
Pod vodstvom predsednika krajevne organizacije Slov. kmetske zveze , Masteča, se je vršilo politično zborovanje. Prvi je govoril poslanec g. dr, H o H n j e o« Pojasnjeval je tiste čin-
Pnevne vesti.
d Ljubljanski župan ni potrjen*
„Obzor“ javlja iz Belgrade: Pomotoma je bilo objavljeno, da je vlada potrdila izvolitev g. Antona Peseka za ljubljanskega župana. Asled intervencije dr* Žerjava še Svetozar Pribiče-vič dosedaj ni potrdil g. Peska, to pa radi „stranačkih interesa demokrats* Ke partije-“ Saj smo vedeli, da ima agro-merkur svoje kremplje v zadevi ljubljanskega župana* G* Žerjav <-< morda pa niso interesi demokratske stranke identični z .Vašimi osebnimi?!
d Minister Pribičevič je zopet far-bal pod zaščito novega kraljevega namestnika Demetroviča zagrebške demokrate 17. t. m. Med drugimi JDS otrobi se je g. Svetozar povspel do neresnice, da je dosegla demokratska stranka v osnovni ideji agrarne reforme uspeh (menda za odkup turške veleposesti). Glede revizije ustave obstoji minister, Pribičevič na stališču, da narod ne bo sprejel te parole, ker narod želi pozitivne politike. Gosp. Svetozar je menda mislil pod narodom JDS kapitaliste, ki žele res samo pozitivno — žepno ko-ritarsko politiko. Kaj želi in zahteva slovenski in hrvatski narod, o tem ni kvasil in lagal Pribičevič, ampak res narod sam!
d Boj za žepno pravdo. Iz Globokega pri Brežicah nam pišejo: Slovenska javnost ve, kaj je stabostojnim ge neralom boj za staro pravdo slovenskega kmeta. Ni jim drugega, kakor boj za lastne koristi, za lasten žep, za korita. Ko so delili v Beogradu ministrske sedeže, v Ljubljani stolčke raznih poverjeništev, tedaj je prišlo do boja med samostojnimi preroki. Zanimalo bo j šitjo javnost, da so se odmevi tega -
* .i ......
■kot slovensko okoliško kmetsko ljudstvo. 6. Imamo na pošti „lepe“ gospodične, ki se teleiqiuOno pogovarjajo s svojimi ljubOela. med tem pa morajo .stranke čakati. Radovedni smo, koliko znaša taksa pri talcih pogovorili, 7, imamo dva stebra mestnega sokolst -va: bivšega teologa, ki se je — tako čivkajo vši vrabci po ormoških stre -hah — zagledal in oprl na drugi steber — bivšo šolsko sestro. 8. imamo dične Sok ulice, ki se javno na ulici vlačijo za kite radi lepega oženjenega -moža, dalje Sokolice, ki večjidel nemško čebljajo, dalje visoko izobražene „lepo Helene“, ki psujejo .Orle s Čuki, da. že tudi lašiste; ki so s silo hoteli dovesti ormoško godbo do tega, da bi odpovedala svoje sodelovanje pri orlovskem taboru. 10. Imamo poleg občinskega policaja še enega policaja , ki je dne 30. junija ob priliki občne razsvetljave dirjal s kolesom po mes-. tu in zapisoval .„protidržavne elemente“, ki niso ali pa so premalo razsvetlili svoja okna. imamo" pa še celo vrsto večjih znamenitosti, o katerih pa .prihodnjič. Za danes sklepamo: .0 ti slavni prleški Ričetvaroš! Zdravo, tri krat zdravo! Zgodovina ti piše pre -jasno i« prekrasno povestnicol
d Počitniška tečaja, za telovadbo se vršita v Ljubljani in v Mariboru; v Ljubljani od 8. avgusta do 3. sept. z& učitelje, v Mariboru od 3, do 29. avgusta za učiteljice. Udeleženci dobe podt ore ter se morajo do 28, julija pismeno javiti višjemu šolskemu sve* tu. Točnejša pojasnila prinese „Učit, Tovariš“ z dne ЗД. t. m. Ljubljanski tečaj vodi I, Bajželj, referent za telesno vzgojo, mariborski pa A. Sc.haup, telovadni učitelj na državnem moškem učiteljišču,
■d Ogenj. Minulo soboto je bilo skozi 4«m lepo vreme, le proti večeru se je nebo pooblačilo in je tedaj pa tedaj zagrmelo. Okoli pol "9. ure zvečer pa močno zablisne in silno zagrmi. Čez nekaj minut po mozek pretresujočem gromu smo videli Šentpetrčani pod Mariborom ogenj v viničariji Lojza Cvikl na Metavskem vrhu. Moč treska je bila tako močna, da je pri hiši iztrgalo okno z okvirjem vred in zid pod ter nad oknom. K sreči ni bilo, čevljarja, ki se je preselil tja pred dvema dnevoma doma. Zgorela mu je hišna oprema, nekaj orodja, 1 mernik koruze, skrinja z obleko in še več drugih malenkosti, Hiša in hlev sta pogorela, zraven stoječi sosedov hlev, ki se je na 1 in pol metra 1 dolgosti s streho okoli 20 cm dolgosti dotikal ognja in sosedovo hišo so obvarovali pred požarom. Gospodar je bil zavarovan samo za 400 kron pri neki graški zavarovalnici.
d Skupina Ptuj Jugoslov. strokovne zveze priredi delavski shod v nedeljo, dne 24, julija t. L ob 3, uri popoldne v Narodnem domu v Ptuju. Kr ičansko delavstvo in služkinje, pridite v obibiem številu tudi iz bližnje o-kolice! Pravična, ureditev plače, za > varovanje delavstva za starost in za onemoglost ter duh: socijalne pravičnosti in ljubezni nas kliče, da se zdvu žimo pod krščanskim praporom naše Jugoslov. strokovne zveze.
Selo zlato.
Zgodb* s Pohorja, — Napisal J. T.
(Dalje.)
In obljubila mu je neomahljivo zvestolK*
Dolgo ni bilo videti Andreja tu v domačem kraju.
Za Anico аОгШПШП^: — Miha je silil vanjo, oče se je kregal, mati je prigovarjala, Anloa pa Je jokala;!
„Saj ste mu obljubili, ako najde .zlato
„Ha, ha“, so je neverjetno, smejal stari. „Ta — pa bo že našel zlato ! Ali ga boš do sodnega dne čakala?! Saj vidiš, da je pobegnil, pobegni! je, ker, nič ne najde — I Zmenita se z Mihcem, y 14 dneh' naredimo (pisma, pa je amen!“
Nasršil je obrvi in udaril težko po mizi.
(Tiste dni pa se je zvedelo, da je pokupi! Andrej Gornik za drag denar ves skalnati svet spodaj y soteski in obširno travnike za vasjo ob Radol* jioi.
d Poštna hranilnica. Podpisana je uredba o poštno-hramlničnem in čekovnem prometu v. naši državi. Po tej uredbi še otvori v. Belgradu „Poštno hranilnico kraljevine SHS“, kateri bodo podrejeni poštnos-čekovni uradi v notranjosti države. Najmanjša vloga za poštno hranilnico znaša 1 dinar.
d Kmetijski svet je ustanovljen kot posvetovalen organ poljedelskega ministrstva. Kmetijski svet bo razpravljal o vseh vprašanjih, tičočih se kmetijstva, o vseh zakonskih predlogih itd. Zadružna zveza v Ljubljani je imenovala kot svojega zastopnika v tem svetu poslanca Vladim. Pušenjaka.
d Minister dr. Kukovec ima za naše uboge invalide skoro vsaki me -see kako novo naredbo, seveda samo na7 papirju in v „Jutru“, a izpolnil še doslej ni nobene. Sedaj naznanja naš minister socijalne politike, da bo razdelil invalide celotne kraljevine na kategorije delovne nesposobnosti, in jim bo po tej razpredelbi odmeril invalidno pokojnino. Vedno nove naredbe o invalidnih’ podporah so samo za žur-nalistiko, 'da javnost čita, da naš dr. Kukovec ni čisto zadr.emal v svoji ministrski — telesni obsežnosti.
d Mariborsko kočo je prevzela Mariborska , podružnica Slovenskega Planinskega Društva od razpuščenega nemškega Bergvereina v last. Prevzetje se je izvršilo te dni ter je os -* Шш Ш E ВДјШјЗШ MfeEs Rripo-ročarno to kočo našim planincem v 0-bilen obisk. Da se bo zamoglo ustreči vsem željam obiskovalcev, . sprejema prijave za prenočišča, ki se jih uporablja öd sobote na nedeljo, ali pa za dalje časa kot letovišče iz prijaznosti tvrdka Pinter, in Lenard, Aleksandrova cesta, telefon št, 282. Cena postelje za člane SPD kot enkratno prenočišče 16 K, kot letovišče 20 K, za nečlane 26 K.
d Na veliki mednarodni kolesarski tekmi, ki se je vršila dne 18. t. m. na progi Dunaj—Gradec—Dunaj sta jugoslovanska kolesarja Šiškovič (Ljubljana — »Ilirija«) in Pavlija (Zagreb) dospela kot tretja in četrta na cilj. Vsa javnost je z odobravanjem priznala našim kolesarjem lep uspeh.
d Čudna ljubosumnost. V Sarajevu je nedavno poročil 74 letni Josip Medan 25 letno Anko. Starček je bil zelo ljubosumen in ko je opazil, da koketira njegova žena z mladimi ljudmi, je zagrabil za revolver ter svojo Anko ustrelil. Nato je pobegnil. Oblasti ga iščejo. — Nekoliko pozno je postal ljubosumen.
d Italijanska nasilja. Kljub temu,
da so bile meje na črti Kastva—Klana—Marčelji že določene, so italijan-siri vojaki svojevoljno izruvali državne mejnike in jih na lastno pest in v našo škodo, na drugih mestih postavili. Na ta vačin so naš ogoljufali za več kilometrov našega ozemlja. Za rapall-sko pogodbo se ne zmenijo, meje kar. določajo poljubno, ceste zapirajo, da naši ljudie ne mor.ejo po njih voziti. Italijanska straža ne pusti kmetov k poljskemu delu preko njihove meje — kmetom, ki gonijo živino na pašo, re-iivirirajo živino in ne dajo nobene od-
Smrekar se je smejal:
„Ali res hoče iskati zlato v soteski ? Drago mu bo prišlo, če bode take svote izmetaval za golo kamenje!“ -
In huje je silil Miha in huje se je kregal Smrekar, Anica pa je objokar na slonela Janezu na ramenih. ,Vse je mu je povedala, kako zelo ljubi Andreja in kake načrte da ima Andrej z Radoljico,
Jauez ji je počasi gladil temnozla-te lase.
„Očeta poznam, ne boj se, Anica, govoril bom z njim! počakal bo!“ .
In ko sta šla drugo jutro zaznamovat drevesa za podiranje, je namignil Janez očetu, da bi Andrej utegnil res kaj najti.
„Iažener je — v Ameriki je bil — razume se na rudosledbo! In mislite na prerokovanje! Ali ni čudno, da je ravno on rešil Anioo iz Radoljice? — In če bi res našel — pomislite oče — zlato, suho zlato! Naj se gre Miha s svojo goščo ženit kamor hoče!“
Dvoje glavnih slabosti je imel stari Smrekar. Denar je ljubil nad vse, in v svojega Janeza je bil zaverovan. In zmagal je pohlep po zlatu in vera
škodnine * Razburjenost našega ljudstva je vslecl tega postala zelo velika.
d Konferenca za razorožitev. V. Parizu se je sestavila posebna konferenca za razorožitev. Določila je de -lovni program za tri podkomisije. Izid posvetovanj teh treh podkomisij bo predložen glavni komisiji v začetku mesca septembra t, 1, Prva podkomi sija bo i azpravljaia o vprašanju za -sebnega izdelovanja municije in vo -nega gradiva, promet z orožjem in z muiiioijo in ustanovitev mednarodnega kontrolnega urada za promet z orož -jem. D .uga podkomisija se bo pečala z vprašanji o kontrolni pravici za razorožitev premaganih držav in o medsebojni kontroli.' Tretja podkomisija o staiijU \ ojaštva posameznih držav, o financah in o izdatkih za oboroževanje. Značilno je, da je francoski general We’-gand izjavil, da Francija ne bo preje pričela z razorožitvijo,. dok -ler f emisija ne bo popolnoma razoro žena. .Vsa znamenja kažejo, da bodo ostah vsi sklepi mednarodne konleveu ce za razorožitev le na papirju. Kakor vedno!
d Liberalno učiteljstvo za versko šolsko vzgojo. Splošno učiteljsko društvo za Nemčijo, ki je popolnoma liberalno, je priredilo med svojimi člani glasovanje o predmetu:	Verski pouk v
šoli. Izid tega glasovanja je presenetil vse kroge, kajti 90 odstotkov vseh učiteljev je glasovalo za strogo konfesionalni verski pouk v šoli pod neposrednim cerkvenim nadzorstvom. Tako učiteljstvo v Nemčiji! Kakšnega mnenja so pa njihovi stanovski tovariši v naši. državi ?
d 25-letnica Röntgenovih žarkov. Nedavno je minulo 25 let, odkar je profesor dr. Konrad Röntgen iz vest il javnost o svojem razkritju takozvanih x-žarkov. To razkritje je postalo od silne važnosti, ne samo za fiziko in prirodoslovne znanosti, marveč na poseben način tudi za medicino. Razen dragocene vporabe Röntgenovih žarkov pri presojanju poškodovanih kosti je neprecenljive vrednosti tudi pri zdravljenju raznih notranjih ran, predvsem raka.
d Vihar razdejal mesto Taškent. Po poročilu iz Moskve je silen vihar ali ciklon razdejal mesto Taškent in več drugih krajev v okolici. Škoda in beda prebivalstva je nepopisna.
d Koliko bankovcev je v prometu? Dne 30, junija je bilo stanje Nar. banke kraljevine SHS sledeče: podlaga v -latu in srebru 437,336.343^(11-narjev, bankovcev je pa v prometu za 3.745,843,320 din.
d Vrednost denarja. Amariški dolar stane 153—1533Д naših kron. Za 100 avstriskih kron je plačati 21—22, za 100 nemških mark 212—124, za 100 laških lir 710 jugoslovanskih kron.
Iz Maribora.
d »Tabor« napada trgovce, ki so na rojstni dan kralja Petra imeli nekaj časa trgovine odprte. Ti napadi so popolnoma neopravičeni. Informirali smo se, da je policija sama ta dan javila trgovcem, da smejo odpreti štacune. Ko so nekateri trgovci to storili, so pa
v brihtnega Janeza in prerokovanje ki je živelo v Smrekarjevem rodu od davnih časov, je odločilo.
Smrekar, je naježil obrvi in dejal:7
„Videli bomo!“
Anica je imela za nekaj časa —*
mir.
Spodaj v dolini pa so že začeli — dovažati stavbeno gradivo in trume delavcev so se vsule od vseh strani, začeli so kopati in zidati kar, na dveh mestih hkrati, v soteski in za vasjo . Jesen jo bila suha in le|pa in delali so. dokler ni zamrzovalo.
Smrekar je gledal započete stavbe, mnogo je zvedel tudi od raznih ljudi in iz časopisov, in nekega dne je rekel Janezu:i
„Janez, rad te imam in brihten si, ampak če misliš, da bo Gornik iskal zlato v soteski, se hudo motiš! Jaz vem druge reči!“
Janez pa se je muzal in zunaj rekel Anici :i
„Konja je ti:eba privabiti z ovsom — potem pa se že da vpreči,*
Stari Smrekar, pa je prebiral časopise, delal previdne račune in oprezno čakal.
prišli neki fantiči in so z grožnjo, da se bo »nekaj zgodilo«, zahtevali od trgovcev, naj trgovine zaprejo. Ali so ti nezreli fašistovski mladeniči tista oblast v Mariboru, ki določa, kedaj smejo biti trgovine odprte in kedaj ne ? Naše stališče glede vedno se množečih narodnih praznikov je itak znano. Naj se enkrat fiksno določi, katere dneve v letu morajo biti trgovine, uradi in oblasti zaprti, a ne da se to dogaja celo vsak teden po večkrat.
d »Tabor« v boju proti poštenim trgovcem. Pišejo nam: Voglar-Koder-manovo glasilo »Tabor« ima poseben apetit, da pohrusta od časa do časa može-poštenjake, ki ne marajo trobiti v njegov rog. V štev. 161. se je spravil nad trgovca Gajšeka na Glavnem trgu in mu očita, da je imel na Petrovo odprto trgovino. S tem se je g. Gajšek pri »Taboritih« grozno zameril. Ni naš namen, ščititi g. Gajšeka. kajti ves Maribor ga pozna kot moža poštenjaka; on je bil tudi pod staro ero miren in pošten mož. Pri napadih na trgovce, ki ne trobijo v Voglarjev rog, je ozadje čisto drugo. Govorimo odkrito! V Mariboru se je utaborila klika, ki bi rada s tem da neutemeljeno napada po »Taboru poštene domačine, s pomočjo policijske oblasti in stanovanjske komisije, vrgla reelne in poštene ljudi — če tudi niso ničesar zakrivili — iz lokalov. Ta sistem hoče uveljaviti v Mariboru policaj demokracij a. Radi tega je treba po »Taboru« vsakega domačina, ki tej kliki ni ljub očrniti, da je »državi nevaren«» da »noče slaviti državnih praznikov«
i.et. d. Kako pa je narodnjaštvo tistih, ki bi radi poštene domačine izrinili, se vidi iz tega, da se v družinah »Tabo-rovih« narodnjakov največ nemškutari in — italijanči. Za danes naj zadostujejo te vrstice.
d Kako »Tabor« prepisuje Stražine notice. V pondeljkovi številki smo prinesli notico, da se je 13. julija v Vrtičah obesila posestnica Tacer (pravilno Lorber) in da so jo našli šele 17. t. m. Tabor pa je izračunal, da je me4 13. julijem in 17. t. m. preteklo kar »mesec dni«. Po našem koledarju znaša ta »Taborov« mesec samo 4 dni.
d Jugoslov. Strok, zveza v Mariboru uprizori v soboto, dne 23. t. m. ob 20. uri v društveni dvorani dve mični enodejanki. Prijatelji naših diletantov se na to prireditev prav vljudno vabijo.
d Počitniški tečaj sooialnoznanst-r venili predavanj v Mariboru, Preda * vanje dr. Žmavca o znanstveni orgafe nizaciji narodnega gospodarstva in na* rodne prosvete se vrši v Mariboru v dneh 25,, ‘26,, 27. in 28. julija ob’ os* mi uri zvečer v risalnici deške meš& šole, Krekova ulica.
[Orlovski vestnik.
o Prihodnjo nedeljo 24. julija popoldne vsi v Jarenino! Tamošnji »Orel« priredi veselico z narodno igro »Krivo-prisežnik« in druge zabave.
o Prleški orlovski tabor v Ptuju. Vsak prijatelj naše mladine se že veseli in pripravlja na udeležbo na tem taboru. Prijave prihajajo od vseh krajev, kar nam daje zagotovilo, da bo ta naša prireditev res nekaj veličastnega. Telo-
Zgodaj spomladi je Andrej vrgel goste" trume delavcev na delo, zidovi 00 vstajali, načrti so dobivali vidne oblike. Težke stroje, mogočna kolesa, so pripeljali vozovi, da so se ceste trgale in mostovi majali. Audr.ej je pokupil za leta naprej lesne odpadke pa vseh žagali ob Radoljici, nakupil lesa vseh vrst in ga spravljal doli za vas.
In kadar ga ni bilo blizu, je star ri Smrekar z bistrimi, razumnfcni očmi ogledoval njegovo delo, ježil obrvi in godrnjala
„Hm! — Torej tako zlato hoče tu najti v Radoljici! Premeten je! Bomo videli, kako pojde!“
O .Veliki noči je Miha iznova začel siliti in Smrekar mu je rekel a
„Veš kaj, Miha, prihodnje leto so ženi tudi Janez in tistikrat bomo napravili skupno obe svatbi! “
Mffib. pa je zasovražil Andrej Gon nikovega., —
(Konec prihodnjič,)
Širite katoliške liste!
vadci bodo v bratski tekmi poskušali, kdo izmed njih je najbolj napredoval v trudu, znoju in stremljenju k našim ciljem. Članstvo bo pokazalo svoje resno društveno delo v prostih vajah. Nastopili bosta dve godbi, veliko pevskih zborov. Vso prireditev bodo krasile narodne noše. Prosimo še enkrat, da vsakdo že sedaj javi svojo udeležbo, da bo mogoče vse potrebno priskrbeti. Ob tako ogromni udeležbi bo le takrat mogoče vsakega posameznika zadovoljiti, če bo mogel pripravljalni odbor že v naprej vedeti za natančno število^ udeležencev.	Bog živi!
o Celje. V nedeljo 24. julija poleti celjski orlovski naraščaj na Dobrno, da tam pokaže domačinom in posebno tujcem uspehe smotrenega orlovskega dela. Najprej priredi naraščaj lepo Fin-žgarjevo igro »Ptičji kralj« v Ljudskem domu. Po igri nastopi naraščaj pri javni telovadbi z različnimi prostimi vajami, igrami in orodno telovadbo. Začetek ob
pol 3. uri popoldne. Za izletnike iz Celja bodo pripravljeni vozovi pred Braniborom. Odhod iz Celja bodo pripravljeni vozovi pred Braniborom. Odhod iz Celja ob 12. uri. Naraščaj iz sosednih odsekov dobrodošel!
Novejše.
Z’a k o n o d a j n a zbornica bo sklicana veliko poprej, nego se je prvotno določilo. Dne 18. t. m. so prejeli vsi öl&ni zakonodajnega odseka poziv, da morajo priti v Beograd dne 30. t. m., kjer bodo imeli svoje sejo. Ko bo zakonodajni odsek dovršil svoje delo, bo sklicana zakonodajna zbornica.
O t v o r j e n j e direktni blagovni promet z Madžsko. Prehodne postaje bodo: Gyekenyes, Kelebira, Rijeka, Loreg, Ura Kerestur ali Nova Kani -za.
Naznanilo!
Čast nama je vljudno javljati, da sva s 15. julijem 1921 prevzela
hoti! Fuchs „stara pivnica
od pivovarne Tomaža Gütz v Mariboru, Jurčičeva
Kakor vselej se bova tudi sedaj potrudila, da bova nudila kar najboljše i2 kuhinje in kleti. Sobe za tujce se bodo vse prenovile.
.7.
401
Zg mnogobrojen obisk se priporočata
Andrei In Faniki Kalhwidl.
se je ročna kvač-fZffUuIlll kana torbica iz Št. lija do Špilja. Vsebina ura zapestnica, legitimacija in nekaj malenkosti. Pošten najditelj se
a rosi, da odda proti nagradi v iril Metodovi ulici to. Studenci pri Mariboru.	1—2 415
Tovarn kemičnih izdelkov v Hrastniku
Kristalna soda Glauberjeva sol kale. (in krist.
Grenka sol, prosta Pralni prašek Natrijev in kalijev soliter Zelena in, modra galica Superfosfat Kalijeva sol Prstene barve Antichlor Chromkali Žveplena kislina Črnila v vseh vrstah in barvah
Štampiljska barva brez olja Gumi arabicum	:r
«Neosam terpentinova, krema za čevlje Modrilna esenca . «Črnilo za usnje	395
Inserirajte v Straži!
Siarorenomirana tvrdka
Alojzij Zoratti
cerkveni pozlatar, Specialist v restavriranju oltarjev, kipov, umetnin itd. se priporoča čč.
duhovščini za naročila. Mojstersko delo. Zmerne'cene. Skladišča poljskih križev in 8—los razpel.	254
MARIBOR, Strossmajerjeva 3.
Želim spreleti službo
početnice kot strojepiska ali slovenska stenografmja ali kot korespodentinja. Več pove uprava «Straže».	3—3 393
Prvovrstni irapistovski
S I R
se dobiva pri
ietija Lihws Maribor,
Glavni trg. 5-5 373
Poljedelske $!гф
kot mlatilnice, stroje za rez, gepli, stroje za rezanje repe, sadne stiskalnice, sadne mline, mline za mletje žita, črpainike za gnojnico, šivalne stroje prodaja zelo po ceni, franko in za-carinano v Mariboru. 2—2 398
KLEINEBERG & Comp. Lipnica v Nemški Avstriji.
Kuhanega masla
kupi vsako množino po najboljši dnevni ceni K. Robaus, pek, Maribor, Koroška cesta št. 23 I—3t	964.
m
Podpisana se zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri so ob težki izgubi rajne blage hčerke gospodične
Karoline Holanič
učiteljice pri Sv. Marku niže Ptuja
z nama sočustvovali in spremljali pokojnico na njeni zadnji poti do groba. Posebna zahvala velja preč. duhovščini, katera je skrbela za dušni blagor pokojnice m pa za slavnostne cerkvene prireditve pri pogrebu, cenjemi učiteljstvu za mnogoštevilno udeležbo, dalje cenjenemu učiteljskemu pevskemu zboru iz Ptuja za krasno in ganljivo nagrobno petje in pa istim, ki so se ob odprtem grobu v lepih besedah' od rajne poslovili. Iskrena zahvala pa tudi vsem, ki so pokojnico v njeni težki bolezni tolažili in lajšali njeno trpljenje.
Markovci, dne 15. julija I92I.
4I2	Jakob in Marjeta Muhič.
Kdor ne verjame, Ц	jJ5
KloSidu,
©tol©!®®»,
penilo,
öeurij©»
<а.®2жcle-ziAce, potov. Scoiaxe, toxTcdce za. txgr in razno galanterijsko blago najboljše in najceneje pri tvrdki
Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2.
7- eugusfa vsi v Ruše! 20 letnica Podravske pdruinlce S. P. D-Velika slavnost!
.................lili IHIIIll Milili
Iz češkoslovaške
tkalnice ravnokar došlo: Posteljnina, lepo pisana 76 cm široka 1 m 36 K, I20 cm široka 1 m 68 K, Inlet, roza 120 cm širok I m 78 K. Platno domače pristno, za rjuhe ali prtiče široko I48 cm, 1 m 130 K. Namizni prti, beli in barvani, z in brez franž, široki in dolgi 150 cm 1 komad 150 do 200 K. Enaki prti 150 cm široki, 200 cm dolgi t komad 200 do 28o K, lanene brisače po različnih cenah. Ena jedilna lanena garnitura kot: 1 namizni prt in 6 servijetov v različnih cenah. Ena slamjača pristna 130 K, 1 cajghlače 140 K, do 260 K, Ženske nogavice par 2o do 45 K, Obleke za dečke od 3 do 9 let 240 do 380 K. 1 tridelna žimnica (matraca) z afrikom 960 K. 1 žimnata podlaga (Drahteiasatz) 365 K. V zalogi večja izbira hlačevin, plavotiska, belega platna itd. Vsakovrstne vrvi, kot za cerkv. zvonove, splave (flose), seno, dvigala in perilo, konjske štian-
ge in ujzde pri
filelzsj Mlele, Maribor,
Glavni trg it. 6.	318
KKAMC,
slikar	329
MARIBOR, СтеШ&ш «sile* S.
Absolvent mmmkovske in dunajske «met. obrtne šole. Izvršuje slikanje sob, napisov, pokrajin, dekoracij in portretov po ceni.
M	£
sladek, dobite po pošti od 3 do 40 kg, po železnici od 20 kg naprej. Izdeluje se trojna kakovost: E po 34 K, G l po 48 K,
Gs po 52 K za 1 kg. Zadnji malinovec (Gs) je najbolj gost. Ljubijo ga kavarne in gostilne. Za pristnost in izborno blago jamči zdravim in bolnim odjemalcem
Industrija sadnih izdelkov v Selnici
ob Dravi.	345
Somišljeniki darujte za sklad KZ.
Spodnještajerska ljudska posojilnica
Stolna ulica itev. g. v Mariboru rea. zadr. z neonu
■eMK'MP’ Obpestuje vloge ;po ^% in ^lUQh
o
Daje posojila na vknjižbo ali poroštvo. Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo 185	brezplačno.	34
Za varnost vlog iamči rezervni sklad, naložen v vin ogradnem posestvu, v hiši in stav-biščih na najlepšem prostoru v Mariboru.
Кезз&ажД Intevftlldui ОвпгсЛк Јр1*бтаЈ®, posojilni«
Telefon 344
Telefon 344
Carinsko posredništvo
F.&A.UHER
Maribor, Slovenska ulica It« S
se priporoča za izvrševanje vseh carinskih poslov. Cene zmerne, točna in kulantnä postrežba.
1-5 394
1-3
Samostojno
kontoristinjo
sprejme tovarniško podjetje v bližini Ljubljane. Naslov pove upravništvo.
Im eilKaefc&k
kupi tvrdka
Anton Tonejo In dimȣp<
:	Maribor, Mlinska ulica 23.	:
1-2	397
Živinski
sijem v Framu
se vrši na Anino, dne 26. julija in na Matevževo, dne 21. septembra 1.1. — Na sejem se bo prignalo veliko število raznovrstne lepe živine. Kupci pridite!
395	Županstvo,
Gospodarska zveza,
Centrala za skupni nakup in prodaje
r. z. z o. z.
Mübijana, podružnica Celje, Razlagom ulica št %
ima v zalogi špecerijske predmete, kolonialno blago,, vse vrste žita, moke i. t. d. Prvovrstno češko in angleško manufakturo, najboljši splitski cement, lahki in. težki bencin, vsakovrstne poljedelske stroje in železnina, Največja izbira mesnatih izdelkov. Nakup domačih vin, kakor tudi nakup in prodaja vsakovrstnega lesa. Vse informacije naj se zahteva od podružnice
Celje.	1—398,
Štev. 792.
RAZPIS.
Okrajni zastop v Mariboru razpisuje gradbo o> krajne ceste II. razreda Maina—Velka (občina Plo-deršnica) v dolžini 3.3 km.
Gradba se mora izvršiti točno po načrtih, ki so interesentom med 8, in 12. uro dopoldan v uradnih prostorih okrajnega zastopa, Koroška cesta 26, na vpogled. Tam so razvidni natančnejši predpisi glede izvršitve gradbe in kakovosti materijala, po katerih naj se točno sestavi cela ponudba.
V obče so obvezni za deloprejemnika vsi splošni in posamezni pogoji za oddajo javnih del. .
Ponudbe je vložiti zapečatene najpozneje de 1. septembra 1921.
Priložiti jim je potrdilo o plačani 5 % varščini cele ponudbene svote.
Varščina naj bodo vložne knjižice kakega domačega denarnega zavoda.
Z delom se prične takoj, dovršiti ga je do 31. decembra 1922.
Okrajni zastop Maribor,
1-3
396
dne 15. julija 1921. Vladni komisar : dr. Leskovar s. r.
•Izdajatelj in založnik;5 Konz- „Straže,“
(Odgovorni urodnffia Klado RuSenjak.
Tisk Cirilove tiskarne v Mariboru*