Mercator glasilo delovnega kolektiva Mercator posebna izdaja, številka 2 Ljubljana, 1. avgust 1977 OBJAVA SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV SOZD GRADIVO ZA JAVNO RAZPRAVO V tej številki objavljamo sprejete samoupravne splošne akte SOZD Mercator n. sub. o., ki pričnejo veljati osmi dan po objavi, to je 9. avgusta 1977. Komisija Delavskega sveta SOZD za spremljanje uresničenja Zakona o združenem delu daje v razpravo osnutek programa uresničevanja Zakona o združenem delu. Program bo sprejel Delavski svet SOZD na prvem prihodnjem zasedanju. Osnutek programa naj služi kot pripomoček za sestavo programov v TOZD in DO. Komisija Delavskega sveta SOZD za pripravo osnutka Samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih Delovne skupnosti SOZD in delavcev TOZD in DO združenih v SOZD in osnutka Statuta SOZD, daje v razpravo osnutke obeh aktov. uredništvo ^SEBINA: Stran Poslovnik o delu Delavskega sveta, Izvršilnega odbora ter stalnih ali °bčasnih strokovnih komisij ali delovnih teles SOZD Mercator n. sub. o..........*...... 2 ^klep o ureditvi izdajateljskih razmerij med TOZD in DO, združenimi v sOZD Mercator n. sub. o. in glasilom delovnega kolektiva Mercator ..................... 6 hmeljna vsebinska zasnova glasila delovnega kolektiva Mercator......................... 6 ^avilnik o urejanju in izdajanju glasila delovnega kolektiva Mercator - .. ........... 7 ^•Ogram uresničevanja Zakona o združenem delu (Osnutek) ............................... 9 Navodilo in rokovnik za sprejem Statuta SOZD Mercator n. sub. o. in 5arnoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in od-Sovornosti delavcev Delovne skupnosti SOZD Mercator in uporabnikov storitev................................................................................. 10 Statut SOZD Mercator n. sub. o. (Osnutek)................................................ 11 Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih Delovne skupnosti SOZD in delavcev TOZD in DO, združenih v SOZD Mercator n. sub. o. (Osnutek).......................................................... 15 Samoupravni sporazum o združitvi v Mercator Interno banko, Ljubljana Osnutek)..... .......................................................................... 20 Poslovnik o delu delavskega sveta, izvršilnega odbora ter stalnih ali občasnih strokovnih komisij ali delovnih teles SOZD Mercator n. sub. o. Na podlagi določil 48. člena Samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Mercator, sestavljeno organizacijo združenega dela za dejavnost kmetijstva, industrije, trgovine, gostinstva in storitev, je Delavski svet SOZD Marcator n. sub. o. na svojem 2. zasedanju dne 16. 6. 1977 sprejel POSLOVNIK O DELU DELAVSKEGA SVETA, IZVRŠILNEGA ODBORA TER STALNIH ALI OBČASNIH STROKOVNIH KOMISIJ ALI DELOVNIH TELES SOZD MERCATOR N. SUB. O. VSEBINA Členi I. SPLOŠNE DOLOČBE 1—3 II. JAVNOST DELA 4 III. DELEGATI (ČLANI) 5—24 1. Postavljanje vprašanj 10—14 2. Delegati (člani) v volilni enoti 15—16 3. Obveščanje delegatov (članov) 17—19 4. Imuniteta 20 5. Odstop in odpoklic delegatov (članov) 21—22 6. Namestniki članov 23—24 IV. PREDSEDNIK ORGANA 25—29 v. SESTANKI ORGANA 30—82 1. Priprava gradiva 30—31 2. Sklic sestanka 32—37 3. Sklepčnost 38—39 4. Dnevni red 40—43 5. Obravnava 44-47 6. Odločanje 48—60 7. Postopek za usklajevanje stališč 61—64 8. Vzdrževanje reda 65—68 9. Potek sestanka 69—77 10. Prvi sestanek 78—82 VI. ZAPISNIK 83—87 VIL OBVEŠČANJE DELAVCEV 88—93 VIII. DELO STALNIH ALI OBČASNIH KOMISIJ ALI DELOVNIH TELES 94—96 IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 97—99 I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S Poslovnikom o delu Delavskega sveta, Izvršilnega odbora ter stalnih ali občasnih strokovnih komisij ali delovnih teles SOZD Mercator n. sub. o. (v nadaljnjem besedilu: Poslovnik) se določa način in potek delovanja, sprejemanja sklepov ter način dela Delavskega sveta SOZD Mercator n. sub. o., Izvršilnega odbora Delavskega sveta ter stalnih ali občasnih strokovnih komisij ali delovnih teles (v nadaljnjem besedilu: organi). Ta Poslovnik določa tudi podrobnejši postopek za način usklajevanja stališč in sporazumevanja o zadevah, za katera delegati Delavskega sveta SOZD pri sprejemanju svojih odločitev ne dosežejo soglasja, kadar je to potrebno. 2. člen Določbe tega Poslovnika so obvezne za vse delegate (člane) organov iz prvega člena in za druge delavce ter osebe, kadar sodelujejo pri delu organa kot strokovni sodelavci, ali če so na sestanek vabljeni. 3. člen Izvajanje Poslovnika nadzorujejo in so zanj odgovorni predsednki organov, v njihovi odsotnosti pa namestniki. II. JAVNOST DELA 4. člen Delo in sestanki (zasedanja DS, seje IO, sestanki komisij) organov so javni, vsak delavec se jih lahko udeleži brez pravice glasovanja. HI. DELEGATI (ČLANI) 5. člen Delegati (člani) imajo pravico in dolžnost aktivno sodelovati pri delu organov, v katere so izvoljeni. Vsi delegati (člani) imajo pravico in dolžnost, da sodelujejo na sestankih, na njih razpravljajo, postavljajo vprašanja, posredujejo mnenja, stališča, postavljajo predloge in odločajo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu. 6. člen Delegati (člani) imajo pravico, da so o sestankih jn dnevnem redu obveščeni na predpisan način, ter da se jim pred sestankom dostavi potrebno gradivo. 7. člen Delegati (člani) so dolžni skrbeti, da se določila samoupravnih splošnih aktov in sprejeti sklepi izvršujejo, ter da seznanjajo z delom organov ostale delavce svoje volilne enote. 8. člen Delegati (člani) in vabljeni delavci ter osebe, ki iz opravičljivih vzrokov ne morejo prisostvovati sestanku organa, so dolžni o tem obvestiti predsednika organa. Kot opravičljiv vzrok se smatrajo predvsem izostanki zaradi: — koriščenja letnega dopusta, — bolezni, — bolezni ali smrti člana ožje družine, — drugi nepredvideni izostanki. Organ na svojem naslednjem sestanku ugotavlja opravičenost oziroma neopravičenost odsotnosti. Če želi delegat (član) predčasno zapustiti sestanek, je dolžan o tem obvestiti predsednika organa, ki oceni, ali so podani opravičljivi vzroki za zapustitev sestanka. 9. člen Delegat (član) ne more brez opravičljivih razlogov odkloniti funkcije in naloge, katere mu je v mejah svojega delovnega področja poveril organ, katerega delegat (član) je. 1. Postavljanje vprašanj 10. člen Delegati (člani) imajo pravico na sejah postavljati vprašanja, ki se nanašajo na delo organov in odgovornih oseb ter imajo pravico dobiti odgovor, če jim organ oziroma odgovorna oseba v okviru svoje pristojnosti lahko odgovori. 11. člen Vprašanja se postavljajo generalnemu direktorju, namestniku generalnega direktorja, predsedniku DS in predsedniku IO ali drugi'odgovorni osebi v pismeni ali ustni obliki na sestanku. 12. člen Delegatom (članom) in vabljenim se z vabilom na sestanek pošlje tudi prepis pismeno postavljenih vprašanj, katera se bodo obravnavala na sestanku. 13. člen Predsednik organa je dolžan na postavljeno vprašanje posredovati odgovor na samem sestanku le, če je vprašanje postavljeno najmanj štiri dni pred sestankom. Na vprašanje, postavljena ustno na sestanku, lahko odgovori odgovorni delavec oziroma oseba iz 11-člena takoj, ali pa pripravi odgovor najpozneje do naslednjega sestanka. Odgovori, ki niso dani na istem sestanku, so praviloma pismeni; delegat (član) je upravičen zahtevati pismen odgovor tudi, če je bilo na vprašanje odgovorjeno že na istem sestanku. 14. člen Ko dobi delegat (član) odgovor na postavljeno vprašanje, lahko postavi dopolnilno vprašanje. Če z odgovorom na vprašanje delegat (član) ni zadovoljen, lahko predlaga, da se vprašanje kot posebna točka postavi na dnevni red istega ali prihodnjega sestanka. 2. Delegati (člani) v volilni enoti 15. člen Delegati (člani) so dolžni v svoji volilni enoti spremljati razvoj odnosov, delovni proces in se seznanjati z mnenji delavcev v zvezi z delom in samoupravljanjem ter ugotovljene interese zastopati v organu, ob upoštevanju širših družbenih interesov. 16. člen Delegati (člani) so dolžni sestajati se z delavci svoje volilne enote ter jim na njihovo zahtevo dajati odgovore in pojasnila glede vprašanj, 0 katerih se odloča v organu, katerega člani so, in ki so pomembna za delavce. 3. Obveščanje delegatov (članov) 17. člen Delegati (člani) imajo pravico in dolžnost zahtevati obvestila pd predsednikov organov o vprašanjih, ki so na dnevnem redu, da bi lahk° redno in pravilno opravljali svojo delegatsko (člansko) funkcijo. 2 istim namenom imajo pravico vpogleda v gradivo in dokumentacijo- 18. člen Delegati (člani) lahko prek odgovornega delavca ustrezne strokovne službe zahtevajo podatke, poročila in ostalo gradivo ter pomoč pri izdelavi predlogov, ki jih nameravaj0 podati organu oziroma jih potrebujejo za izvršitev naloge, ki jim je bila poverjena od organa. 19. člen Predsednik organa je dolžan op pošiljanju označiti tisto gradivo, k> predstavlja poslovno tajanost. Če je gradivo označeno kot poslovna tajnost 1 morajo delegati (člani) to upoštevati in so za kršitev Poslovne tajnosti odgovorni. U* . J.' 4. Imuniteta 20. člen Delegati (člani) ne morejo biti klicani na odgovornost niti kazno-yani za mnenje, ki so ga izrazili ali za glas, ki so ga dali v organu. Prav tako ne more biti klican na odgovornost delavec za glas in ntrienje, podano v organu, razen če Ste za zlorabo. 5- Odstop in odpoklic delegatov (članov) 21. člen Delegati (člani) lahko vselej izja-vijo svoj odstop in ga obrazložijo delavcem svoje volilne enote. 22. člen Delegati (člani) za svoje delo pdgovarjajo volilni enoti, ki jih je Izvolila in le-ta jih lahko odpokliče, če ne izvršujejo svojih delegatskih (članskih) dolžnosti, po postopku, ki je določen v Statutu SOZD. 6. Namestniki članov 23. člen Člani komisij imajo lahko svoje namestnike z vsemi pravicami in dolžnostmi članov, kadar jih nado-nteščajo. 24. člen Namestniki nadomeščajo člane komisij pri izvrševanju njihovih funkcij le takrat, kadar ti zaradi ^jektivnih okoliščin ne morejo upravljati svojih dolžnosti. Primeri, v katerih nastopi namestnik člana, so: — daljša odsotnost člana z dela; če se član opravičeno ne more udeležiti sestanka, pa je nujno treba Zagotoviti sklepčnost; — če še niso opravljene nadomestne volitve za člana, ki je bil °dpoklican' ali je odstopil. — sprejema predloge in vloge; — daje besedo delegatom (članom) in ostalim prisotnim; — usmerja razpravo v skladu s sprejetim dnevnim redom; — skrbi za pravilno oblikovanje sklepov; — daje predloge sklepov na glasovanje in vodi glasovanje; — kontrolira pravočasno izvajanje sklepov; — skrbi za red na sestanku in izvaja ukrepe ^oločene s tem poslovnikom; — podpisuje akte in sklepe organov ter zapisnik; — usklajuje delo organa in sodeluje z ostalimi organi in odgovornimi delavci ter družbenopolitičnimi organizacijami; — predstavlja organ, katerega predsednik je; — ima druge dolžnosti v skladu s tem Poslovnikom, zlasti z izvajanjem Poslovnika. 27. člen Če predsednik po oceni delegatov (članov) ne opravlja uspešno svoje dolžnosti kot predsednik organa, se ga lahko odpokliče s te funkcije po načinu in postopku, ki je predpisan za njegovo izvolitev. 28. člen Predsednik, kateremu je potekel mandat, opravlja funkcijo do izvolitve novega predsednika organa. 29. člen V odsotnosti oziroma zadržanosti predsednika opravlja njegovo funkcijo namestnik, z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki se navezujejo na to funkcijo. Volitve namestnika se opravijo istočasno in na enak način kot za predsednika. V. SESTANKI ORGANA 1. Priprava gradiva fV. PREDSEDNIK ORGANA 25. člen . Volitve predsednika organa se ^vedejo na prvem sestanku novo lzv°ljenega organa. 26. člen Predsednik organizira in vodi delo 0rgana. Pri izvrševanju svoje funk- U']e ima posebne pravice in dolžno-sti: pripravlja, sklicuje in vodi Ostanke; ugotavlja sklepčnost; . ~~~ ugotavlja vzroke odsotnosti ^elegatov (članov) in ostalih vablje->h ter predlaga organu ali naj se z°stanek opraviči ali ne; predlaga dnevni red; daje pobudo za obravnavo P°sameznih vprašanj; 30. člen Sestanke praviloma pripravlja predsednik organa s pomočjo strokovnih služb in odgovornih delavcev ter drugih organov in organizacij, oziroma zadolži v ta namen določene delegate (člane). Strokovne službe, odgovorni delavci ter drugi organi in organizacije oziroma določeni delegati (člani) so dolžni pripraviti gradivo (podatke, poročila, analize, dokumentacijo itd.) za sestanek organa najpozneje v takem času, da se lahko gradivo skupno z vabilom za sestanek pošlje delegatom (članom) in ostalim vabljenim v roku, ki ga določa ta poslovnik. 31. člen Gradivo za sestanek praviloma vsebuje tudi predlog sklepov z navedbo predlagatelja. 2. Sklic sestanka 32. člen Sestanke sklicuje predsednik organa na lastno pobudo ali na pismeno zahtevo: — delegata (člana) organa, — generalnega direktorja, -— družbenopolitičnih organizacij SOZD oziroma njihovih izvršilnih organov, — Odbora samoupravne delavske kontrole SOZD. Vabilo za zasedanje DS je pismeno in se mora vročiti delegatom in drugim vabljenim praviloma 15 dni pred pričetkom sestanka, kolikor ne obstajajo posebni razlogi za drugačen način in čas. Vabilo za sestanek drugih organov je praviloma pismeno in se mora vročiti članom in drugim vabljenim praviloma 7 dni pred pričetkom sestanka, kolikor ne obstajajo posebni razlogi za drugačen način in čas. Gradivo za sestanek in zapisnik s prejšnjega sestanka s sklepi se vroči delegatom (članom) in vabljenim istočasno z vabilom. 33. člen Vabilo mora vsebovati naslednje elemente: — naziv organa, zaporedno številko sestanka; — dan, čas in kraj sestanka; — predlog dnevnega reda; — seznam vabljenih; — gradivo. 34. člen Predsednik je dolžan zagotoviti, da je sestanek organa v času, ko se delegati in delavci (člani) ter vabljeni lahko udeležijo sestanka. 35. člen Na sestanek organa lahko predsednik povabi kateregakoli delavca volilne enote, ki je volila organ, če je njegova prisotnost potrebna za nemoteno delo organa. Zadolži ga lahko, da za sestanek pripravi poročilo, strokovno mnenje oziroma določeno gradivo. Delavci iz prvega odstavka tega člena so dolžni udeležiti se sestanka in pripraviti zahtevano poročilo, gradivo oziroma podatke. 36. člen Na sestanek organa lahko predsednik povabi tudi osebe, ki niso člani volilne enote, ki je volila organ, vendar mora v takih primerih pred začetkom sestanka delegatom (članom) obrazložiti razloge, ki so narekovali takšno odločitev. 37. člen Posebej mora biti povabljen na sestanek organa delavec, če se bo na sestanku razpravljalo o njegovih pravicah ali dolžnostih. 3. Sklepčnost 38. člen Delavski svet je sklepčen in odloča veljavno, če je na zasedanju prisotnih več kot 2-3 delegatov. Izvršilni odbor in komisije so sklepčne in odločajo veljavno, če je na seji oziroma sestanku prisotnih več kot 1-2 vseh članov. 39. Člen Sklepčnost organa ugotavlja predsednik pred pričetkom sestanka. 4. Dnevni red 40. člen Dnevni red predlaga predsednik organa z vabilom, delegati (člani) pa ga sprejmejo oziroma določijo na sestanku. 41. člen Vsi prisotni imajo pravico zahtevati, da se določena vprašanja postavijo na dnevni red sestanka organa, če pa so potrebne predpriprave, se vprašanje prenese na enega od naslednjih sestankov. 42. člen Predsednik je dolžan zavrniti predlog vprašanja, ki se naj postavi na dnevni red, če organ ni pristojen za reševanje. 43. člen Pri sestavljanju predloga dnevnega reda mora predsednik organa upoštevati predloge in iniciative, dane s strani delegatov (članov), delavcev, ostalih organov in družbenopolitičnih organizacij. 5. Obravnava 44. člen Obravnavo o posameznih točkah dnevnega reda začne predsednik tako, da poda kratko poročilo organu oziroma preda besedo poročevalcu, ali pa samo omeni in se sklicuje na gradivo, ki je bilo priloženo vabilu za sestanek. 45. člen V razpravo o posamezni točki dnevnega reda se lahko vključijo poleg delegatov (članov) tudi delavci in osebe, ki niso člani organa, vendar samo po predhodnem dovoljenju predsednika organa. Prijava za razpravo je lahko pismena ali ustna. Predsednik daje besedo po vrsti prijav za razpravo; le kadar gre za pojasnila in opozorila, da se krši Poslovnik ali dnevni red, lahko da predsednik prednost govorniku ne glede na vrstni red. Sodelovanje v razpravi se mora omejiti na vprašanja, ki so na dnevnem redu ali z njim v neposredni zvezi. Če se razpravljalec oddaljuje od vprašanj, o katerih se razpravlja, ga predsednik na to opozori in mu lahko v primeru, če tudi drugega opozorila ne upošteva, odvzame besedo. Predsednik mora skrbeti, da govorniku ne bo kršena svoboda govora. 46. člen Sestanka se ne more zaključiti, dokler ni izčrpan dnevni red; sestanek se lahko prekine, če dnevni red ni izčrpan le, če tako odločijo delegati (člani) in določijo dan naslednjega sestanka, na katerem se obravnava nadaljuje. 47. člen Po sklenjeni obravnavi predsednik povzame v razpravi izrečena mnenja in predloge. Obravnava na sestanku se praviloma zaključi s sklepom. 6. Odločanje 48. člen Na podlagi mnenj, predlogov in stališč, ki so se pokazala v obravnavi, sprejme orgah odločitve v obliki sklepov. Predsednik organa pred glasovanjem oblikuje predlog sklepa, kolikor le-ta ni bil predlagan že v gradivu za sestanek oziroma ga je predlagal poročevalec na sestanku, ko ga samo prebere oziroma ponovi. 49. člen Organi sprejemajo sklepe o vprašanjih s svojega delovnega področja z večino glasov vseh delegatov (članov) organa, če za odločanje o določenih vprašanjih s Samoupravnim sporazumemom o združitvi v SOZD,1 Statutom SOZD oziroma z zakonom ni predvidena drugačna kvalificirana večina ali soglasje temeljnih oziroma delovnih organizacij. 50. člen Glasovanje je praviloma javno in istočasno z dvigom rok. V posameznih primerih se lahko glasuje poimensko, z izjavljanjem vsakega posameznega delegata (člana), ali tajno, o čemer odloči organ. Predsednik organa glasuje zadnji. 51. člen Delegat (član) ima pravico, da pred glasovanjem obrazloži svoj glas, kar pa ne velja za primer tajnega glasovanja. 52. člen Poimensko' glasujejo delegati (člani) na predlog predsednika organa, ker je po njegovem mnenju, to potrebno, da bi se natančno ugotovil izid glasovanja, ali na predlog delegata (člana), o čemer odloči organ. Glasovanje iz prvega odstavka tega člena se opravi tako, da se pokliče delegata (člana) poimensko, da se izjasni »za« ali »proti« predlaganemu sklepu. Klicanje delegatov (članov) opravi predsednik organa. 53. člen Tajno glasovanje se uporabi v primerih, ki so kot taki navedeni v zakonih, Samoupravnem sporazumu o združitvi v SOZD, Statutu SOZD in drugih samoupravnih splošnih aktih oziroma kadar tako odloči organ. Tajno glasovanje se opravi s pomočjo glasovalnih listov iste velikosti, barve in kvalitete. Glasovalni listi so sestavni del zapisnika s tega sestanka. Za izvedbo tajnega glasovanja in ugotovitev izida se določi tričlanska komisija, ki jo izvoli organ za vsak primer posebej. 54. člen Če predlog sklepa ne dobi potrebne večine, se glasovanje nadaljuje, dokler predlog, ki je ustrezno spremenjen ali dopolnjen, ne dobi potrebne večine, vendar največ trikrat. Če tudi tretje glasovanje ni bilo uspešno, se odločitev o tem vprašanju prenese na naslednji sestanek organa oziroma začne postopek za usklajevanje stališč in sporazumevanje o vprašanjih, za katerih sprejem je potrebno soglasje vseh delegatov (članov). 55. člen Pri odločitvi o vprašanjih, za katerih sprejem je potrebno soglasje vseh delegatov (članov); sešteje, da je temeljna oziroma delovna organizacija dala soglasje, če delegat glasuje za sklep oziroma če tako odločitev posreduje pismeno v primeru opravičene odsotnosti delegata (člana) na sestanku organa. Z gradivom za sestanek organa se posreduje delegatu tudi pismeno odločitev o sprejemu sklepa iz prvega odstavka tega člena. Pismeno odločitev o soglasju k sklepu, za katerega sprejem je potrebno soglasje vseh delegatov, podpiše delegat, oziroma v njegovi odsotnosti predsednik delavskega sveta temeljne oziroma delovne organizacije. 56. člen Delegat (član) organa, ki se s sprejetim oziroma predlaganim sklepom ne strinja, lahko zahteva, da se njegovo mnenje vpiše v zapisnik. 57. člen Po- končanem glasovanju predsednik organa ugotovi izid in na njegovi podlagi razglasi, da je predlog sklepa sprejet oziroma zavrnjen oziroma da je ali ni podano soglasje. 58. člen Vsak sklep mora praviloma vsebovati naslednje elemfente: — ime organa, datum, zaporedno številko sestanka, ki veljajo iz glave zapisnika za vse sklepe istega sestanka; — zaporedno številko sklepa, ki se vpiše pred sklep; — predlagatelja sklepa in besedilo sklepa; — kdo ga je dolžan izvršiti (nosilec nalog, sodelavci); — rok izvršitve. Strokovna služba, ki opravlja administrativno tehnična dela za organe samoupravljanja, vodi za obnašanjem moti normalen potek potrebe organa evidenco sklepov. sestanka. 59. člen Sklepi organa se objavijo v glasilu »Mercator«. Pristojna strokovna služba lahko izdela pismene izpiske iz zapisnika s posamičnimi sklepi z vsemi podatki po prejšnjem členii in jih vroči vsem prizadetim. 60. člen Izvršilni odbor, generalni direktor oziroma namestnik generalnega direktorja, so odgovorni za izvajanje sklepov Delavskega sveta, generalni direktor oziroma namestnik generalnega direktorja pa za izvrševanje sklepov Izvršilnega odbora v primernem roku, najpozneje pa v roku, ki je bil določen na sestanku. Za izvrševanje sklepov komisij so odgovorni predsedniki komisij skupno z delavci in organi iz prejšnjega odstavka tega člena. 7. Postopek za usklajevanje stališč 66; člen Zaradi kršitev reda na sestanku se lahko delegatu (članu) organa in ostalim prisotnim na sestanku izrečejo naslednji ukrepi: — opozorilo, — odvzem besede, ■ — odstranitev s sestanka. Odstranitev s sestanka se izreče delegatom (članom) oziroma delavcem ali osebi, prisotni na sestanku, ki grobo krši red oziroma onemogoča delo organa in ji do tedaj izrečeni ukrepi, opozorila ter odvzem besede niso zalegli. Ukrepe izreče predssednik organa po lastni presoji le pri odstranitvi s sestanka, delegati (člani) o predlogu glasujejo. 67. člen Izrečeni ukrepi veljajo za sestanke, na katerem so bili izrečeni. 61. člen Če delegati Delavskega sveta ne soglašajo s predlogom sklepa (neusklajenost) in je za sprejem sklepa potrebno' soglasje vseh delegatov, imenuje Delavski svet skupno komisijo, da bi oblikovala usklajen predlog oziroma usklajeno stališče. 62. člen Skupno komisijo sestavlja enako število članov za delegate, ki so podali soglasje in enako število članov za delegate, ki niso podali soglasja. Predsednika komisije izvolijo člani skupne komisije izmed sebe. 63. člen Po opravljenem usklajevanju komisija predloži usklajen predlog oziroma usklajeno stališče delegatom v dokončen sprejem. 64. člen Če člani v skupni komisiji ne dosežejo soglasja, delegati Delavskega sveta odločijo, ali naj z usklajevanjem nadaljujejo, ali pa reševanje spora predložijo samoupravnemu razsodišču. Če predlog skupne komisije ni sprejet soglasno, delegati Delavskega sveta odločijo, ali naj z usklajevanjem nadaljujejo, ali pa reševanje spora predložijo samoupravnemu razsodišču. Delegati, ki so podali soglasje k prvemu predlogu sklepa ponovno odločijo, če se bo sprejeti sklep uporabljal samo za njih. 8. Vzdrževanje reda 68. člen Če predsednik z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na sestanku, lahko prekine sestanek. 9. Potek sestanka 69. člen Sestanek organa začne in vodi predsednik, v njegovi odsotnosti namestnik, v odsotnosti namestnika in predsednika pa delegat (član), ki ga izvoli organ. 70. člen Predsednik organa otvori sestanek in ugotovi število prisotnih delegatov (članov) oziroma, ali je sestanek sklepčen in kateri delegati (člani) so odsotni opravičeno i*1 kateri neopravičeno. Predsednik zatem obvesti dele' gate (člane) tudi o tem, kdo je bil vabljen na sestanek in kateri od vabljenih so opravičili svojo odsotnost. 71. člen Dnevni red se določi na podlagi predlaganega dnevnega reda z upoštevanjem dodatnih predlogov ifl sprememb na samem sestanku. 72. člen Ko je določen dnevni red, preide organ na delo po posameznih točkah dnevnega reda. K vsaki točki dnevnega reda poziva predsednik organa po ustnem ali pismenem poročilu (referatu) delegate (člane) in prisotne k razpravi. 65. člen Za vzdrževanje reda na sestanku skrbi predsednik organa. Predsednik je dolžan opozoriti vsakega delegata (člana) organa oziroma prisotnega delavca ali osebo, ki se ne drži določb Poslovnika, ali ki s svojim delovanjem in 73. člen V prvi točki dnevnega reda morajo delegati (člani) potrditi zapisnik s prejšnjega sestanka. Vsak delegat (član) ima pravico dajati pripombe na zapisnik, ki se morajo vnesti v zapisnik, če jm organ sprejme. 74. člen Ko je zapisnik s prejšnjega se-sfanka potrjen, poda predsednik 0rgana ali od njega določena oseba Poročilo o izvršenih oziroma neizvr-^enih sklepih. Za vsak neizvršen sklep je posebno podati razloge, zakaj sklep ni izvršen. Organ ponovno obrav-nava neizvršen sklep in sprejme ukrepe, ki naj pripomorejo k izvrši-tv* sklepa oziroma sprejme nov sklep. 75. člen Po končani razpravi delegati (člani) o predlaganem sklepu glasujejo. 76. člen Sestanek organa praviloma traja, dokler ni izčrpan dnevni red. Če sestanek organa ne more biti končan v teku dneva, ga lahko predsednik prekine in določi dan ter uro uadaljevanja. Za nadaljevanje sestanka se pra-v'loma ne dostavljajo vabila. 77. člen Ko je dnevni red izčrpan, lahko delegati (člani) organa postavljajo vPrašanja, ki niso bila na dnevnem redu sestanka. 10. Prvi sestanek 78. člen Prvi sestanek organa pripravi in skliče predsednik organa, ki mu Poteka mandat, najpozneje v osmih dneh po volitvah. Sestanek prične dosedanji predsednik tako, da ugotovi najstarej-Sega delegata (člana) novo izvolje-nega organa in mu preda vodstvo sestanka do izvolitve predsednika 0rgana in njegovega namestnika. 79. člen Dnevni red prvega sestanka je Pfaviloma naslednji: K poročilo o delu organa, ki mu Poteka mandat, .2. poročilo o volitvah in verifika-Clja mandatov novih delegatov (čla-nov), 3- volitve predsednika in namestnika, primopredaja arhivskega gra-d‘va organa. 80. člen Predsednik organa, ki mu poteka mandat, mora organu v novi sestavi Podati poročilo o delu dosedanjih elegatov (članov) organa. Novi organ o poročilu razpravlja, "uto z glasovanjem sprejme sklep o razrešitvi dosedanjega organa. 81. člen Mandat na novo izvoljenih dele-gatov (članov) verificira organ, v aterega so izvoljeni, na podlagi . menih potrdil volilne enote, ki je V°Ja organ. Predsednika organa volijo dele-°atl (člani) izmed delegatov (članov) organa. Kandidata za predsednika predlaga 1-3 delegatov (članov) organa. Predsednika izvoli organ s tajnim glasovanjem z 2-3 večino glasov vseh delegatov (članov) organa. 82. člen Če noben od kandidatov ne dobi potrebne večine glasov, se volitve ponove. Kandidatna lista se lahko v tem primeru razširi oziroma skrči. VI. ZAPISNIK 83. člen O vsakem sestanku organa se vodi zapisnik. Piše ga posebej določen strokovni delavec ali delegat (član) organa, kadar tako odloči organ. V njegovi odsotnosti ga nadomešča delegat (član) organa, ki ga določi predsednik. Organ lahko pooblasti predsednika, da sam določi zapisnikarja. Posamezni sestanki organa se lahko snemajo na magnetofonski trak, o čemer odloči predsednik organa pred sklicanjem sestanka, vendar je tudi v tem primeru potrebno pisati zapisnik. 84. člen Zapisnik mora vsebovati naslednje elemente: — naziv organa; — zaporedno številko, datum, in kraj seje; — čas pričetka seje; — ime delavca, ki je vodil sestanek; — imena prisotnih delegatov (članov) in ostalih prisotnih na sestanku; — ugotovitev, da je prisotna večina delegatov (članov) organa, potrebna za sklepčnost sestanka; — sklep o potrditvi zapisnika in sklepov s prejšnjega sestanka ter morebitne pripombe na zapisnik oziroma sklepe; — sprejet dnevni red; — kratke in bistvene izvlečke razprave; — način in rezultat glasovanja; — tekst sklepov; — ukrepe za ohranitev reda in discipline na sestanku; — obrazložitve delegatov (članov) organa v primeru, ko se ne strinjajo s sprejetim sklepom; — uro, ko je bil sestanek končan oziroma prekinjen in uro nadaljevanja sestanka; — podpis predsednika organa in zapisnikarja. Zapisniku s sestanka se priloži potrebno gradivo, poročila in ostali dokumenti, ki se nanašajo na ta sestanek. 85. člen Zapisnik podpišeta predsednik organa in zapisnikar. 86. člen Zapisnike in gradivo sestanka organa hrani strokovna služba, predsednik organa pa je dolžan voditi evidenco. 87. člen Zapisnik se lahko objavi preko sredstev obveščanja in se obvezno vroči: — delegatom (članom) organa in vsem vabljenim na sestanek, — družbenopolitičnim organizacijam SOZD, — Odboru samoupravne delavske kontrole SOZD ter — vsem delavcem oziroma organom ali strokovnim službam, ki imajo dolžnost izvrševati sklepe s tega sestanka. Vil. OBVEŠČANJE DELAVCEV 88. člen Organi morajo o svojem delu redno obveščati delavce volilne enote, ki jih je izvolila v organ in jim dajati možnost, da s predlogi in mnenji prispevajo k oblikovanju odločitev organa. Delavci se preko sredstev obveščanja obvestijo o datumu, času in kraju, o predlogu dnevnega reda in nato po končanem sestanku o obravnavi in sprejetih sklepih. 89. člen Delavcem volilne enote, ki je volila organ, morajo biti ob vsakem času na vpogled celotni zapiski in gradivo s sestankov teh organov. . V zadevah, o katerih organ sklene, da se morajo obravnavati kot poslovna tajnost, mora organ določiti tudi postopek z zapisnikom in določiti, komu se zapisnik v tem primeru lahko vroči in kdo lahko ima vpogled v te zapisnike in gradivo. 90. člen O sklepih, s katerimi odločajo organi v rokih in na način, določen v zakonu in veljavnem samoupravnem sporazumu o delavčevih pravicah in obveznostih, seznanja prizadete delavce strokovna služba s pismenim odpravkom sklepa, ki ga podpiše predsednik organa, ki je sklep sprejel. Pismeno obvestilo o sklepu mora vsebovati overjen prepis tistega dela zapisnika, kjer je zabeležen izrek sklepa o delavčevi pravici oziroma obveznosti, naziv organa, ki je sklep sprejel in datum, kdaj je bil sklep sprejet. Pismeni sklep mora vsebovati tudi pravni pouk o pogojih in načinu varstva pravice delavca. 91. člen Vsa obvestila, namenjena delavcu, vroča strokovna služba osebno na delovnem mestu, prejem obvestila pa potrdi delavec s podpisom na kopiji obvestila. Če ni mogoča osebna vročitev, se pošlje obvestilo po pošti priporočeno s povratnico na zadnji naslov, ki ga je dal delavec strokovni službi. 92. člen Če delavec noče sprejeti obvestila ali njegov naslov organizaciji ni znan, se obvestilo objavi na oglasni deski v organizaciji. Po osmih dneh od dneva objave obvestila, se šteje obvestilo za vročeno. 93. člen Organi so dolžni o svojem delu in sklepih seznanjati družbenopolitične organizacije in od njih zahtevati, da določena vprašanja obravnavajo in do njih zavzemajo stališča. VIII. DELO STALNIH ALI OBČASNIH KOMISIJ ALI DELOVNIH TELES 94. člen Za proučevanje, obravnavanje in za pripravo posameznih predlogov ter za opravljanje drugih zadev iz pristojnosti DS in IO, ustanavljata le-ta stalne ali občasne komisije ali delovna mesta (v nadaljnjem besedilu: komisije). Komisije so lahko stalne ali občasne. Organ jih ustanovi s sklepom, v katerem mora biti poleg obveznih elementov vsakega sklepa navedeno še: — naziv komisije, — njen sestav in — delovno področje. Mandat članov komisije traja do konca mandatne dobe organa, ki jo izvoli oziroma preneha, ko opravi delo in jo organ razreši. Član komisije je lahko vsak delavec volilne enote organa, ki je izvolila posebno telo, v posameznih primerih pa tudi zunanji sodelavci. 95. člen Člane komisije predlagajo delegati (člani) organa; o predlogu pa se glasuje. 96. člen Delo komisije vodi njen predsednik, ki ima smiselno enake dolžnosti kot predsednik organa, ter tiste dolžnosti, katere mu določi organ, ki ga izvoli. 97. člen Komisije delajo na sejah in za njihovo delo in postopke veljajo smiselno določbe tega Poslovnika, kolikor komisija za svoje delo ne sprejme posebnega poslovnika. Poslovnik komisije mora potrditi organ, ki je ustanovil komisijo. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOŽBE 97. člen Poslovnik, njegove spremembe in dopolnitve sprejme Delavski svet po postopku, ki je določen za sprejem. 99. člen Za tolmačenje Poslovnika je pristojen Delavski svet. 100. člen Ta Poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v glasilu Mercator. Ljubljana, 16. 6. 1977 Predsednica Delavskega sveta SOZD Mercator n. sub. o. JASNA ŽAGAR, 1. r. Sklep o ureditvi izdajateljskih razmerij med TOZD in DO, združenimi v SOZD Mercator n. sub. o. in glaslom delovnega kolektiva Mercator Delavski svet SOZD Mercator n. sub. o. je na 2. zasedanju dne 16. 6. 1977 sprejel SKLEP O UREDITVI IZDAJATELJSKIH RAZMERIJ MED TOZD IN DO, ZDRUŽENIMI V SOZD MERCATOR n. sub. o. IN GLASILOM DELOVNEGA KOLEKTIVA MERCATOR 1. člen Glasilo delovnega kolektiva Mercator (v nadalnjem besedilu: glasilo Mercator) je informativno-politični časopis delavcev temeljnih organizacij, delovnih organizacij in delovnih skupnosti, združenih v Mercator, sestavljeno organizacijo združenega dela za dejavnost kmetijstva, industrije, trgovine, gostinstva in storitev n. sub, o., Ljubljana, Aškerčeva 3 (v nadaljnjem besedilu: SOZD Mercator). Glasilo izhaja mesečno v slovenskem jeziku in deloma v srbohrvat-skem. 2. člen Temeljna vsebinska zasnova glasila Mercator izhaja iz ustavnih načel naše socialistične samoupravne ureditve, programa in dokumentov Zveze komunistov. Zveze sindikatov, SZDL in ZSM in Zakona o združenem delu, iz temeljnih načel Zakona o javnem obveščanju, iz družbenih dogovorov, iz samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih splošnih aktov temeljnih in delovnih organizacij združenega dela ter delovnih skupnosti Mercator in iz novinarskega kodeksa. Temeljna vsebinska zasnova glasila Mercator je sestavni del tega sklepa. 3. člen Izdajateljski svet glasila Mercator mora posredovati vsem delavcem, organom samoupravljanja in družbenopolitičnim organizacijam temeljno vsebinsko zasnovo glasila Mercator zaradi razprave, obravnave ter dajanja pripomb, da se zagotovi redno, pravočasno, resnično, popolno ter po vsebini in obliki dostopno obveščanje delavcev. 4. člen Temeljno vsebinsko zasnovo glasila Mercator po predhodni obra-navi po 2. členu tega sklepa sprejme Delavski svet SOZD Mercator. Delavski svet SOZD Mercator je dolžan redno spremljati njeno uresničevanje. V ta namen mora najmanj enkrat letno obravnavati poročilo izdajateljskega sveta o delu glasila Mercator in o problemih v zvezi z uresničevanjem temeljne, vsebinske zasnove. 5. člen Izdajateljski svet glasila Mercator je družbeni organ upravljanja glasila. Izdajateljski svet glasila Mercator sestavljajo: — en delegat iz vsake delovne organizacije združene v SOZD Mercator; — en delegat iz vsake delovne skupnosti delovne organizacije, ki ima v svojem sestavu več temeljnih organizacij in SOZD; — en predstavnik sveta ZK; — en predstavnik koordinacijskega odbora OOS; — en predstavnik koordinacijske konference mladih delavcev; — trije delegati iz centra za obveščanje in rednih zunanjih sodelavcev glasila Mercator. Delegate iz delovnih organizacij združenih v SOZD Mercator izvolijo delavski sveti delovnih organizacij na predlog družbenopolitičnih organizacij. Predstavnike družbenopolitičnih organizacij imenujejo njihovi organi na ravni SOZD. Delegate uredništva in rednih Zunanjih sodelavcev imenujejo uredništvo in redni sodelavci glasila na skupnem sestanku. 6. člen Ko so imenovani vsi delegati oziroma predstavniki v izdajateljski svet, ugotovi delavski svet SOZD Mercator s sklepom njegovo sestavo. Mandat članov izdajateljskega sveta traja dve leti. Po preteku mandatne dobe so lahko ponovno imenovani v izdajateljski svet. 7. člen Predsednika izvoli izdajateljski svet izmed svojih članov. Seje izdajateljskega sveta sklicuje predsednik na lastno pobudo, na pobudo odgovornega urednika ali na pobudo najmanj treh članov sveta. Sklepi izdajateljskega sveta se sprejemajo z večino glasov. Izdajateljski svet je dolžan poročati izdajatelju — Delavskemu svetu SOZD Mercator — o svojem delu najmanj enkrat v letu. Seje izdajateljskega sveta so javne. 8. člen Izdajateljski svet glasila Mercator: — sklepa o temeljnih vprašanjih uresničevanja vsebinske zasnove glasila; — daje soglasje k določbam splošnega akta, s katerimi se določa pogoje, pod katerimi se objavi javni odgovor oziroma javno sporočilo ter daje soglasje k tistim določbam splošnega akta, ki se nanašajo neposredno na programsko politiko; — skrbi za povezovanje glasila z njegovimi bralci in zagotavlja vpliv delovnega kolektiva na vsebino glasila; — obravnava druga vprašanja, ki so temeljnega pomena za ustvarjanje uredniške politike glasila in daje o teh vprašanjih predloge izdajatelju; — imenjuje uredniški odbor, razen odgovornega urednika; — daje mnenja o kandidatih za odgovornega urednika; — na predlog odgovornega urednika ugotavlja, kateri od sodelavcev so redni sodelavci glasila; — predlaga Delavskemu svetu SOZD Mercator merila za nagrajevanje sodelavcev in merila za honorarje avtorjem prispevkov. 9. člen Delavski svet SOZD Mercator imenjuje odgovornega urednika glasila Mercator, ko dobi mnenje izdajateljskega sveta, uredništva in družbenopolitičnih organizacij na ravni SOZD. Mandatna doba odgovornega urednika ter ostalih eventuelnih urednikov je dve leti. Po preteku mandatne dobe je lahko odgovorni urednik ponovno imenovan. 10. člen Izdajatelj glasila mora zagotoviti sredstva za njegovo izdajanje. Glasilo se razdeljuje vsem delavcem, učencem in upokojencem brezplačno. Administrativno-finančno poslovanje glasila se vodi v splošnem sektorju DS SOZD — Centru za obveščanje 11. člen Ta sklep velja osem dni po tem, ko ga sprejme delavski svet SOZD Mercator. Sklep je osnova za pravilnik o urejanju in izdajanju glasila Mercator in za pravilnik o nagrajevanju sodelavcev glasila Mercator. Postopek za spreminjanje tega sklepa je enak sprejemanju. Ljubljana, 16. 6. 1977 Predsednica Delavskega sveta SOZD Mercator JASNA ŽAGAR TEMELJNA VSEBINSKA ZASNOVA GLASILA DELOVNEGA KOLEKTIVA MERCATOR Pravilnik o izdajanju glasila Mercator, ki ga je sprejel Centralni delavski svet na seji dne 17. 9. 1963 in Pravilnik o izdajanju glasila delovne skupnosti Mercator, ki ga je 13. maja 1971 sprejel Centralni delavski svet podjetja, obvezujeta tako vsebinsko zasnovo časopisa, da bo le-ta izpolnil naslednje temeljne naloge: — obveščal bralce o rezultatih gospodarjenja SOZD, o sklepih organov samoupravljanja in o deln družbenopolitičnih organizacij v SOZD; — spodbujal in omogočal razvoj samoupravljanja, demokratičnega soodločanja članov delovne skupnosti in negoval dobre medsebojne odnose; , — splošno, družbenopolitično in strokovno izobraževal, prosvetljeval in vzgajal člane delovne skupnosti; — krepil delovno in samoupravno zavest kolektiva ter pripadnost svoji delovni organizaciji. OKVIRNA VSEBINSKA ZASNOVA Na navedenih temeljnih nalogah je izoblikovana naslednja okvirna vsebinska zasnova glasila delovnega kolektiva Mercator: 1. Redno obveščati delavce i11 druge bralce o razpravah in sklepih organov samoupravljanja organizacij, združenih v SOZD Mercator- Pri tem ne bomo samo suhoparno citirali sklepov, ampak na kratko obveščali o vsebini sej oziroma zasedanj posameznih organov, obširneje pa bomo morali pisati o tistih pomembnih razpravah in sklo' pih organov samoupravljanja, hi bodo odločilneje vplivali na p°' slovno politiko združenih organiz3' cij in SOZD, na družbeni in osebm standard delavcev ter na samoupravne odnose. Poleg obveščanja o minulih sejah bomo, obveščali tudi o vsebin1 dnevnih redov prihodnjih sej sf' moupravnih organov ter o bistvenih predlaganih odločitvah in utemelji' tvah zanje. Na ta način bomo spodbujali delegate organov samouprav' Ijanja, da se bodo, še posebno 0 pomembnejših vprašanjih, predhodno posvetovali z delavci v svojih temeljnih oziroma delovnih organizacijah združenega dela. 2. Predstavljanje aktualnih družbenoekonomskih vprašanj Poslovni in samoupravni utrip Poslovanja in delovanja se ravna 'udi po družbenoekonomskih razmerah in ukrepih zveznih in republiških, političnih in samoupravnih Organov. Zato bomo, vkljub številnim sredstvom javnega obveščanja, tudi v glasilu Mercator seznanjali bralce z najzanimivejšimi informacijami (npr. samoupravni sPorazumi itd.). 3. Spoznavajmo svoje organizacije SOZD Mercator z raznotero dejavnostjo, razvejano maloprodajno mrežo, dobiva tolikšen obseg, da posameznim delovnim kolekti-Vom že zamegljuje pregled nad dejavnostjo drugih temeljnih oziroma delovnih organizacij in SOZD. Zato bomo od izdaje do izdaje pred-stavljali posamezne organizacije, njihova delovna področja, zanimive delovne izkušnje in urejanje sa-nioupravnih odnosov. V tej rubriki bomo poročali tudi o uspehih delovnih kolektivov. 4. Predstavljamo vam Intervju je še vedno privlačno branje, saj nas zanima, kaj delajo, kako živijo, mislijo, se veselijo in snujejo drugi ljudje — naši sodelavci- Zato bomo v našem primeru to Zvrst pisanja uporabljali za predstavljanje tistih članov kolektiva, ki zaradi pridnosti, delovnih uspehov, priljubljenosti v delovnem okolju in drugih osebnostnih vrlin, izstopajo v ožjem in širšem delovnem okolju. 5. Poslovne zanimivosti Snov za to rubriko bodo zanimivosti s področja kmetijske, trgovske in gostinske tehnologije, poslovne etike in tehnologije živilske industrije, embaliranja, inženiringa itn. Zbrali jih bomo iz tuje in domače literature, časopisov in revij ter jih sestavljali na podlagi tujih in domačih izkušenj na teh področjih. To bodo v glavnem kratki, nekaj vrstični prispevki, objavljali pa bomo tudi daljše zanimive strokovne prispevke s tega področja. 6. Rast in uspehi Mercatorja v sliki in besedi V sliki in s krajšimi komentarji bomo spremljali nove gradnje in pomembnejše adaptacije ter objavljali fotoreportaže z otvoritev posameznih objektov ali drugih pomembnih poslovnih dogodkov. V tej zvrsti časopisnega poročanja bomo predstavljali nove izdelke iz naše proizvodnje in zanimivosti s prodajnih polic. 7. Rubrika bralcev »Pogovori« Ne glede na to, da mora vsebina celotnega časopisa odražati medsebojno obveščanje, izmenjavo mnenj in stališč, bomo spodbujali člane kolektiva k pismeni razpravi o naj- različnejših vprašanjih našega življenja. 8. Interna zakonodaja Časopis mora biti tudi nekakšen notranji uradni list, zato bomo objavljali tudi vse novosti s področja notranje samoupravne zakonodaje, ustrezne sklepe samoupravnih organov in podobno. 9. Tribuna mladih V Mercatorju je mnogo učencev, poleg njih združuje delo veliko mladih ljudi. Zato je prav, da tudi našim mladim sodelavcem namenjamo ustrezno pozornot s tem, da bomo pisali o njihovih problemih. 10 Za razvedrilo Poleg križank bomo predvsem objavljali anekdote iz dela in življenja članov kolektiva, šale, krajše kozerije, v feljtonu zanimive potopise z izletov, turističnih kolektivnih potovanj ali zanimivih potovanj posameznikov. Poročali bomo tudi s posameznih revij in prireditev, na katerih Mercator sodeluje v okviru propagandne dejavnosti. 11. Šport in rekreacija Tudi ta rubrika sodi v področje razvedrila, zato jo bomo dopolnjevali z rubriko za razvedrilo. Spremljali bomo vse oblike športne in rekreativne dejavnosti članov kolektiva in jih spodbujali za vključevanje v športno življenje. Posebno pozornost bomo posvečali možno- stim in oblikam za aktivni počitek članov delovne skupnosti in si prizadevali za ustanovitev Počitniške skupnosti in Športnega društva Mercator. VIDEZ ČASOPISA Prizadevali si bomo za po videzu in vsebini privlačen časopis, zato bomo s kratkimi sestavki, z dinamičnimi fotografijami, karikaturami ter z različnimi zvrstmi pisanja skrbeli za zračnost in pestrost časopisa. Med pogoji za uresničitev temeljne vsebinske zasnove časopisa je čim večje število sodelavcev — dopisnikov iz vseh TOZD in DO ter delovnih skupnosti. Zato bo uredništvo usmerjeno v pridobivanje dopisnikov in na delo z njimi. Prav tako bo uredništvo pridobivalo za sodelovanje tudi zunanje sodelavce — novinarje in druge strokovnjake iz družbenoekonomskega življenja. Uredništvo se bo prek Novinarskega društva povezalo z drugimi internimi časopisi in tudi s povezovanjem in izmenjavo izkušenj poskrbelo za sodobne prijema v naši zvrsti časopisnega obveščanja. Ljubljana, 16. 6. 1977 Predsednica delavskega sveta SOZD Mercator Jasna Žagar, 1. r Pravilnik o urejanju in izdajanju glasila delovnega kolektiva Mercator Na podlagi določil Zakona o javnem obveščanju (Uradni list SRS 7-73), *latuta SOZD, 100. do 105. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v ^OZD in sklepa o ureditvi izdajateljskih razmerij med TOZD in DO, združenimi v SOZD Mercator n. sub. o. in med glasilom delovnega kolektiva Mercator, je delavski svet SOZD Mercator na 2. zasedanju dne 16. 6. 1977 sprejel PRAVILNIK O UREJANJU IN IZDAJANJU GLASILA DELOVNEGA KOLEKTIVA MERCATOR VSEBINA 11. Ul. IV. v. SPLOŠNE DOLOČBE Členi 1—3 ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE TER IZDAJANJA GLASILA 4—12 L Izdajateljski svet 5 2. Uredniški odbor 6—8 3. Zbor rednih sodelavcev glasila 9—11 4. Odgovorni urednik 12 SPOROČILO, ODGOVORI IN POPRAVEK 13—22 PODATKI, KI MORAJO BITI OBJAVLJENI V GLASILU 23—24 FINANČNO POSLOVANJE 25—27 I- SPLOŠNE DOLOČBE Glasilo delovnega kolektiva Ccator (v nadaljevanju: glasilo) le informativno-politični časopis ^slavcev temeljnih in delovnih ganizacij združenega dela ter delovnih skupnosti združenih v Mercator, sestavljeno organizacijo združenega dela za dejavnost kmetijstva, industrije, trgovine, gostinstva in storitev n..sub.o., Ljubljana, Aškerčeva 3 (v nadaljevanju besedila: SOZD Mercator), katerega namen je medsebojno obveščanje o vsem tistem, kar je bistvenega pomena in interesa za njihovo delo v združenem delu. 2. člen Sedež glasila je v SOZD Mercator, Ljubljana, Aškerčeva 3. 3. člen Glasilo zastopa in predstavlja njegov odgovorni urednik. II. ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE UREJANJA TER IZDAJANJA GLASILA 4. člen Glasilo ima naslednje organe upravljanja, ki skrbijo za njegovo urejanje in izdajanje: — družbeni organ, ki se imenuje izdajateljski svet; — uredniški odbor; — zbor rednih sodelavcev glasila; — odgovornega urednika. 1. izdajateljski svet 5. člen Delovanje izdajateljskega sveta ureja sklep o ureditvi izdajateljskih razmerij med SOZD Mercatoi oziroma njenim delavskim svetom in med glasilom. 2. Uredniški odbor 6. člen Uredniški odbor sestavljajo odgovorni urednik glasila, ki ga imenuje delavski svet SOZD in še šest (6) članov, ki jih imenuje na predlog odgovornega urednika izdajateljski svet. Člani uredniškega odbora, razen odgovornega urednika, odgovarjajo za svoje delo izdajateljskemu svetu. Mandat članov uredniškega odbora traja dve leti. Po preteku mandatne dobe so lahko ponovno imenovani v uredniški odbor. 7. člen Člani uredniškega odbora so kot 'poznavalci celotne problematike poslovanja SOZD Mercator dolžni sproti sodelovati z odgovornim urednikom pri načrtovanju vsebine posameznih predvidenih izdaj glasila, presojati za objavo pripravljene prispevke ter odgovornemu uredniku pomagati pri uresničevanju temeljne vsebinske zasnove glasila. O svojem delu morajo redno poročati izdajateljskemu svetu. 8. člen Uredniški odbor izvoli na svoji prvi seji izmed svojih članov predsednika. Odgovorni urednik ne more biti izvoljen za predsednika uredniškega odbora. Prvo sejo uredniškega odbora novega mandata vodi do izvolitve predsednika najstarejši član uredniškega odbora. Seje uredniškega odbora sklicuje predsednik na lastno pobudo, na pobudo odgovornega urednika, na pobudo treh članov uredniškega odbora ali izdajateljskega sveta. Seje uredniškega odbora so javne. 3. Zbor rednih sodelavcev glasila 9. člen Zbor rednih sodelavcev glasila je posvetovalni organ odgovornega urednika. Njegova naloga je pomagati odgovornemu uredniku pri uresničevanju temeljne vsebinske zasnove in pri uresničevanju sprotne programske politike uredniškega odbora. 10. člen Status rednega sodelavca glasila določa uredniškim odbor na predlog odgovornega urednika, pogoj pa je, da kandidat predloži uredniku v objavo letno najmanj pet prispevkov ali kako drugače najmanj pet krat v enem letu sodeluje pri izdajanju glasila. 1. člen Zbor rednih sodelavcev sklicuje in vodi odgovorni urednik na lastno pobudo, na pobudo uredniškega odbora ali na pobudo najmanj treh« rednih sodelavcev glasila. Zbori rednih sodelavcev so javni. 4. Odgovorni urednik 12. člen Odgovornega urednika imenuje na predlog družbenopolitičnih organizacij in po razpravi v temeljnih oziroma delovnih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnosti Delavski svet SOZD potem, ko tudi upošteva mnenje izdajateljskega sveta. Odgovorni urednik: 1. skrbi za zakonitost poslovanja pri urejanju in izdajanju glasila in odgovarja za vsebino glasila; 2. skrbi za uresničevanje temeljne vsebinskes zasnove glasila ina za sprotno uresničevanje sprejete programske politike uredniškega odbora; 3. skrbi, da so objavljeni prispevki v skladu z našo družbenopolitično uredivijo, z Ustavo in z zakoni ter odgovarja po zakonu o javnem obveščanju; 4. vodi celotno delo v zvezi z urejanjem in izdajanjem in njihove priprave za tisk, do sodelovanja z uredniškim odborom, rednimi sodelavci glasila in do pridobivanja dopisnikov ter njihovega uvajanja v novinarsko poročanje, ki ga narekuje sodelovanje v glasilu delovne skupnosti); 5. pripravlja tudi potrebno gradivo za delovanje izdajateljskega sveta in uredniškega odbora ter zbora rednih sodelavcev glasila. Če odgovorni urednik oceni, da je kakršen koli prispevek za objavo v glasilu takšen, da ne odgovarja temeljni vsebinski zasnovi glasila in sprejeti programski politiki glasila, mora zadržati njegovo objavo, o tem seznaniti avtorja spornega prispevka ter predložiti sporno zadevo v obravnavo uredniškemu odboru. Odgovorni urednik je članu uredniškega odbora in izdajateljskega sveta po svojem položaju. O svojem delu odgovorni urednik najmanj dvakrat letno poroča izdajateljskemu svetu in najmanj enkrat letno Delavskemu svetu SOZD Mercator. III. SPOROČILO, ODGOVOR IN POPRAVEK 13. člen Na zahtevo republiškega ali zveznega organa, ki je pristojen za informacije, mora odgovorni urednik v prvi naslednji izdaji glasila objaviti brezplačno sporočilo, ki je posebnega pomena za občane in organizacije, če gre za življenje in zdravje ljudi, za njihovo premoženje, za javni red in mir in za podobno. 14. člen Delovni ljudje inobčani, družbenopolitične skupnosti in njihovi organi, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije ter društva lahko zahtevajo, da glasilo objavi njihova sporočila, če so pomembna za javnost. 15. člen O objavi sporočila odloča odgovorni urednik glasila. Sporočilo mora biti objavljeno v prvi naslednji izdaji glasila. Pri odločanju odgovorni urednik upošteva pomen in nujnost sporočila, materialne možnosti in okvire dejavnosti glasila, določene s sklepom o ureditvi izdajateljskih razmerij in zasnovo. Odgovorni urednik sporočila ne objavi, če nasprotuje naši socialistični samoupravni družbeni ureditvi. 16. člen Če odgovorni urednik glasila odkloni objavo sporočila, se lahko prizadeti v 15 dneh pritoži na uredniški odbor. Ta mora zaradi nujnosti o pritožbi odločiti v osmih dneh od prejema pritožbe. 17. člen Na sporočila in prispevke, objavljene v glasilu, lahko prizadeti dajo javni odgovor ali zahtevajo objavo popravka v 60 dneh po objavi sporočila oziroma prispevka. 18. člen O objavi odgovora odloča odgovorni urednik glasila. Odgovor mora biti objavljen v prvi naslednji izdaji glasila po njegovem prejemu. 19. člen Odgovorni urednik glasila je dolžan objaviti odgovor, kadar se z njim bistveno prispeva k razumevanju problema, pojava ali dogodka, ki ga je obravnavalo objavljeno sporočilo oziroma objavljeni prispevek, in mora bistveno prispevaki k zagotavljanju čim bolj popolnega, celovitega, vsestranskega in razumljivega obveščanja. 20. člen Odgovorni urednik glasilauo odgovora ne objavi, če se njegova vsebina ne nanaša na objavljeni prispevek, če nasprotuje naši socialistični samoupravni družbeni ureditvi. Odgovor lahko skrajša, če je nesorazmerno daljši od objavljenega besedila ali obširnejši od objavljenega prispevka, če tega noče storiti na njegov poziv sam avtor, pa se s tako skrajšanim odgovorom tudi doseže njegov namen. 21. člen Če odgovorni urednik glasila odkloni objavo odgovora, se lahko prizadeti pritoži v 15 dneh od izida prve naslednje izdaje glasila po prejemuodgovora nauredniški odbor. Uredniški odbor mora o pritožbi odločiti v 8 dneh po njenefl1 2 prejemu. 22. člen O objavi popravka odloča odg0' vorni urednik po postopku, določ°' nem v Zakonu o javnem obveščanj1 (členi 44. do 61.). IV. PODATKI, . KI MORAJO BITI OBJAVLJEN1 V GLASILU 23. člen Na vsakem izvodu glasila mora)1 biti navedeni naziv oziroma ime 11 priimek izdajatelja ter naslov iz<^ jatelja, naslov uredništva glasil* ime in priimek odgovornega uredi11 ka, kraj in leto natisa ter naslov1 ime tiskarne. 24. člen J Najmanj enkrat letno morajo t".. ’ glasilu objavljeni podatki o vij1 inanciran ja glasila, o višini dotadr > deležu dohodkov in drugih viroVi, etni nakladi in drugi podatki, ki s0 V. FINANČNO POSLOVANJ^ 25. člen Finančno in administrativno P° slovanje glasila se opravlja v okv'1 združenih sredstev SOZD Mefc‘' tor. Izdajatelj je glasilu dolžan zag^ loviti sredstva za njegovo izdaja[1j za vsako leto posebej v skladu z lč nim predračunom, ki ga predi0 odgovorni urednik. Ta je dolz izdelati tudi zaključni račun in p\ dračun za karakteristično izdal glasila. 26. člen . , Odgovorni urednik predloži P^ razpravi v uredniškem odboru zboru rednih sodelavcev pred' pravilnika o nagrajevanju sodela.. cev glasila SOZD Mercator. Pra^p nik sprejme delavski svet SOz-Mercator potem, ko dobi izdajateljskega sveta. 27. člen Ta pravilnik začne veljati o*1 y, dni po objavi, ko ga sprejme del ski svet SOZD Mercator. Ljubljana, 16. 6. 1977 Predsednica delavskega sve , SOZD Mercf Jasna ŽagaT ,0' :e; >i N' ij« i« Ir U: li' in iti I je. ,o »1 s« 3' r( j' v F t- /i iH IH <1 /•j I' £ Program uresničevanja Zakona o združenem delu Komisija je bila imenovana na 2. zasedanju Delavskega sveta SOZD Mercator, dne 16. 6. 1977, v sestavi 1 K članov. Delavski svet je ob imenovanju komisije le-tej določil naslednje naloge: — spremlja izvajanje določil Zakona o združenem delu ter nstrezno samoupravno prakso, °Pozarja na njene izkušnje in predlaga izboljšave; . — pripravi predlog programa za Ovajanje določil Zakona o združenem delu; -— sodeluje s pristojnimi organi, °rganizacijami in službami, posreduje njihove izkušnje in stališča ter Pomaga pri izvajanju določil Zakona o združenem delu; — sodeluje z ustreznimi komisijami oziroma organi za spremljanje 'zvajanja Zakona o združenem delu v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela v SOZD Mercator; “— sodeluje z ustreznimi komisijami občin, kjer imajo organizacije združenega dela svoj sedež in s komisijama skupščine SR Slovenije ln skupščine mesta Ljubljane za sPremljanje izvajanja zakona o združenem delu; — daje pobude za sprejem ukrepov, za pričetek postopka ali za 'zvedbo nalog oziroma zadev, za katere so pristojni organi samou-Pravljanja in družbenopolitične °rganizacije SOZD Mercator; — opravlja druge naloge, ki jih Vsebuje program za delo komisije v ?Vezi z izvajanjem Zakona o združenem delu. Na osnovi gornjega predlagamo sledečo usmeritev delovan ja komisije. I. VSEBINSKA OPERACIONALIZACIJA bila 1* Samoupravna organiziranost in nadaljnje integracije Z referendumom dne 29. marca je la izpeljana prva faza samoupravne aktivnosti SOZD Mercator, N ima v sestavi 8 delovnih organiza-ClJ s temeljnimi organizacijami in 10 Povitih DO. Nahajamo se pred II. delom pro-Srama za izvajanje organiziranosti, 1 naj obsega naslednje: a) temeljne organizaci je v sestavi slovnih organizacij, pri katerih so Podani zakonski pogoji za organizi-ranje TOZD, se ustrezno samoupravno organizirajo. O tej potrebi Paj razmislijo zlasti delavci v seda-nPh TOZD: TrT* ^orcator — Velepreskrba, ^ZD Standard, Novo mesto Mercator — Velepreskrba UZD Trgopromet, Kočevje . ~~ Mercator — Rožnik TOZD e ka’ Ribnica; ) enovite delovne organizacije v estavi SOZD Mercator, pri katerih so dani pogoji, naj se samoupravno organizirajo kot delovne organizacije s temeljnimi organizacijami. O tem naj razmislijo zlasti delavci v sedanjih delovnih organizacijah: — Mercator — Sadje zelenjava, Ljubljana . — Mercator — Rudar, Idrija — Mercator — Preskrba, Krško — Mercator — Panonija, Ptuj; c) nadaljnja integracijska gibanja naj potekajo tako, da se registrirajo pobude delovnih organizacij in te pobude posredujejo ustrezni strokovni službi v določeni Delovni skupnosti, ki naj pripravi predlog za organe samoupravljanja. Za izvedbo II. dela programa samoupravne organiziranosti je potrebno pripraviti analizo upravičenosti in jo posredovati Delavi skemu svetu. V primeru, da so podani pogoji za izvedbo II. dela programa, je treba postaviti roke in določiti odgovorne osebe oziroma organe za izvedbo in ustrezne sklepe sprejeti do konca tega leta. 2. Dohodkovni odnosi Dohodkovni odnosi so sicer izredno široko in kompleksno področje, vendar v tem osnutku nimamo ambicij le-te zaobseči v popolnosti. Zato pa poudarjamo in predlagamo usmeritev za urejanje teh odnosov zlasti preko naslednjih samoupravnih splošnih akto'v: a) Samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih pri ustvarjanju in razporejanju skupnega prihodka (72. člen ZZD — povezovanje trgovine s proizvodnjo); b) Samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih pri ustvarjanju skupnega dohodka (81. člen — združevanja sredstev); c) Samoupravni sporazum, ki ga sklenejo kmetje kooperanti z delavci v OZD (294. člen ZZD). V zvezi s tem morajo strokovne službe Delovne skupnosti SOZD Mercator poskrbeti, da se: — sporazum pod a) sprejme; — sporazum pod b) izdela in pošlje v obravnavo in sprejem; — za sporazum pod c) pripravi osnutek s pomočjo kmetijskih DO. ROK: 31. 12. 1977 3. Delitev po delu in osebni dohodki Omeniti je potrebno, da smo v večini primerov poznali in še poznamo zgolj nagrajevanje delovnih mest, kar je v nasprotju z določili zakona o združenem delu. Potrebno je najti usmeritev, da se na osnovi precizne opredelitve opisa del in nalog v okviru TOZD oziroma delovne skupnosti, izdela sistem vrednotenja le-teh po različnih elementih in sistem nagrajevanja posameznika po njegovem vloženem delu. Ta zahteva zakona o združenem delu je še toliko bolj določna, saj v primeru neizpolnitve le-te do konca leta 1977 doleti delavce sankcija prejemanja zajamčenih osebnih dohodkov. Za dosego tega cilja je potrebno izdelati, obravnavati in sprejeti naslednje samoupravne splošne akte: a) Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD oziroma enovito DO (336. člen ZZD); b) Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke (člen 115. in 128. — na ravni DO); c) Pravilnik o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke (člen 115. in 128. ZZD — TOZD, enovite delovne organizacije in pa delovna skupnost). 4. Svobodna menjava dela Pod svobodno menjavo dela razumemo obliko odnosov ustvarjanja in pridobivanja dohodka: a) v okviru SOZD Mercator in b) SOZD Mercatorja do širše družbene skupnosti. Ad a) Gre za odnose delovne skupnosti SOZD Mercator do TOZD oziroma DO in odnose delovnih skupnosti DO do TOZD. To področje je potrebno urediti v smislu načela dejanskega nagrajevanja za opravljanje storitve in druga dela za porabnike. Za dosego tega cilja je potrebno izdelati in sprejeti Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev delovne skupnosti in uporabnikov njihovih storitev in sicer v roku, predvidenem v priloženem rokovniku. Ad b) V SOZD Mercator kot celoti moramo zasledovati dosledno uresničevanje načela uveljavljanja principov delegatskega sistema pri spejemu skupne porabe. 5. Interna banka in združevanje sredstev Ugotavljamo, da organiziranje interne banke v SOZD Mercator zaostaja za celotnim procesom organiziranosti. To do zdaj sicer ni bistveno negativno vplivalo na združevanje sredstev, kar pa ni garancija, da bomo lahko to trdili za naprej. Zato je nujno, da že organizirana strokovna služba interne banke pošlje v dokončno obravnavo Sporazum o ustanovitvi interne banke Mercator. ROK: december 1977 6. Drugi samoupravni splošni akt Med druge samoupravne splošne akte štejemo zlasti: a) statut, b) pravilnik o delovnih razmerjih, c) pravilnik o varstvu pri delu, d) pravilnik o inovacijah in tehničnih izboljšavah ter e) poslovnik organov upravljanja in drugih organov. ROKOVNIK Zaporedje stopenj SS o združ. dela delav. Statut SS o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih SS o skupnih osnovah in merilih za razpore- Pravilnik janje čistega o delitvi doh. in oseb. sredstev dohodka za OD TOZD, enovite DO, del. skupnosti DO TOZD SOZD SOZD in DO TOZD DO del. skup. I. — osnutek 12. 7. 12. 7. 12. 7. 12. 7. 30. 7. 30. 7. prilagojene osnutke dajo izvršilni odbori v poprejšnjo obravnavo 22. 7. dajanje pripomb delavcev na 22. 7. 22. 7. 22. 7. 3. 10. 3. 10. osnutek 19. 8. 19. 8. 19. 8. 19. 8. 3. 11. 3. 11. — komisija oz. IO dopolni osnutek s pripombami poprejšnje obravnave in pripravi predlog 1. 9. 1. 9. 1. 9. 1. 9. 15. 11. 15. 11. 11. — DS določi predog in ga objavi 10. 9. 10. 9. 10. 9. 10. 9. 1. 12. 1. 12. — referendum 23. 9. 23. 9. 23. 9. 23. 9. 15. 12. 15. 12. III. — objava 27. 9. 27. 9. 27. 9. 27. 9. 23. 12. 23. 12. stopi v veljavo 3. 10. 3. 10. 3. 10. 3. 10. 1. 1. 1. 1. II. KOORDINIRANJE DELA l.Komisije v TOZD Po 660. členu zakona o združe-ne'm delu je vsaka temeljna organizacija dolžna izdelati program za izvajanje določb omenjenega zakona, ki predvideva uskladitev organizacije samoupravne zakonodaje z zakonom o združenem delu. Te proglame naj bi izdelovale posebne komisije, ki naj bi izdelale analizo obstoječega stanja in predlagale usmeritev oziroma aktivnost usklajevanja. Te komisije imenuje delavski svet TOZD. Predlagamo, da je komisija 5-članska, delavski svet pa naj imenuje tudi predsednika. Enako velja za enovite DO. ROK: 20. 7. 1977 2. Predvsem z namenom, da v okviru DO, ki imajo v svojem sestavu dve ali več temeljnih organizacij, poteka delo usklajevanja koordinirano, naj se formirajo istoimenske komisije tudi na ravni DO, ki jih imenujejo delavski sveti DO. ROK: 20. 7. 1977 3. Pri uresničevanju nalog, ki nam jih nalaga Zakon o združenem delu, bo prihajalo do sodelovanja in potrebne koordinacije tudi s komisijami za izvajanje zakona o združenem delu na ravni občin kot tudi mesta Ljubljane in republike SR Slovenije. Sodelovanje bo seveda potekalo po potrebi in v primerih, ko bodo posamezne komisije v TOZD, DO ali na kaki drugi ravni dale iniciativo za to. Po priloženem rokovniku so določeni roki za nekatere samoupravne splošne akte, ki se sprejemajo na nivoju SOZD, medtem ko naj komisije v TOZD in DO določijo roke za tiste samoupravne splošne akte, ^ jih sami sprejemajo. Roki naj bqd° po možnosti do konca leta 1977 iniZ' jemno v januarju 1978. Za spremljanje uresničevanji1 nalog po tem programu bo skrbeh komisija delavskega sveta SOZD> analogno pa ima to skrb za prografl1 v DO in TOZD komisija v DO ^ TOZD. Predsednik komisije DS SOZP Mercator za spremljanje uresničevanja ZZD JANUŠEK ŠEFMAN 1. f Ljubljana, L 7. 1977 Navodilo in rokovnik za sprejem statuta SOZD Mercator n. sub. o. in samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev delovne skupnosti SOZD Mercator in uporabnikov storitev Komisija Delavskega sveta SOZD za pripravo osnutka Samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in dogovor-nostih delavcev Delovne skupnosti SOZD Mercator in uporabnikov storitev in osnutka Statuta SOZD predlaga na podlagi in v okviru programa za uresničevanje ZZD naslednji rokovnik za sprejem citiranih aktov: L STATUT SOZD Po sklenitvi samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Mercator n. sub. o., najpozneje pa v šestih mesecih po njegovi sklenitvi, sprejmejo delavci TOZD in DO, ki v svoji sestavi nimajo TOZD, na predlog Delavskega sveta Statut SOZD z večino glasov vseh delavcev v vsaki TOZD oziroma DO (385. člen ZZD). L V vseh TOZD ozrioma DO v sestavi SOZD je potrebno organizirati poprejšnjo obravnavo (462-11. člen ZZD), ki naj bo zaključena 22. 8. ?--. do 26. 8. TOZD oziroma enovite DO pošljejo Centru za obveščanje Delovne skupnosti SOZD Mercator, Aškerčeva 5, morebitne pripombe za spremembo oziroma dopolnitev osnutka Statuta. V tem času se morajo sestati tudi delavski sveti TOZD oziroma DO, obravnavati Statut in o njem zavzeti stališče (466-11. člen ZZD) ter ga posredovati Izvršilnemu odboru SOZD, katerega naloga je, da pripravi osnutek predloga statuta SOZD. 2. Dne L 9. 1977 se sestane Izvršilni odbor SOZD, ki obravnava oziroma uskladi v poprejšnji obravnavi dane pripombe oziroma dopolnitve in pripravi osnutek predloga za Delavski svet SOZD (500. člen ZZD). 3. Dne 12. 9. 1977 Delavski svet SOZD Mercator n. sub. o. določi predlog Statuta SOZD (527. člen ZZD) in ga posreduje delavcem TOZD oziroma DO v sprejem. 4. Dne 23. 9.1977 se opravi referendum, na katerem se delavci vseh TOZD oziroma DO odločajo o sprejemu statuta SOZD (člen 463 ZZD). Referendum razpiše Delavski svet SOZD. Delavski sveti TOZD oziroma DO imenujejo volilne organe oziroma komisije za izvedbo referenduma, komisije pa volilne odbore. Organi TOZD oziroma DO za izvedbo referenduma sporočijo rezultate glasovanja Delavskemu svetu SOZD, ki ugotovi rezultate glasovanja v vseh TOZD oziroma DO in jih objavi. II. SAMOUPRAVNI SPORAZUM O MEDSEBOJNIH PRAVICAH, OBVEZNOSTIH IN ODGOVORNOSTIH DELAV- CEV DELOVNE SKUPNOSTI SOZD MERCATOR IN UPORABNIKOV STORITEV Medsebojna razmerja glede pogojev svobodne menjave dela in ustvarjanja dohodka, pa tudi druga medsebojna razmerja pri uresničevanju skupnih ciljev in interesov delavcev Delovne skupnosti in delavcev združenih TOZD in DO, ureja poseben Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev Delovne skupnosti in uporabnikov storitev (v nadaljnjem besedilu: Samoupravni sporazum). V dosedanji aktivnosti pri uresničevanju ZZD je ugotovljeno, da je za uresničitev družbenoekonomskih razmerij in ciljev preobrazbe po ZZD odločilnega pomena tudi svobodna menjava dela med delavci Delovne skupnosti in uporabniki njihovih storitev. V SOZD Mercator n. sub. o. so opravila, kot denimo administrativ-no-strokovna, pomožna in tem podobna dela skupnega pomena, pa tudi druga dela in naloge, pomembna tako za TOZD oziroma DO, kot za delavce teh organizacij. Minimalno vsebino samoupravnega sporazuma določa Zakon o združenem delu in jo konkretno opredeljuje v 404 členu; izrecno sicer ne določa postopka za sprejem, iz vsebine sporazuma pa nedvomno izhaja, da se sprejema z osebnim izjavljanjem. L Predloženi osnutek Samo11' pravnega sporazuma obravnavaj*1 delavci uporabnikov storitev jf delavci delovne skupnosti na svoj;1 zborih, lahko tudi na delnih zbo^ (poprejšnja obravnava). 2. Skladno s 466-11. členom ZZv obravnavajo Samoupravni spor3' zum tudi delavski sveti TOZD oz1' roma enovitih DO in o njem zavz£' majo svoje stališče. 3. TOZD oziroma DO pošlje)1' morebitne predloge za sprememb in dopolnitve Samoupravnega sp13' razuma Izvršilnemu odboru SOZ^ preko Centra za obveščanje lovne skupnosti SOZD Merčam* A ^ k S 4. Izvršilni odbor SOZD obrav nava in uskladi v poprejšnji obra' navi dane pobude za spremembe1 dopolnitve Samoupravnega spofa zuma in določi osnutek predlog 5. Predlog Samoupravnega sp^ razuma določi Delavski svet SO^v in ga da v sprejem delavcem lovne skupnosti in delavcem up*1 rabnikov storitev. 6. Delavci TOZD oziroma D0|P Delovne skupnosti SOZD sprl er mejo Samoupravni sporazum . večino glasov vseh delavcev, z ose" nim izjavljanjem. Postopek za sprejem Samoupm' nega sporazuma naj teče skladu0^ roki, ki veljajo za sprejem stat11 SOZD. Ljubljana,!. 8. 1977 « Predsednik komisije DS SOZ LOJZE BRIŠKI,1 Statut SOZD Mercator n. sub. o. Na podlagi 385. in 463. člena Zakona o združenem delu in določil Samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Mercator n. sub. o. so delavci TOZD in DO združenih v SOZD Mercator n. sub. o. z referendumom, ki je bil dne 23. 6.1977 sprejeli S TATUT SOZD MERCATOR N. SUB. O VSEBINA I. TEMELJNE DOLOČBE 1. Firma in sedež 2. Žig 3. Zastopanje in predstavljanje II. URESNIČEVANJE SAMOUPRAVLJANJA III. ORGANI UPRAVLJANJA IN DRUGI ORGANI 1. Delavski svet 2. Izvršilni odbor 3. Poslovodni organ IV. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI DELEGATOV V. SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA VI. OBVEŠČANJE, VSEBINA IN HRAMBA ZAPISNIKOV 1. Obveščanje 2. Vsebina in hramba zapisnikov VIL POSLOVNA TAJNOST Vlil. OBVEZNOSTI SAMOUPRAVNIH IN DRUGIH ORGANOV DO SINDIKATA IX. DRUGI SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI X. KONČNE DOLOČBE Člen 1—10 5—6 7 8—10 11—14 15— 40 16— 24 25—32 33—40 41—48 49—54 55—62 55—56 57—62 63—71 72—78 79—83 84—86 I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Ta Statut, skladno s Samoupravnim sporazumom o združitvi v SOZD Mercator n. sub. o. (v nadaljnjem besedilu: Samoupravni sporazum o združitvi), vsebuje določbe, ki so pomembne za organiziranje, za delo in poslovanje, za Uresničevanje samoupravnih razmerij združenih TOZD oziroma DO. 2. člen Družbenoekonomske in druge samoupravne pravice uresničujejo delavci združenih TOZD oziroma E>0 v SOZD po zakonu, Samoupravnem sporazumu o združitvi, tem Statutu in z osebnim izjavljanjem ter Po delegatih v Delavskem svetu SOZD. 3. člen SOZD je pravna oseba in nosilec Pravic in obveznosti, ki ji gredo po zakonu in Samoupravnem sporazumu o združitvi.' 4 5 4. člen Samoupravni sporazum o združitvi v SOZD Mercator n. sub. o. so delavci združenih TOZD in DO sPrejeli z referendumom dne 29. 3. 1977. SOZD je vpisana v sodni register Pri OGS Ljubljana pod št__ !■ Firma in sedež 5. člen Firma SOZD je: Mercator, se-stavljena organizacija združenega dela za dejavnost kmetijstva, indu- strije, trgovine, gostinstva in storitev n. sub. o. Skrajšana firma je: SOZD Mercator n. sub. o. 6. člen Sedež SOZD je v Ljubljani, Aškerčeva št. 3. 2. Žig 7. člen Žig je pravokotne oblike in vsebuje polno firmo SOZD z njenim sedežem. 3. Zastopanje in predstavljanje 8. člen SOZD v okviru njene dejavnosti neomejeno zastopa in predstavlja generalni direktor. 9. člen Generalni direktor je upravičen, da v imenu SOZD in v okviru njene dejavnosti sklepa pogodbe in opravlja druga pravna dejanja, kakor tudi, da zastopa SOZD pred sodišči in drugimi organi. 10. člen Generalni direktor sme dati drugim osebam pooblastilo za sklepanje določenih vrst pogodb in za določene druge vrste pravnih dejanj. II. URESNIČEVANJE SAMOUPRAVLJANJA 11. člen O uresničevanju svojih družbenoekonomskih in drugih samou- pravnih pravicah odločajo delavci združenih TOZD oziroma DO: 1. z osebnim izvajanjem o neodtujljivih pravicah — z referendumom — na svojih zborih — z drugimi oblikami osebnega izvajanja; 2. po delegatih v Delavskem svetu SOZD; 3. z nadzorstvom nad izvrševanjem sklepov, ki jih delavci oziroma njihovi organi sprejmejo pri uveljavljanju svojih pravic in nad delom organov in služb v SOZD. 12. člen Ko Delavski svet SOZD sklepa: — o sklenitvi kreditne pogodbe za investicijska vlaganja; — o sklenitvi drugih pogodb in samoupravnih sporazumov, s kate-ritni se pridobivajo večja sredstva za razširitev materialne osnove dela; — o združitvi sredstev za dolgoročna vlaganja; — o uresničevanju drugih skupnih ciljev v skupnem delu in skupnem doseganju dohodka ob skupnem riziku, se v TOZD oziroma DO organizira poprejšnja obravnava na način, ki ga določa statut TOZD oziroma DO. Če se o vprašanjih iz prvega odstavka tega člena ne organizira poprejšnja obravnava, Delavski svet p njih ne more odločiti. 13. člen SOZD lahko zaradi uresničevanja skupnih interesov pristopi ali sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume z družbenopolitično skupnostjo, OZD in drugimi organizacijami. Samoupravne splošne akte iz prvega odstavka sprejme Delavski svet SOZD, če zakon ne določa, da se sprejmejo z osebnim izjavljanjem delavcev. 14. člen Referendum za sprejem aktov SOZD razpiše Delavski svet SOZD v skladu z zakonom. Akt o razpisu referenduma določa predmet referenduma in dan izvedbe referenduma. Za izvedbo referenduma v SOZD skrbi komisija za izvedbo referenduma, ki jo imenuje Delavski svet SOZD. Komisija po drugem odstavku ugotovi rezultate glasovanja, in sicer na podlagi poročil organov TOZD in DO za vodenje referenduma, in objavi izid referenduma v vseh TOZD in DO, združenih v SOZD. III. ORGANI UPR A VLJ ANJ A IN DRUGI ORGANI 15. člen ^ Organi SOZD so: — Delavski svet, — Izvršilni odbor ter — individualni poslovodni organ, ki v okviru dejavnosti SOZD odločajo o njenem delu in poslovanju. 1. Delavski svet 16. člen Delavski svet SOZD sestavljajo delegati delavcev TOZD oziroma DO in Delovne skupnosti SOZD, ki so voljeni neposredno in s tajnim glasovanjem, po postopku in na način, ki ga določa zakon in Samoupravni sporazum o združitvi. 17. člen Delegati Delavskega sveta izvolijo iz svoje srede predsednika in namestnika predsednika z javnim glasovanjem, z večino glasov vseh delegatov Delavskega sveta. 18. člen Predsednik, v njegovi odsotnosti pa namestnik, sklicuje zasedanja, sodeluje pri pripravi gradiva za zasedanje, skrbi za red in podpisuje akte in sklepe, sprejete na zasedanju Delavskega sveta. 19. člen Delavski svet dela na zasedanjih. Delo Delavskega sveta je javno. Na zasedanjih Delavskega sveta sode-h.jeta brez pravice odločanja, generalni direktor SOZD in njegov namestnik ter drugi vabljeni. 20. člen Delavski svet odloča na podlagi pismenega in obrazloženega gradiva, ki mora biti delegatom pravočasno dostavljeno, da bi se z njim seznanili. 21. člen Delavski svet odloča o vprašanjih s svojega delovnega področja z večino glasov vseh delegatov, razen ko je po Samoupravnem sporazumu o združitvi ali zakonu potrebna drugačna kvalificirana večina. Delavski svet odloča o vprašanjih s svojega delovnega področja praviloma z javnim glasovanjem delegatov. S tajnim glasovanjem pa odloča: — ko voli Izvršilni odbor, — o imenovanju individualnega poslovodnega organa ter — o izbiri delavcev Delovne skupnosti SOZD s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. 22. člen Rezultate glasovanja ugotavlja predsednik Delavskega sveta in na podlagi tega objavi sklep. 23. člen O delu Delavskega sveta se vodi zapisnik. 24. člen Delo Delavskega sveta podrobneje ureja Poslovnik o delu Delavskega sveta in drugih organov SOZD. 25. člen V SOZD se oblikuje Izvršilni odbor kot izvršilni organ Delavskega sveta, kateremu se poverijo posamezne izvršilne funkcije. Člane Izvršilnega odbora voli Delavski svet SOZD izmed svojih delegatov in izmed drugih delavcev TOZD oziroma DO, združenih v SOZD in Delovne skupnosti SOZD. 26. člen Izvršilni odbor oziroma njegove člane voli Delavski svet s tajnim glasovanjem. 27. člen Izvršilne zadeve, ki se smejo poveriti Izvršilnemu odboru, so zlasti: —' predlaganje osnutka Statuta SOZD; — predlaganje osnutkov samoupravnih splošnih aktov, ki jih sprejema Delavski svet; — predlaganje plana SOZD; — dajanje smernic generalnemu direktorju za izvrševanje sklepov Delavskega sveta; — izvrševanje sklepov Delavskega sveta ali sklepov, ki jih sprejmejo delavci z osebnim izvajanjem in sprejemanje aktov za njihovo izvrševanje. 28. člen Izvršilni odbor je dolžan dati na zahtevo Delavskega sveta mnenje o predlaganih sklepih, ki jih predlagajo delavci v TOZD oziroma DO, sindikat ali drugi organi in organizacije. 29. člen Seje Izvršilnega odbora sklicuje predsednik, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. Predsednik sklicuje seje po potrebi in po sklepu Delavskega sveta, sindikata, Odbora samoupravne delavske kontrole SOZD in na zahtevo generalnega direktorja. 30. člen O delu Izvršilnega odbora se vodi zapisnik, ki zlasti vsebuje potek obravnave, predlog in sprejete sklepe. 31. člen Izvršilni odbor sprejema sklepe s svojega delovnega področja praviloma z javnim glasovanjem, z večino glasov vseh svojih članov. 32. člen Delo Izvršilnega odbora podrobneje ureja poslovnik iz 24. člena tega Statuta. 3. Poslovodni organ 33. člen SOZD ima individualni poslovodni organ — generalnega direktorja, ki vodi njeno poslovanje, organizira in usklajuje delovni proces v njej ter izvršuje sklepe Delav- skega sveta in njegovega Izvršilnega odbora. 34. člen Za generalnega direktorja je lahko imenovan delavec, ki poleg v zakonu določenih pogojev, izpolnjuje pogoje določene s Samoupravnim sporazumom o združitvi. 35. člen Imenovanje generalnega direktorja mora Delavski svet razpisati najmanj 3 mesece pred iztekom časa, za katerega je bil imenovan. 36. člen Generalnega direktorja imenuje Delavski svet s svojim sklepom, po javnem razpisu, na predlog razpisne komisije. 37. člen Sestav razpisne komisije določa zakon. Razpisna komisija šteje 9 članov, če zakon ne določa drugače. 38. člen V mejah delovnega področja, ki ga določata zakon in Samoupravni sporazum o združitvi, generalni direktor samostojno odloča o vodenju zadev SOZD, o izvajanju posameznih nalog ali opravljanju zadev ter o organiziranju in usklajevanju delovnega procesa. 39. člen Generalni direktor je pri opravljanju zadev iz svojega delovnega področja osebno odgovoren za vestno opravljanje svoje funkcije. Za svoje delo je odgovoren Delavskemu svetu SOZD. 40. člen Delavski svet, Izvršilni odbor in generalni direktor SOZD lahko oblikujejo delovna telesa oziroma komisije za izvršitev določenih poslov in nalog iz njihove pristojnosti. Sestav, število in naloge organov iz prvega odstavka, se podrobneje opredelijo v sklepu o omenovanju. IV. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI DELEGATOV 41. člen Delegat v Delavskem svetu ima pravico in dolžnost prisostvovati sejam Delavskega sveta in delovnih teles, v katere je izbran kot član Delavskega sveta, ter aktivno sodelovati v delu Delavskega sveta in njegovih delovnih teles. Delegat v Delavskem svetu ima pravico in dolžnost, da na seji Delavskega sveta pojasnjuje stališča, ki so jih zavzeli delavci, v zadevah, o katerih odloča Delavski svet. Delegat je, v okviru svoje delegatske funkcije, dolžan izvrševati naloge, ki mu jih zaupa Delavski svet in si vestno prizadevati za uresničitev stališč in sklepov Delavskega sveta. JE 42. člen Delegat je dolžan, da na podlagi stališč, določenih na zboru delavcev oziroma delavskem svetu TOZD in DO, sproži iniciativo za obravnavo Posameznih vprašanj na Delavskem Svetu SOZD za kontrolo dela posameznih organov, ter da da predloge 2a sprejem določenih sklepov. 43. člen Upoštevajoč nujnost sporazume-Vanja ima delegat pravico in dolž-n°st, da z drugimi delegati pri spre-Jentanju skupne odločitve usklajuje stališča v razpravi na seji Delavskega sveta. Ce se v razpravi na seji Delavskega sveta ne uskladijo stališča Pegatov, se usklajevanje zaupa Posebni komisiji, ki jo izvoli Delavski svet iz delegatov Delavskega sveta. 44. člen Delegat Delavskega sveta ima Pravico in dolžnost na zboru obveš-Cati delavce o svojem delu v Delavskem svetu, o delu Delavskega sveta, posebej o svojih predlogih in Uresničevanju stališč, predlogov in SrUernic delavcev. 45. člen Delegati Delavskega sveta so olžni svojo funkcijo opravljti krbno in vestno. Odgovornost vsakega delegata se gotavija odvisno od njegovega v.Puva na sprejem ali izvršitev odlo-tve Delavskega sveta. » 46. člen ■ delegat v Delavskem svetu ne ^vršuje svojih dolžnosti ali jih Pravi j a v nasprotju z zavzetimi sta-. m oziroma smernicami delavcev, uhko odpoklican pod pogoji in na ? cm ter po postopku, ki je določen Zakonom in tem Statutom ter sta-°m TOZD oziroma DO. 47. člen ] rrelegat v Delavskem svetu je st odpoklican, če ne upošteva £e 'Sc, smernic in navodil delavcev, . skupaj z drugimi delegati ne us-neajuje stališč, če ne obvešča ali dpi00?10 obvešča delavce o svojem Sv u *n delu Delavskega sveta, če st u delegatske dolžnosti ne vrši sk k '“"‘cSal!>ice dolžnosti ne bn° in vestno ali če na drug način mirp Kr ,.rePa v nasprotju s temi dolžnost- Samoupravnim sporazumom o združitvi tudi preko Odbora samoupravne delavske kontrole SOZD. Odbor samoupravne delavske kontrole šteje 9 članov. 50. člen Delavci TOZD oziroma DO volijo neposredno, s tajnim glasovanjem, člane Odbora samoupravne delavske kontrole SOZD, enotno za celotno SOZD, na podlagi kandidiranja v posameznih dejavnostih: — v kmetijstvu, industriji, gostinstvu, storitvah in trgovini na . debelo po enega delegata, — v trgovini na drobno tri delegate in — v Delovni skupnosti SOZD enega delegata. 51. člen Listo kandidatov za člane Odbora samoupravne delavske kontrole SOZD določi in kandidacijski postopek opravi sindikat. 52. člen Odbor samoupravne delavske kontrole obvešča delavce SOZD o svojem delu in stališčih prek delegatov v Delavskem svetu SOZD, z zapisniki svojih sej, z drugimi obvestili in prek glasila »Mercator«. O svojem delu in stališču po prvem odstavku, obvešča Odbor delavce oziroma delegate v Delavskem svetu najmanj enkrat v tromesečju, v primeru obravnave posameznih pomembnejših vprašanj, pa sproti, oziroma na prvi seji Delavskega sveta. 53. člen Člani Odbora samoupravne delavske kontrole so za svoje delo odgovorni delavcem, ki so jih izvolili. Člane odbora lahko delavci odpokličejo po načelih delegatskega sistema — če zakon ne določa drugače, na predlog sindikata. 54. člen Član Odbora samoupravne delavske kontrole ne more biti klican na odgovornost za delo, ki ga je opravljal v tem organu. Pravice, obveznosti in odgovornosti ter volitve in odpoklic članov Odbora samoupravne delavske kontrole natančneje ureja Pravilnik o izvajanju samoupravne delavske kontrole. ^ 48. člen Usgat v Delavskem svetu Dpi D je odgovoren za svoje delo c iškemu svetu SOZD ter delav-0 . *n delavskemu svetu TOZD 2lronia DO. VI. OBVEŠČANJE, VSEBINA IN HRAMBA ZAPISNIKOV 1. Obveščanje skupnosti SOZD s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, za svoja delovna področja. Odgovorne osebe po prvem odstavku tega člena posredujejo podatke, o katerih morajo biti delavci obveščeni, službi za obveščanje v Delovni skupnosti SOZD, ki mora v roku 15 dni po sestanku organa oziroma od dne, ko je bil sprejet sklep prek glasila Mercator, internih informacij ali na drug način obvestiti delavce združenih TOZD oziroma DO. 56. člen Delavci morajo biti obveščeni tako, da jim je omogočeno seznaniti se s poročili, predlogi in stališči, da jih lahko proučijo in o njih zavzamejo svoja stališča. 2. Vsebina in hramba zapisnikov 57. člen Zapisniki samoupravnih in drugih organov SOZD morajo biti popolni, razumljivi in morajo odražati resničen potek dela organov in vsebino sprejetih stališč in sklepov. 58. člen Zapisnik sej organov mora zlasti vsebovati: — datum in kraj, — imena navzočih in odsotnih članov organa in drugih navzočih, — dnevni red, — vprašanja, o katerih se razpravlja na seji in — sprejete sklepe. 59. člen Zapisniki s celotno dokumentacijo se hranijo kot uradna listina v arhivu Službe za obveščanje v Delovni skupnosti SOZD. 60. člen V skladu z določili tega Statuta in drugimi samoupravnimi splošnimi akti, se zapisnik posreduje delegatom oziroma članom organa, drugim vabljenim na sejo, Odboru samoupravne delavske kontrole, sindikatu in drugim družbenopolitičnim organizacijam in delavcem oziroma organom ali strokovnim službam, ki imajo dolžnost izvrševati sklepe s te seje (lahko tudi izvleček zapisnika). 61. člen Vsak delavec ima pravico vpogleda v zapisnik. 62. člen Poslovne knjige in knjigovodske listine se hranijo v skladu z zakonom in pravilnikom o knjigovodstvu. V. SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA g 49. člen na^'arnouPravno delavsko kontrolo Zdri?>SOZD uresničujejo delavci 2enih TOZD in DO skladno s 55. člen Za organiziran potek obveščanja delavcev v TOZD oziroma DO združenih v SOZD so odgovorni predsedniki organov^Delavski svet, Izvršilni odbor, drugi organi), generalni direktor, namestnik generalnega direktorja in delavci Delovne VIL POSLOVNA TAJNOST 63. ČLEN Da se ohrani varnost in uspešnost gospodarjenja SOZD, se posamezni podatki o poslovanju in razvoju v SOZD štejejo za poslovno tajnost in se lahko sporočijo tretjim osebam samo na način, ki je predpisan v dokumentacije in na tak način, da je zakonu ali s tem Statutom. zagotovljena njegova zaupanost. 64. člen Za poslovno tajnost se štejejo listine in podatki, ki predstavljajo izsledke raziskovalnega in konstruktorskega dela ter druge listine in podatki, ki jih zaradi njihove narave in pomena ni dovoljeno sporočati nepooblaščeni osebi, ker bi to nasprotovalo interesom SOZD in širši družbeni skupnosti. 65. člen Poleg podatkov, ki so z zakonom določeni kot poslovna tajnost, se za poslovno tajnost štejejo še: — tehnično-tehnološke rešitve, ki se uporabljajo v proizvodnji, — izsledki raziskav ter — drugi podatki in listine, kadar tako odloči Delavski svet SOZD. 66. člen Listine in podatke, ki se štejejo za poslovno tajnost, smejo drugim sporočiti generalni direktor oziroma oseba, ki jo on določi. 67. člen Ne šteje se za kršitev dolžnosti varovanje poslovne tajnosti, če se listine ali podatki, ki se štejejo za poslovno tajnost, sporočajo osebam, organom ali organizacijam, katerim se lahko ali se morajo sporočiti po predpisih ali pooblastilih, ki izvirajo iz funkcije, ki jo opravljajo, ali položaja, na katerem so. Prav tako se ne šteje za kršenje varovanja poslovne tajnosti sporočanje listin in podatkov, ki se štejejo za poslovno tajnost, na sejah Delavskega sveta, če je takšno sporočanje nujno, da bi Delavski svet lahko opravljal svoje naloge. Delavec, ki na sestankih organov upravljanja sporoča takšne podatke, mora navzoče opozoriti, da se štejejo za poslovno tajnost, navzoči pa morajo tisto, kar pri tem zvedo, varovati kot poslovno tajnost. 68. člen Za kršitev poslovne tajnosti se tudi ne šteje, če sporoči delavec tajnost Organu samoupravne delavske kontrole ali jo sporoči pri ovadbi storjenega kaznivega dejanja, gospodarskega postopka ali prekrška, ali če sporoči tajnost organu, ki opravlja nadzorstveno pravico in sicer zaradi uresničevanja svojih samoupravnih pravic ali pravic iz medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu. 71. člen Listine in podatki, ki se štejejo za poslovno tajnost po tem Statutu, se ne smejo sporočati in tudi ne smejo biti dostopni nepooblaščenim osebam. Poslovno tajnost morajo varovati vsi delavci, ki kakorkoli zvedo za kakšno listino ali podatek, ki se šteje za poslovno tajnost. Poslovno tajnost morajo varovati tudi potem, ko jim preneha delovno razmerje delavca v SOZD, za katere poslovno tajnost gre. Kršitev poslovne tajnosti se šteje za hujšo kršitev delovnih obveznosti. VIII. OBVEZNOSTI SAMOUPRAVNIH IN DRUGIH ORGANOV DO SINDIKATA 72. člen Sindikat je v SOZD, glede na svojo družbenopolitično vlogo in položaj, sestavni del samoupravljanja, njegova politična opora in organizirana politična kontrola delavcev TOZD oziroma DO združenih v SOZD. 73. člen Pri uresničevanju svojih, z Ustavo in zakonom določenih pravic in obveznosti, daje sindikat pobudo za ukrepe in nastopa z ukrepi, s katerimi se zagotavlja, da delavci uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice in dolžnosti, in da odločajo o drugih vprašanjih svojega položaja v združenem delu. 74. člen Sindikat ima pravico dati pobude in predlog organom SOZD za sklenitev samoupravnega sporazuma, pa tudi začeti postopek za obravnavanje že sprejetih sporazumov, če meni, da so z njimi kršene samoupravne pravice delavcev ali z Ustavo določena družbenoekonomska razmerja. 75. člen Sindikat lahko zahteva, da so delavci v TOZD oziroma DO obveščeni o delu in izvrševanju sklepov Delavskega sveta, Izvršilnega odbora in poslovodnega organa' SOZD. To zahtevo so dolžni izvršiti organi omenjenih organizacij združenega dela. 69. člen Delavci, ki za svoje delo potrebujejo listine in podatke, ki predstavljajo poslovno tajnost, lahko uporabljajo listine in podatke le v poslovnih prostorih združenih TOZD oziroma DO in Delovne skupnosti SOZD. 70. člen Gradivo, ki predstavlja poslovno tajnost, se hrani ločeno od ostale 76. člen Da bi sindikat lahko uresničeval svojo funkcijo, organizira obravnavo med članstvom in daje na tej podlagi tudi svoja mnenja ter predloge organom SOZD za izboljšanje poslovanja in dela organov, delegacij ter delegatov na ravni SOZD. 77. člen Organi SOZD so sindikatu, da bi lahko nemoteno izpolnjeval svojo funkcijo, dolžni omogočiti prostore za sestanke in drugo aktivnost ter potrebna materialna sredstva, sestanke organov in članstva med delovnim časom, nadomestilo osebnega dohodka članom izvršilnih organov in drugih funkcionarjev, ko so odsotni z dela zaradi opravljanj svojih funkcij v sindikatu, članom sindikata po potrebno število plačanih delovnih dni, da bi se lahko udeležili seminarjev in tečajev ter uradno sklicanih sej sindikata. 78. člen Organi SOZD ne morejo članov Sindikata klicati na odgovornost v zvezi z izvrševanjem nalog, ki izvirajo iz njihovih funkcij v sindikatu. IX. DRUGI SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI 79. člen Z drugimi samoupravnimi splošnimi akti se na splošen način urejajo družbenoekonomski in drugi samoupravni odnosi med delavci TOZD oziroma DO, združenimi v SOZD Mercator n. sub. o., ter druga vprašanja notranje organizacije dela in poslovanja v SOZD (statut, pravilnik, poslovnik). 80. člen Statut SOZD ne sme biti v nasprotju s Samoupravnim sporazumom o združitvi v SOZD Mercator n. sub. o., drugi samoupravni splošni akti SOZD pa morajo biti v skladu s tem Statutom. 81. člen V SOZD morajo biti sprejeti zlasti naslednji drugi samoupravni splošni akti: — Pravilnik o volitvah in odpoklicu delegatov in delegacij, — Pravilnik o organizaciji in delu Odbora samoupravne delavske kontrole, — Pravilnik o čuvanju poslovne tajne, — Poslovnik o delu organov SOZD. 82. člen Druge samoupravne splošne akte sprejema Delavski svet SOZD, z večino glasov vseh svojih članov na predlog Izvršilnega odbora. V SOZD so lahko sprejeti tudi drugi samoupravni splošni akti v smislu določil 79. člena tega Statuta, ali če tako določa zakon. 83. člen Posamični akti SOZD so zlasti: odločbe, sklepi, smernice, navodila in priporočila. Akti iz prvega odstavka tega člena, ki jih izdajo organi in pooblaščeni delavci, se izdajajo za izvrševanje sklepov organov upravljanja in za uresničevanje drugih samoupravnih splošnih aktov. X. KONČNE DOLOČBE 84. člen Ta Statut sprejmejo delavl TOZD oziroma DO združenih SOZD na predlog Delavskega sv«1 SOZD po poprejšnji obravnavi referendumom, z večino glasov vs* delavcev. te> 85. člen Spremembe in dopolnitve td Statuta se sprejmejo po postopku, /elja za sprejem. Spremembe in dopolnitve lah> rredlaga vsaka TOZD oziroma D tor. 86. člen Ta Statut začne veljati osmi ^ po objavi v glasilu Mercator. Z dnem, ko začne veljati ta Stat11 neha veljati Statut podjetja Mef^ tor Ljubljana n. sub. o. Ljubljana, julij 1977 Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih Delovne skupnosti SOZD in delavcev TOZD in DO, združenih v SOZD Mercator n. sub. o. ^ v Na podlagi 29. člena ustave SFRJ in 31. člena ustave SRS, 401., in 404.,1 Iv |*ena ZZD ter skladno s 74. členom samoupravnega sporazuma o združitvi v vi j^lZD Mercator n. sub. o. so delavci TOZD in DO združenih v SOZD Mercator n. sub. o. dne.sprejeli naslednji samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, OBVEZNOSTIH in odgovornostih delovne skupnosti sozd in delavcev tozd in do združenih v sozd Mercator n. sub. o. at«1 ' ■rO VSEBINA Temeljne, določbe 0. Vrsta del 01. Program dela in razvoja delovne skupnosti Osnove in merila za pridobivanje dohodka ••V- Pravni položaj delovne skupnosti Uporaba sredstev delovne skupnosti Vil. Odgovornost za opravljanje del ^111. Samoupravni položaj delovne skupnosti Koordinacija dela A. Reševanje medsebojnih sporov Prehodne in končne določbe Členi 1—7 8—28 29—34 35—40 41—45 46—52 53—57 58—61 62—64 65—70 71—74 II. VRSTA DEL 8. člen Delovna skupnost opravlja admi-nistrativno-strokovna, pomožna in tem podobna dela za uporabnike storitev, za uresničitev dogovorjenih skupnih funkcij oziroma del, kot so: 1. komercialni posli, 2. kadrovske zadeve, 3. knjigovodstvo, 4. dela pravno strokovne narave in zastopanje, 5. plansko analitska dela, 6. evidenca in statistika, 7. dela za samoupravne organe in družbenopolitične organizacije ter obveščanje, 8. splošne zadeve, 9. mehanografska obdelava podatkov, 10. finančni posli (posli interne banke). >J.V n: Hi H' IL OPOMBE i '•V >n I. TEMELJNE DOLOČBE L člen Ta Samoupravni sporazum ureja Ozmerja glede pogojev svobodne ptenjave dela in ustvarjanja dohod-a> kakor tudi druga medsebojna r4zmerja pri uresničevanju skupnih TOev in interesov delavcev Delovne ^upnosti SOZD Mercator in delav-cev TOZD in DO, ki v svoji sestavi •majo TOZD, združenih v SOZD Jlercator n. sub. o. (v nadaljnjem esedilu: uporabniki storitev). 2. člen Urejanje medsebojnih razmerij Uavcev Delovne skupnosti SOZD ^ ®rcator (v nadaljnjem besedilu: eiovna skupnost) in uporabnikov °ritev temelji na določilih Samou-e avnega sporazuma o združitvi v s UZD Mercator n. sub.o, s katerim ° uporabniki storitev sklenili, da n avci, ki opravljajo administrativ-^strokovna, pomožna in tem 0PpPbna dela skupnega pomena, ukujejo delovno skupnost. • 3. člen doh-e*a-VCi v ^e'ovn* skupnosti pri-,)Vaj° dohodek iz celotnega pri-Ust ^a- £lelovna skupnost iiT,Var* s svobodno menjavo dela z Porabniki storitev. od ,ollo^eT delovne skupnosti iz 1. s avka tega člena je odvisen od ZadSpevka k uspehu pri poslovanju in Ud ^oljevanju potreb in interesov obs Porokov storitev ter od vrste, kot 'n kakovosti njegovega dela, J-tudi od dohodka, ki ga ustvarijo Porabniki njenih storitev. 4. člen Delavci delovne skupnosti imajo pravico do sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo. Uporabniki storitev zagotavljajo delovni skupnosti tudi sredstva za poslovne stroške in druge pogoje za nemoteno delo ter redno opravljanje njenih del in nalog. Delovni skupnosti se v okviru dohodka iz prvega odstavka 3. člena ter sporazuma določijo tudi sredstva za razširitev materialne osnove njenega dela. 5. člen Delovna skupnost je dolžna pravočasno, kvalitetno in smotrno opravljati dela skupnega pomena in na ta način zagotavljati uresničevanje dogovorjenih ciljev in interesov v SOZD. 6. člen Druga vprašanja iz medsebojnih razmerij delovne skupnosti in uporabnikov storitev, ki jih ne ureja ta sporazum, urejajo delovna skupnost in uporabniki storitev sporazumno, v skladu z namenom in nalogami, zaradi katerih je delovna skupnost ustanovljena. 7. člen Medsebojna razmerja delavcev delovne skupnosti urejajo delavci s svojimi samoupravnimi splošnimi akti, skladno s tem sporazumom. Pri urejanju medsebojnih razmerij imajo delavci delovne skupnosti načeloma enak družbenoekonomski položaj, kot delavci uporabnikov storitev. 9. člen S področja komercialnih poslov opravlja delovna skupnost zlasti naslednje: L sodeluje pri načrtovanju in usmerja komericalno politiko SOZD; 2. usklajuje poslovne interese uporabnikov storitev na področju komercialnega poslovanja z interesi SOZD; 3. raziskavo in analizo nabavnega ter prodajnega trga; 4. pripravlja letne komercialne plane SOZD, DO in TOZD na področju notranjega blagovnega prometa; 5. sklepa okvirne pogodbe s področja blagovnega prometa z dobavitelji ter kupci; 6. pripravlja samoupravne sporazume o združenju dela in sredstev s proizvodnimi organizacijami; 7. sklepa skupne proizvodno-prodajne plane s proizvodnimi organizacijami; 8. pripravlja samoupravne sporazume med proizvodnjo in trgovino ter sodeluje pri sklepanju družbenih dogovorov na področju oblikovanja cen v notranjem blagovnem prometu; 9. spremlja izvajanje programirane poslovne politike SOZD ter izvajanje letnega komercialnega plana SOZD, DO in TOZD; 10. predstavlja SOZD v samoupravnih poslovnih skupnostih ter drugih asociacijah na področju notranjega blagovnega prometa; 11. vodi ustrezno poslovno evidenco za ugotavljanje skupnega prihodka iz bilateralnih sporazumov ■ it *u /n MI ■: j f . V n L\ ‘ L ‘ s proizvodnimi organizacijami ter opravlja delitev skupnega prihodka, v skladu z merili po tem sporazumu; 12. sklepa v sodelovanju z interno banko, s proizvodnimi organizacijami oziroma z dobavitelji SOZD,pogodbe o združevanju sredstev za investicije ter obratna sredstva; 13. vodi evidenco skupnega prihodka na podlagi proizvodno prodajnih planov in pripravlja izračun delitve po TOZD oziroma DO; 14. pripravlja s proizvodnimi organizacijami samoupravne sporazume o združevanju sredstev za ekonomsko propagando ter skrbi za finančna sredstva za kritje stroškov propagandne dejavnosti SOZD; 15. usklajuje poslovne interese SOZD pri nabavi blaga z interesi prodajne politike SOZD; 16. sodeluje z zunanjetrgovinskimi organizacijami SOZD na področju uvoza ter izvoza blaga ter povezuje poslovne interese SOZD na notranjem trgu z namenom povečanja dejavnosti na zunanjem trgu; 17. organizira komercialne sestanke s TOZD in DO na področju proizvodnje ter blagovnega prometa v sestavi SOZD; 18. sestavlja komercialna poročila, komercialne analize ter skrbi za tekoče obveščanje TOZD in DO o komercialnih zadevah; 19. oblikuje in predlaga letni finančni in vsebinski plan ekonomske propagande ter skrbi in odgovarja za izvajanje sprejetega programa; 20. skrbi ter odgovarja za enoten koncept ekonomske propagande v sestavi SOZD, za uporabo enotnega zaščitnega znaka ter drugih zunanjih obeležij; 21. organizira sejme in predstave ter sodeluje na njih; 22. opravlja druge komercialne posle, ki izhajajo iz zakona, drugih predpisov, samoupravnega sporazuma o združitvi, tega sporazuma in narave dejavnosti ter pogodb uporabnikov storitev. 10. člen S področja kadrovskih zadev opravlja delovna skupnost zlasti naslednje: 1. pripravlja predlog letnih planov kadrov na podlagi razvojnih programov uporabnikov storitev, 2. pripravlja program izobraževanja storitev, 3. pripravlja podatke za vodenje kadrovske evidence preko AOP, 4. pripravlja gradiva za potrebe skupnih kadrovskih odločitev ter za koordiniranje nalog iz skupno dogovorjene kadrovske politike, 5. pripravlja predloge enotnih evidenc in obrazcev za vodenje kadrovske evidence in urejanje delovnih razmerij in 6. opravlja druge kadrovske posle, ki izhajajo iz zakona, drugih predpisov, samoupravnega sporazuma o združitvi, tega sporazuma ter narave dejavnosti ter potreb uporabnikov storitev. 11. člen S področja knjigovodstva opravi i Delovna skupnost zlasti naslednje: 1. sestavlja zbirno in konsoli-darno bilanco SOZD, 2. skrbi, v sodelovanju z interno banko, za združevanje sredstev in vodi evidenco porabe teh sredstev, 3. skrbi za realizacijo sklepov po samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih s področja združevanja sredstev, 4. vodi dolgoročne plasmane in obveznosti, ki izvirajo iz skupnih pogodb, 5. vodi evidenco o skupnem prihodku na podlagi proizvodno-prodajnih planov in dohodku iz združevanja sredstev, 6. sestavlja predloge poročil za odločanje organov upravljanja in za poslovno sodelovanje z bankami in poslovnimi združenji in 7. opravlja knjigovodske posle, ki izhajajo iz zakona, drugih predpisov, samoupravnega sporazuma o združitvi, tega sporazuma ter narave dejavnosti in potreb uporabnikov storitev. 12. člen S področja del pravno-strokovne narave in zastopanja opravlja delovna skupnost zlasti naslednje: 1. zastopanje SOZD in po dogovoru oziroma pooblastilu zastopanje DO in TOZD kot pravnih oseb pred gospodarskimi, rednimi, samoupravnimi sodišči in sodniki za prekrške; 2. izvedbo zemljiškoknjižnih zadev v zemljiških knjigah rednih sodišč; 3. zastopanje SOZD in po posebnem pooblastilu TOZD in DO v upravnem postopku pri upravnih organih; 4. vodenje vseh registrskih zadev za SOZD in po posebnem dogovoru za TOZD in DO, ki se vodijo pri sodišču, pristojnem za registracijo SOZD, s posebnim dogovorom oziroma pooblastilom pa tudi za TOZD in DO, za katere registracijo bo po vpisu SOZD v sodni register pristojno drugo sodišče, upoštevajoč pri tem ekonomičnost dela in poslovanja; 5. strokovno pomoč pri pripravi posameznih del, ki so potrebna za izvedbo registracije oziroma raznih sprememb DO oziroma TOZD, ki bodo registracijo opravile same; 6. sodelovanje pri premoženj-sko-pravnih in drugih pogodbah za SOZD in po dogovoru oziroma pooblastilu za DO in TOZD, zlasti za nepremičnine in pravno zahtevnejše primere; 7. sodelovanje pri oblikovanju samoupravnih aktov za SOZD, DO in TOZD; * 8. dajanje pravnih nasvetov DO in TOZD iz področja delovnih razmerij ter na druga pravna vprašanja in 9. opravlja druga dela pravno-strokovne narave in zastopanja, ki izhajajo iz zakona, drugih predpisov, samoupravnega sporazuma o zdrušitvi, tega sporazuma ter narave dejavnosti in potreb uporabnikov storitev. 13. člen S področja plansko-analitskih del opravlja delovna skupnost zlasti naslednje: 1. pripravlja predlog skupne in enotne metodologije planiranja za samoupravne plane uporabnikov storitev; 2. pripravlja gradiva za predlog samoupravnega sporazuma o osnovah plana; 3. pripravlja gradivo za predlog plana srednjeročnega razvoja in za predlog letnega plana; 4. pripravlja predlog prispevkov uporabnikov storitev za financiranje delovnih skupnosti; 5. analitično spremlja izvajanje planov in poslovanje z analizami posameznih obračunskih obdobij; 6. pripravlja predlog sistema nagrajevanja in delitve po delu ter predlog za spremljanje rezultatov dela, ki je osnova za delitev po delu; 7. izdeluje kazalce poslovanja in kazalce gibanja oziroma spremljanja osebnih dohodkov; 8. izpolnjuje poročila za službo statistike in za potrebe organov upravljanja; 9. pripravlja predlog srednjeročnega plana za investicije iz združenih sredstev; 10. pripravlja predlog za združevanje sredstev skupne porabe za financiranje investicij rekreativnih dejavnosti oziroma objektov za rekreacijo; 11. sodeluje pri izdelavi ekonomskih analiz za nove investicije; 12. pripravlja sporazume o gradnji posameznih objektov med investitorjem, soinvestitorji in TOZD Investa za izvajanje konkretnega inženiringa in projektiranja; 13. pripravlja terminske plane za realizacijo posamezne investicije in jih spremlja; 14. sodeluje pri izdelavi investicijskih programov; 15. pripravlja ekonomske analize za potrebe integracij in poslovnega sodelovanja; 16'. pripravlja in sodeluje pri drugih strokovnih delih s področja investiranja in 17. opravlja druga plansko analitska dela, ki izhajajo iz zakona, drugih predpisov, samoupravnega sporazuma o združitvi, tega sporazuma ter narave dejavnosti in potreb uporabnikov storitev. 14. člen S področja evidenc in statistike opravlja delovna skupnost zlasti naslednje 1. sestavlja kompleksno letno poročilo SOZD, 2. sestavlja letno poročilo o investicijah za osnovna sredstva in sredstva skupne porabe, 3. sestavlja poročilo o blagovnih zalogah, 4. sestavlja poročila o občasnih ali kontinuiranih anketah in anketnih mestih, 5. sestavlja periodična in letna Poročila p reprodukcijski porabi in Prodaji ter odkupih kmetijskega blaga, 6. spremlja gibanje prodaje po Poslovnih enotah, drugih prodajnih mestih ter TOZD in DO, 7. sestavlja in oblikuje podatke o gospodarjenju TOZD, DO in sOZD za potrebe uporabnikov 'zven SOZD in 8. sodeluje pri drugih strokovnih belih s področja evidenc in statistike. 15. člen S področja obveščanja ter del za samoupravne organe in družbenopolitične organizacije opravlja delovna skupnost zlasti naslednje 1. izdelavo in vspostavitev sijema obveščanja in samoupravnega komuniciranja, 2. izdajanje glasila Mercator in brugih pismenih informacij, . 3. vzdrževanje stikov s sredstvi javnega obveščanja, 4. strokovna in administrativno-tehnična dela za organe upravljanja, družbenopolitične organizacije, delegate in delegacije, komisije ter druga delovna telesa na ravni sozd. 5- organiziranje in vodenje e dene, rokovnikov in dokumentac s področja informiranja in d °rv8anov upravljanja družbenop< 'enih organizacij in delegacij, 6. pripravlja delovne osnui Samoupravnih splošnih aktov, Urejajo delovanje organov upr; •!.ar>ja, družbenopolitičnih organi: ClJ> delegatov in delegacij in 2. opravlja druga dela s podro °bveščanja. 16. člen S področja splošnih zadev opravka delovna skupnost zlasti nasled- D 1- organizira in vodi arhiv sozd, 2- sodeluje pri izdelavi samou-Pravnih in drugih samoupravnih sPlošnih aktov na ravni SOZD, DO m tozd, „ S. pripravlja obrambni načrt OZD ter usklajuje načrte ljudske °brambe uporabnikov storitev, 4- organizira izvajanje obramb-^ega načrta SOZD in priprav na Pjošno ljudsko obrambo, civilno asčito in družbeno zaščito, S. nudi pomoč pri izdelavi prambnih načrtov in organiziranju vune zaščite narodne zaščite ter ružbene samozaščite v DO in TOZD, j b- pripravi predlog za ustanovi-s,v obratne ambulante, počitniške • uPnosti, stanovanjske skupnosti „,, ugih organizacij, za katere se d’očijo uporabniki in sni - °PravUa druga dela s področja osnih zadev, ki izhajajo iz zako-’ drugih predpisov, samouprav- nega sporazuma o združitvi, tega sporazuma ter narave dejavnosti in potreb uporabnikov storitev. 17. člen S področja mehanografske obdelave podatkov opravlja delovna skupnost zlasti naslednje: 1. obdelava podatkov za uporabnike storitev preko naslednjih aplikacij: a) materialno poslovanje preko grosističnih skladišč (nabava, prodaja blaga, spremljanje zalog itd.), b) spremljanje drobnoprodajnih cen, c) obračunavanje osebnih dohodkov, d) vodenje saldakontov, e) izdelava raznih pregledov za potrebe poslovanja in odločanja, f) aplikacije drugih specialnih obdelav (proizvodnja, hladilnica, zunanja trgovina), g) vodenje poslov interne banke, 2. študij na razvoju nadaljnje obdelave podatkov in širjenju računalniške opreme v uporabi ter dopolnjevanju programskega sistema, 3. sodelovanje z drugimi računskimi centri z namenom popolnejše obdelave podatkov. 18. člen S področja finančnih poslov (poslov interne banke) opravlja delovna skupnost zlasti naslednje 1. skrbi za izvajanje določil samoupravnega sporazuma o združitvi v interno banko, 2. pripravlja osnutek plana poslovne politike banke in skrbi za izvajanje odobrene poslovne politike, 3. pripravlja predlog programa razvoja banke, 4. skrbi za združevanje sredstev za realizacijo srednjeročnega plana SOZD, 5. zagotavlja likvidnost poslovanja banke, 6. ureja odnose z drugimi bankami na področju kratkoročnega in dolgoročnega kreditiranja za uporabnike storitev, 7. skrbi za plačilni promet banke, 8. skrbi za pripravljalna dela in sklepanje pogodb za kreditne odnose z dobavitelji, 9. organizira in skrbi za izvajanje informativnega sistema o dejavnosti banke, 10. organizira in vodi poslovanje hranilniške službe banke, 11. opravlja druga dela s področja finančnih poslov (poslov interne banke), ki izhajajo iz zakona, drugih predpisov, samoupravnega sporazuma o združitvi tega sporazuma ter narave dejavnosti in potreb uporabnikov storitev. 19. člen Dela s posameznih področij, ki niso opredeljena v tem sporazumu, po svoji naravi pa sodijo med dela skupnega pomena, se lahko določijo s sklepom Delavskega sveta SOZD. 20. člen Delovna skupnost opravlja svoja dela za vse uporabnike pod enakimi pogoji tako, da v enakem obsegu in istočasno zadovoljuje zahteve vseh uporabnikov storitev. Vrstni red opravljanja določenih delskupnega pomena, sporazumu določijo zainteresirani uporabniki storitev, v dogovoru z vodjo delovne skupnosti. 21. člen Delovna skupnost lahko za potrebe uporabnikov storitev opravlja tudi dela in posle, ki niso opredeljeni v tem sporazumu in planu dela ter razvoju delovne skupnosti (dela po posebnem dogovoru). Pogoje za opravljanje del po 1. odstavku določijo sporazumno delovna skupnost in zaintresirani uporabniki storitev. Dela oziroma posle po posebnem dogovoru je moč prevzeti le, če to ne ovira opravljanje rednih del skupnega pomena, ki so poverjena delovni skupnosti. 22. člen Delovna skupnost opravlja posle trajno v skladu z zakonskimi in drugimi predpisi, samoupravnimi splošnimi akti in po navodilih, smernicah in nalogah generalnega direktorja SOZD. 23. člen Za kvalitetno, učinkovito, pravočasno in odgovorno upravljanje poslov za uporabnike storitev se v delovni skupnosti oblikujejo organizacijske enote (sektorji, oddelki, službe), v katerih se opravljajo dela posameznih delovnih področij. 24. člen Delovna skupnost uredi organizacijo dela, način in izvajanja dogovorjenih del skupnega pomena z drugimi samoupravnimi splošnimi akti, skladno z določili tega sporazuma. 25. člen Za opravljanje poslov za uporabnike storitev delavci delovne skupnosti poleg drugih vprašanj s svojimi samoupravnimi splošnimi akti podrobneje uredijo dela oziroma naloge, ki jih opravljajo, pogoje za delo na teh delih oziroma nalogah in število potrebnih delavcev za opravljanje teh del oziroma nalog. 26. člen Struktura del oziroma nalog in kvalifikacijska struktura kadrov delovne skupnosti mora pokrivati vsa dela oziroma naloge, ki jih delovna skupnost opravlja in da poleg drugih ukrepov stalno zagotavlja kvalitetno, učinkovito in odgovorno opravljanje nalog z uporabniki storitev. 27. člen Struktura poslov oziroma delovnih nalog in kadrovska struktura delavcev delovne skupnosti morata izhajati iz sestavljenosti in značaja del oziroma nalog. 28. člen Na samoupravni splošni akt delovne skupnosti, ki določa dela oziroma naloge, pogoje za delo na določenih delih oziroma nalogah in število potrebnih delavcev, daje soglasje Delavski svet SOZD III. PROGRAM DELA IN RAZVOJA DELOVNE SKUPNOSTI 29. člen Delovna skupnost planira svoje delo in razvoj v medsebojni povezanosti in odvisnosti temeljnih ciljev in interesov SOZD kot celote in v skladu s smernicami plana razvoja in poslovanja SOZD. 30. člen Plani dela in razvoja delovne skupnosti so sestavni del planov poslovanja in razvoja SOZD. Zaradi kontinuiranega in racionalnega opravljanja poslov in nalog, se za delovno skupnost sprejmeta srednjeročni in letni plan. Letni plan dela in razvoja za posamezna področja dela delovne skupnosti, zlasti obsega: L vrsto in obseg del oziroma nalog, dinamiko del in roke za izvršitev del oziroma nalog, 2. število delavcev in kvalifikacijsko strukturo kadrov, 3. sredstva, predvidena za razširitev materialne osnove dela delovne skupnosti, 4. sredstva za materialne stroške poslovanja in dela 5. sredstva za osebne dohodke in skupno porabo. 31. člen Plana iz 2. odstavka 30. člena sprejme Delavski svet SOZD na predlog delavskega sveta delovne skupnosti (alternativa: ali v soglasju delavskega sveta delovne skupnosti). 32. člen Če se med letom poveča ali zmanjša obseg planiranih poslov in nalog ali če pride do sprememb v materialnih stroških ali sredstvih za osebne dohodke in skupno porabo, se opravi rebalans plana. Če med letom postane potreba po določenih delih oziroma nalogah, ki niso predvidena v programu dela delovne skupnosti, je uporabnik storitev, ki naroča delo dolžan zagotoviti sredstva za izvršitev takih del oziroma nalog. 33. člen Delovna skupnost je dolžna, da opravi analizo svojih planov v okviru in rokih, ki so določeni za poslovanje SOZD. 34. člen Uporabniki storitev so dolžni nuditi delovni skupnosti podatke, dokumente in druga obvestila potrebna za pravočasno in redno opravljanje nalog iz programa dela in razvoja delovne skupnosti. IV. OSNOVE IN MERILA ZA PRIDOBIVANJE DOHODKA 35. člen Sredstva za delo in razvoj delovne skupnosti zagotavljajo uporabniki storitev. Višino in namen sredstev določa letni plan dela in razvoja delovne skupnosti. Letni plan po L odstavku sprejme Delavski svet SOZD, na predlog delavskega sveta delovne skupnosti. 36. člen Uporabniki storitev zagotavljajo delovni skupnosti sredstva za naslednje namene: — za osebne dohodke, — za skupno porabo, — materialne stroške in amortizacijo, — za razširitev materialne osnove njenega dela. 37. člen Delavci delovne skupnosti pridobivajo dohodek na podlagi ovrednotenih del oziroma nalog, ki* jih opravljajo uporabniki storitev. Vrednost opravljenih del oziroma nalog predstavljajo sredstva po prejšnjem členu tega sporazuma skladno z letnim planom dela in razvoja delovne skupnosti. Prispevki uporabnikov storitev za delo in razvoj delovne skupnosti, se določijo po merilih določenih v 76. členu Samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD in se kvantifici-rajo z letnim planom. 38. člen V delovni skupnosti porast sredstev za osebne dohodke ne sme biti večji od povečanega porasta sredstev za osebne dohodke delavcev uporabnikov storitev. 39. člen Uporabniki storitev poravnavajo svoje obveznosti za delo in razvoj delovne skupnosti mesečno iz dolžnega prispevka po letnem planu. Delovna skupnost ugotavlja izpolnjevanje obveznosti, uporabnikov storitev po prejšnjem odstavku periodično in z zaključnim računom. 40. člen Če se po zaključnem računu delovne skupnosti ugotovi ostanek sredstev po pokritju vseh obveznosti delovne skupnosti, odloči o ostanku sredstev delavski svet SOZD V. PRAVNI POLOŽAJ DELOVNE SKUPNOSTI 41. člen Delovna skupnost je družbeno pravna oseba in nosilec pravic, obveznosti in odgovornosti, ki gredo po zakonu, samoupravnem sporazumu o združitvi in tem sporazumu. 42. člen Delovna skupnost nastopa v pravnem prometu z drugimi z družbenimi sredstvi, s katerimi razpolaga, tako da nabavlja ter prodaja potrebno opremo, material in drugo za opravljanje poslov, razpolaga s sredstvi skupne porabe v svojem imenu in za svoj račun. Glede uporabe in razpolaganja z delovnimi sredstvi, s katerimi delajo delavci delovne skupnosti, imajo ti delavci pravice, obveznosti in odgovornosti določene v tem sporazumu. 43. člen Delovna skupnost nastopa v pravnem prometu z drugimi s firmo SOZD in v svojem imenu. 44. člen Delovna skupnost je odgovorna za svoje obveznosti s sredstvi, s katerimi razpolaga. 45. člen Delovno skupnost zastopa in predstavlja namestnik generalnega direktorja. Namestnik -generalnega direktorja sme dati v mejah svojih poo-blastih drugi osebi pismeno pooblastilo za sklepanje določenih vrst pogodb in za določene druge vrste pravnih dejanj. VI. UPORABA SREDSTEV DELOVNE SKUPNOSTI 46. člen Uporabniki storitev zagotavljajo delovni skupnosti za opravljanje njenih del in nalog sredstva za delo in poslovanje. 47. člen Delovna sredstva, s katerimi delajo delavci delovne skupnosti, so družbena sredstva, ki jih upravljajo uporabniki storitev. 48. člen Delovna skupnost uporablja in razpolaga s sredstvi za delo in poslovanje skladno z naravo in namenom teh sredstev ter v mejah, določenih z zakonom in s tem sporazumom. 49. člen Sredstva za nabavo osnovnih sredstev se formirajo iz obračunane amortizacije osnovnih sredstev, s katerimi razpolaga delovna skupnost in iz dodeljenih sredstev, s katerimi razpolaga delovna skupnost in iz dodeljenih sredstev za razširitev materialne osnove in njenega dela. Obratna sredstva za delo delovne skupnosti se formirajo po letnem planu. 50. člen Sredstva s sklada skupne porabe se določijo delovni skupnosti na podlagi letnega plana iz čistega dohodka delovne skupnosti. Sredstva s sklada skupne porabe ‘vorijo: — del sredstev, ki gre delavcem plovne skupnosti po posebnih družbenih merilih, ' del sredstev, ki je namenjen za stanovanjsko izgradnjo delavcev delovne skupnosti. , Sredstva skupne porabe, s kate-rjmi upravljajo delavci delovne ^upnosti, se uporabijo na način, ki 8a določa samoupravni splošni akt. 51. člen delavci delovne skupnosti imajo Pravico in obveznost, da pazijo na . rnžbena sredstva, s katerimi dela-• da jih varujejo pred uničevanjem .n Poškobami, ter da z njimi vestno n skrbno ravnajo. 52. člen s Delavski svet delovne skupnosti ^Prejme sklepe o uporabi oziroma o ^Polaganju s sredstvi za delo in Poslovanje delovne skupnosti s Pianom Vil. ODGOVORNOST Za opravljanje del 53. člen u Delovna skupnost je odgovorna .Porabnikom storitev za izvrševanje na način in pod pogoji ki so s tem sporazumom in z a.d8imi samoupravnimi splošnimi (j^1’ s katerimi se ureja opravljanje delavci delovne skupnosti so letino odgovorni za zakonito, stro-0 Vno. smotrno in za pravočasno Pravljanje del in nalog, ki so pover-ne delovni skupnosti. Del, 54. člen ]av~^'0vna skupnost oziroma de-ni Cl delovne skupnosti so odgovor- sV(y 2a neizvrševanje obveznosti iz Čaj ^ dejavnosti, s katero povzro-J0 škodo uporabnikom storitev, d0 za neizpolnjevanje obveznosti p0 .družbene skupnosti, ki ima za $torj( co odgovornost uporabnikov poT- 2a prekoračenje zakonskih in dofddbenih rokov, rokov, ki jih $(w;'j° pristojni organi izven d0 D, kakor tudi za prekoračenje def- V°rjenih rokov za opravljanje nalog za uporabnike storitev, °bv '•?a netočno in nepravočasno deiu Scanje uporabnikov storitev o stj ln Poslovanju delovne skupno- tiigr 2a napačno, netočno in malo-rezU!t° .Pr*kazovanje podatkov o ^ atih dela in poslovanja, sanioi,Za Prekoračenje pooblastil po tvj Pravnem sporazumu o združi-^ ln tem sporazumu, loge u-3 P°.iasnila, sugestije in pred-drut J.8« v nasprotju z zakonom in v0rf j 1 Predpisi, družbenimi dogo- Žitvj UPravnim sporazumom o zdru-sarri(’ ,er sporazumom in drugimi Pravnimi splošnimi akti. samoupravnimi sporazumi, — za neuporabljanje in napačno uporabljanje določb zakonov, drugih predpisov in samoupravnih splošnih aktov, — za neizpolnjevanje, nepravočasno ali malomarno opravljanje drugih poslov za uporabnike storitev. Delavci delovne skupnosti odgovarjajo za kršitve .po prejšnjem členu, če jih store po svoji krivdi. Delavci odgovarjajo v delovni skupnosti disciplinsko in materialno v skladu z zakonom. 55. člen Delavci delovne skupnosti so pri opravljanju poslov dolžni čuvati poslovno tajnost v skladu s samoupravnim splošnim aktom. 56. člen Delavci delovne skupnosti oziroma njen vodja ter delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi so dolžni redno in popolno o delu delovne skupnosti obveščati Delavski svet SOZD in uporabnike storitev, na način in po postopku, ki ga določa Statut SOZD. 57. člen Če delovna skupnost ali njen del opravlja posle nevestno, kasni pri izvajanju ali ne spoštuje predpisov ali dogovorjenih pravil za opravljanje poslov, lahko Delavski svet SOZD v delovni skupnosti uveljavi posebno samoupravno odgovornost organov delovne skupnosti ter vodje • in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. VIII. SAMOUPRAVNI POLOŽAJ . DELOVNE SKUPNOSTI 58. člen Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri delu v delovni skupnosti urejajo delavci svobodno in enakopravno s svojimi samoupravnimi splošnimi akti v skladu s tem sporazumom. 59. člen Delavci delovne skupnosti imajo enak družbenoekonomski položaj ter druge samoupravne pravice kot delavci uporabnikov stpritev, skladno z naravo dela, ki ga opravljajo in v skladu s skupnimi interesi, zaradi katerih je bila delovna skupnost ustanovljena 60. člen V uresničevanju svojih samoupravnih pravic odločajo delavci delovne skupnosti z osebnim izvajanjem in po delegatu v Delavskem svetu SOZD. 61. člen Delovna skupnost ne more odločati o zadevah, o katerih sicer odločajo organi SOZD. IX. KOORDINACIJSKA DELA 62. člen V opravljanju poslov in del delovne skupnosti so delavci uporabnikov storitev in njihovi organi dolžni medsebojno sodelovati na način, določen, s tem sporazumom, v skladu z zakonom in samoupravnim sporazumom o združitvi. Delavci uporabnikov storitev in njihoviorgani so dolžni sodelovati z delavci delovne skupnosti in njenimi organi ter jim nuditi vso potrebno pomoč. 63. člen Generalni direktor in vodja delovne skupnosti sta dolžna medsebojno sodelovati zlasti v zadevah, ki se nanašajo na obseg del in nalog po programu, kvaliteto del, roke in izvršitev del, vrstni red del, kakor tudi o izpolnjevanju obveznosti uporabnikov storitev. 64. člen Vodja delovne skupnosti skrbi za izvajanje tega sporazuma in je dolžan najmanj vsake tri mesece poročati Delavskemu svetu SOZD o izpolnjevanju plana dela delovne skupnosti. X. REŠEVANJE MEDSEBOJNIH SPOROV oo. cien Spore, ki nastanejo med delovno skupnostjo in med enim ali več uporabnikov njenih storitev, bodo prizadete strani skušale rešiti sporazumno. Za reševanje sporov lahko sporne strani imenujejo posebno paritetno telo, ki razišče sporen primer in predlaga strankama oziroma njihovim pristojnim organom ustrezno rešitev. ROMA NJIHOVIM PRISTOJNIM ORGANOM USTREZNO REŠITEV. Sprejeti sporazumi o poravnavi sporov se morajo spoštovati in izvajati. 66. člen Če spor ni rešen sporazumno med prizadetima strankama, rešuje spor posebna arbitražna komisija na zahtevo katerekoli strani v sporu. Arbitražna komisija po prejšnjem odstavku je pristojna reševati spore, ki bi nastali v zvezi z uresničevanjem določil tega sporazuma. 67. člen V arbitražno komisijo imenujeta sporni stranki po dva člana, ki jih določi delavski svet TOZD oziroma DO, petega člana, ki je predsednik komisije pa imenujeta sporni stranki sporazumno, ki pa ne more biti delavec sporne stranke. Če se sporni stranki ne moreta sporazumeti o imenovanju predsednika arbitražne komisije, ga imenuje predsednik sodišča združenega dela v Ljubljani. 68. člen Arbitražna komisija odloča o sporih na sejah, ki so javne z večino glasov vseh članov. 69. člen Za postopek pred arbitražno komisijo se smiselno uporablja postopek pred stalnim razsodiščem Gospodarske zbornice Slovenije. 70. člen Odločba arbitražne komisije, je dokončna in ima moč izvršilnega naslova. Odločbo iz prvega odstavka tega člena izvrši pristojno izvršilno sodišče na območju katerega je sedež zavezanca. XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 71. člen Predlog tega sporazuma določi Delavski svet SOZD na podlagi pobud, predlogov, in mnenj danih v poprejšnji obravnavi v TOZD oziroma DO in delovni skupnosti. Predlog obravnavajo in o njem zavzemajo stališče delavski svet TOZD oziroma DO in delovna skupnost. 72. člen Ta sporazum se šteje za sprejetega, ko se zanj izjavi večina delavcev na zboru devalcev v vseh TOZD oziroma DO in delovni skupnosti SOZD. 73. člen Spremembe in dopolnitve lahko predlaga vsaka udeleženka tega sporazuma, družbenopolitične organizacije Delavski svet SOZD in generalni direktor. Za sprejem sprememb in dopolnitev velja enak postopek kot za sprejem tega sporazuma 74. člen Ta sporazum začne veljati osmi dan po objavi v glasilu Mercator. Ljubljana, 14. julija 1977 Samoupravni sporazum o združitvi v Mercator Interno banko, Ljubljana Na osnovi Zakona o temeljih kreditnega in bančnega sistema in Samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Mercator n. sub. o., je bil sestavljen Osnutek samoupravnega sporazuma o združitvi v Mercator Interno banko, Ljubljana. Interna banka je samoupravna finančna organizacija TO oziroma DO v SOZD. S svojo funkcijo daje možnost realizacije skupnih denarnih dohodkovnih odnosov s poudarkom na racionalnem razpolaganju z denarnimi sredstvi združenega dela. Skupni cilji združevanja v Interno banko so: — racionalno koriščenje denarnih srestev, — skupno planiranje, vlaganje in koriščenje denarnih sredstev, da bi dosegli maksimalne učinke v poslovanju, — združevanje dela in sredstev, — solidarnost, ki izhaja iz eko- nomskih in družbenih interesov članic, — skupno postavljanje in realizacija enotne finančne politike in — spremljanje gibanja denarnih sredstev. Imenovana je bila posebna delovna skupina 12 strokovnih delavcev iz TO oziroma DO v SOZD, ki je osnutek sporazuma obdelala, dopolnila in ga daje v razpravo. Do 19. avgusta je rok za dopolnilne predloge in spremembe • TOZD oziroma DO naj v pismeni obliki dostavijo do omenjenega datuma delovni skupini pripombe in predloge na osnutek samoupravnega sporazuma na naslov: Delovna skupnost SOZD Mercator, Ljubljana, Aškerčeva 3 — Finančni sektor. Ljubljana, 15. 7. 1977 Delovna skupina za pripravo osnutka sporazuma Na osnovi Zakona o temeljih kreditnega in bančnega sistema Ur. I. št. 2-1977 in Samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Mercator, sestavljeno organizacijo združenega dela za dejavnost kmetijstva, industrije, trgovine, gostinstva in storitev, n. sub., o., so delavci temeljnih organizacij in DO združeni v SOZD MERCATOR na svojih zborih delavcev v času od ...do... odločili, da sprejmejo SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽITVI V MERCATOR INTERNO BANKO, LJUBLJANA VSEBINA Členi I. Namen in skupni cilji združevanja 1—3 II. Ime in sedež Interne banke 4—7 III. Predmet dela Interne banke 8—21 IV. Ohranitev likvidnosti Interne banke 22—26 v. Planiranje in poslovna politika 27—33 VI. Upravljanje in odločanje 34—48 VII. Samoupravna delavska kontrola 49—53 VIII. Oblikovanje, uporaba in razporejanje prihodka 54—59 IX. Skladi Interne banke 60—66 X. Ostale določbe 67—73 XI. Delovna skupnost 74—82 I. NAMEN IN SKUPNI CILJI ZDRUŽEVANJA 1. člen MERCATOR INTERNA BANKA (v nadaljevanjem tekstu: Interna banka) je samoupravna finančna organizacija, v kateri temeljne in delovne organizacije v okviru SOZD (v nadaljevanju: članice) združujejo na podlagi tega sporazuma delo in sredstva, poslujejo z denarnimi sredstvi in zagotavljajo spreminjanje gibanja sredstev in dohodka vsake članice posebej in na ravni SOZD Mercator. 2. člen Članice se združujejo v Interno banko z namenom, da dosežejo skupne ekonomske in družbene cilje, razširitev materialne osnove dela in napredek njihove dejavnosti. Skupni cilji združevanja v Interno banko so: — racionalno koriščenje denarnih sredstev članic, — skupno planiranje, vlaganje in koriščanje denarnih sredstev, da bi dosegli maksimalne učinke v poslovanju, — združevanje dela in sredstev, — solidarnost, ki izhaja iz ekonomskih in družbenih interesov članic, — skupno postavljanje in realizacijo enotne finančne politike vseh članic in — spremljanje gibanja denarnih sredstev. 3. člen Interna banka opravlja vse bančne, kreditne in denarne posle za članice v skladu z zakonom in sa- moupravnimi splošnimi akti, zlasti pa; 1. pripravlja predloge za financiranje razvojnih planov in programov tekoče aktivnosti posameznih članic Interne banke, na podlagi katerih se sprejemajo samoupravne odločitve o združevanju dela in sredstev med temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela, o skupnem ustvarjanju dohodka in najemanju kreditov; 2. združevanje dela in sredstev za vlaganje v osnovna in obratna sredstva za skupno ustvarjanje dohodka, medsebojno kreditiranje in financiranje brez obveznega vračila; 3. združevanje sredstev za kratkoročno kreditiranje članic v SOZD; 4. vodenje in usmerjanje denarnih sredstev drugih organizacij združenega dela na podlagi samoupravnega sporazuma o njihovem združevanju za realizacijo razvojnih programov in planov tekoče aktivnosti TOZD in DO; 5. opravljanje poslov plačilnega prometa za članice Interne banke, skrb za redno izvrševanje plačilnih nalogov, za medsebojno kreditiranje v zvezi z izvršenimi plačili kakor tudi sprejemanje vplačil v dobro članic Interne bank v skladu s predpisi; 6. plačevanje obveznosti v imenu in na račun članic Interne banke iz sredstev, ki so namensko dana na razpolago Interni banki iz naslova skupnih obveznosti ali obveznosti TOZD in DO; 7. skrbi za realizacijo dolžniško upniških razmerij članic Interne banke; 8. vodi evidence o medsebojnih finančnih in kreditnih obveznostih članic Interne bankk in skrbi za predlaganje ter redno izvajanje ukrepov, da se odpravi nerednost pri njihovem izpolnjevanju; 9. organiziranje posojanja denarnih sredstev in zbiranje hranilnih vlog od delavcev m drugih delovnih ljudi v TOZD in DO in na izplačevanje njihovih osebnih dohodkov preko hranilnih knjižic in tekočih računov; 10. nastopa kot pooblaščenka svojih članic pred domačimi bančnimi in drugimi finančnimi organizacijami in sklepa z njimi v mejah dobljenih pooblastil in predpisov vse denarne in kreditne posle ter opravlja dejanja za njihovo izvršitev; 11. skrbi za pridobivanje in namensko koriščenje deviznih sredstev za realizacijo programov razvoja in planov tekoče aktivnosti članic; 12. opravlja dri^ bančno-fi-nančne posle, ki jih določajo samoupravni splošni ali posebni akti v skladu s predpisi. II. IME IN SEDEŽ interne banke 4. člen Celotni naslov Interne banke je: mERCATOR, sestavljena organizma združenega dela za dejavnost Kmetijstva, industrije, trgovine, pstinstva in storitev, n. sub., o., Ljubljana, MERCATOR INTERNA BANKA Ljubljana, skraj-Sano ime pa: bMercator interna HaNKA, Ljubljana Sedež Interne banke je v Ljublja-. ’> Aškerčeva 3. Sprememba imena ‘n sedeža Interne banke je možna samo v soglasju vseh članic. 5. člen mterna banka uporablja zaščitni aak MERCATOR, sestavljena ^ Sanizacija združenega dela za t®Javnost kmetijstva, industrije, Sii°V'ne, gostinstva in storitev, n. !>?; o. z imenom MERCATOR ‘!rERNA BANKA Ljubljana, Kerčeva 5. . 6. člen merna bank ima svoj žig in pečat u^oglate oblike in v polju tekst: 2a ECATOR, sestavljena organi-kic,]a združenega dela za dejavnost 'bistva, industrijj, trgovine, go- 'iann. l.-'nstva in storitev, n. sub. o. Ljubka, MERCATOR INTERNA ^NKa Ljubljana. j 7. člen pranterna banka je pravna oseba s n0s^ami, obveznostmi in odgovor-ITl'’ ™a na podlagi ustave, 2Un?na 'n samoupravnega spora-Inte ° zcilužitvi v Interno banko, nep rn.a Eanka posluje preko last-Hgg ziro računa pri Službi družbe-ga knjigovodstva. HI. PREDMET dela INTERNE BANKE j 8. člen fipg ^nta banka kot samoupravna Cene Cria organizacija opravlja dolo-članj Posle v imenu in za račun svojih račuC’ v imenu vseh članic in za fačpn Santo ene in v imenu in za sltk . Same Interne banke, vse to v u z zakonskimi predpisi in uPravnimi splošnimi akti. (V. 9- člen lizgCj.nice Interne banke v cilju rea-!ekoč6 Pr°grama razvoja in planov kj0 e aktivnosti soglasno združu-ln,ernVoj finančnn sredstva preko ^ ne banke: ciljem2a f^lizacijo skupnih planov s razp | doseči maksimalni učinek z ^ ozljivimi sredstvi, Poiož.2a racionalno koriščenje raz-^ J,vih denarnih sredstev, ^^no solidarnost članic O^ij, 10. člen prek0 T„e. združevanja sredstev fterne banke so: L dolgoročno združevanje sredstev članic za realizacijo skupnih ciljev iz programa razvoja, 2. dolgoročno združevanje sredstev s TOZD, DO, SIS in ostalimi družbeno pravnimi osebami ter inozemskimi partnerji za doseganje skupnih ekonomskih in družbenih interesov, 3. kratkoročno združevanje sredstev za kratkoročno kreditiranje med članicami Interne banke, 4. kratkoročno združevanje sredstev za kratkoročno kreditiranje TOZD, DO, SIS in drugih družbeno pravnih oseb. 11. člen Vsaka od navedenih oblik združevanja sredstev je regulirana s samoupravnim aktom ali posamezno pogodbo. Kratkoročno združevanj sredstev za kratkoročno kreditiranje med članicami je regulirano s tem sporazumom in skupnim letnim planom poslovanja vseh članic Interne banke. Za realizacijo skupnih ciljev članic Interne banke združujejo vsa svoj prosta sredstva s katerimi v določenem času razpolagajo in 4hko služijo za kratkoročno kreditiranje drugih članic. 12. člpn Kratkoročne kredite iz naslova združenih sredstev odobravajo članicam Interne banke organi upravljanja Interne banke v skladu s tem sporazumom in zakonskimi predpi-si. 13. člen Pogoji, po katerih se odobravajo kratkoročni krediti, morajo biti v skladu z ekonomskimi in družbenimi interesi članic Interne banke. Pogoje kreditiranja določi Zbor Interne banke. Obrestna mera je lahko kot povprečna in ni nujno, da Zbor določi fiksno stopnjo. 14. člen Dolgoročno združevanje denarnih sredstev članic za realizacijo skupnih ciljev se uporablja za sledeče namene: L vlaganje v osnovna sredstva, 2. vlaganje v trajna obratna sredstva, 3. raziskovanje in razvoj, 4. pokritje izgube posamezne članice Interne banke, 4. pokritje izgube posamezne članice Interne banke, 5. skupno vlaganje v TOZD, DQ, SIS in druge družbenopravne osebe, ki niso članice te Interne banke, 6. sredstva rezerv, 7. sredstva skupne porabe, 8. skupno vlaganje z inozemskimi partnerji doma in v tujini, 9. sredstva sklada solidarne odgovornosti v temeljnih bankah, 10. druga trajna angažiranja, ki so v skladu s tem sporazumom in zakonskimi predpisi. 15. člen Pogoji združevanja sredstev so odvisni od interesov koristnikov družbenih sredstev, ki združujejo delo in sredstva in so lahko: L udeležba v skupno ustvarjenem dohodku, 2. obresti ali druge oblike nadomestila za koriščanje sredstev in 3. drugi skupni interesi. 16. člen Članice Interne banke dolgo--ročno združujejo delo in sredstva na osnovi srednjeročnih in letnih programov svojega razvoja. Za vsako združevanje se sprejme posebni samoupravni sporazum ali pogodba, kar zavist od same oblike združe-vanjj. Samoupravni sporazum vsebuje: L cilje združevanja dela in sredstev, 2. znesek, namen in pogoje in način koriščenja sredstev, 3. način ugotavljanja skupnega dohodka, : 4. merilo za ugotavljanje udeležbe v skupnem dohodku, 5. pogoje, način in čas trajanja udeležbe v skupnem dohodku, 6. pogoje, način in čas vračila denarnih sredstev ali pravic, ki izhajajo iz združenih sredstev, 7. pogoji in način zavarovanja vračila združenih sredstev, 8. medsebojne obveze in odgovornost za slučaj, ko se ne ustvari predvideni rezultat poslovanja ali se posluje z izgubo, 9. reguliranje drugih pravic, obvez in odgovornosti in prevzem rizika, ki se ga lahko pričakuje za čas trajanja samoupravnega sporazuma. 17. člen Združevanje sredstev, prevzem in odobravanje kreditov med članicami Interne banke opravi Interna banka. 18. člen Interna banka na osnovi srednjeročnih in letnih planov razvoja svojih članic, pridobiva potrebna dodatna denarna sredstva za realizacijo programov, doma in v inozemstvu. 19. člen Pridobljena dodatna denarna sredstva Interna banka strogo namensko usmerja v skladu s srednjeročnim in letnim programom razvoja, kakor tudi v skladu s splošno denarno, kreditno in devizno politiko. Politiko namenskega usmerjanja pridobljenih sredstev kontrolirajo organi upravljanja Interne banke. 2Q. člen Interna banka skrbi za pridobivanje in namensko koriščenje deviznih sredstev za realizacijo programov razvoja in planov tekoče aktivnosti članic Interne banke, v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi. V Interni banki se vodi denarni del evidence o skupnih vlaganjih s tujimi partnerji in skupnih podjetjih v inozemstvu. Interna banka v imenu in za račun vlagateljev oziroma svojih članic dostavlja nadležnim organom poročila o poslovanju skupnih podjetij in podjetij v inozemstvu. 21. člen Interna banka v imenu in za račun svojih članic opravlja vse posle plačilnega prometa. Način plačevanja med članicami Interne bank in plačevanja drugim koristnikom družbenih sredstev je določen s posebnim samoupravnim sporazumom. IV. OHRANITEV LIKVIDNOSTI, INTERNE BANKE (■ e*. 22. člen Interna banka posluje na tak. način, da zagotavlja izpolnjevanje svojih obveznosti glede skupnega obsega in njihovih rokov in s tem ohranja likvidnost in likvidnost svojih članic. Za ohranitev tekoče likvidnosti so članice Interne banke soglasne, da v skladu z 11. in 12. členom tega sporazuma združijo prosta sredstva za kratkoročno kreditiranje. 23. člen Obveznosti poravnava Interna banka v breme sredstev na svojem žiro računu. (l, Ako na žiro računu Interne banke ni dovolj sredstev za poravnavanje obveznosti uporabi sredstva svojega rezervnega sklada. Sredstva rezervnega sklada, uporabljena za namene iz prvega odstavka tega člena, se vračajo na način in pod pogoji, ki jih določa Zakon ali drugi predpisi, ki , veljajo glede uporabe sredstev rezervnega sklada. I 24. člen Če obveznosti Interne banke hi mogoče poravnati po postopku iz 23. člena tega sporazuma, jih poravnajo članice Interne banke po po-, stopku, ki ga določajo Zakoni alf, drugi predpisi, ki veljajo za delovne organizacije združenega dela. 25. člen Neizterljive terjatve iz danih kreditov odpiše Interna banka v breme prihodkov, ki jih ustvari s svojim poslovanjem. Če neizterljivih terjatev ni mogoče odpisati v breme prihodkov Interne banke, se odpišejo v breme sredstev njenega rezervnega sklada. Če terjatev ni mogoče odpisati v breme sredstev rezervnega sklada, odloči Zbor Interne banke o načinu internega odpisa in o virih sredstev, iz katerih naj se terjatve odpiščjp. Sredstva rezervnega sklada Iij-terne banke, ki so bila uporabljena za odpis neizterljivih terjatev, morajo biti vrnjena v ta sklad v roku, ki ne sme biti daljši od pet let, pri čemer je treba vsako leto vrniti paj-manj petino uporabljenih sredstev. 26. člen Za svoje obveznosti odgovarja Intbrna banka z vsemi sredstvi, s kafferimi razpolaga. Ako sredstva rezervnega sklada Interne banke in druga sredstva, ki so jih njene članice združile v Interno banko, ne zadoščajo za poravnavo njenih obveznosti, odgovarjajo članice za obveznosti Interne banke tudi z drugimi sredstvi v sorazmerju s sredstvi s katerimi skupaj razpolagajo, in sicer po naslednjem vrstnem redu: 1. s sredstvi rezervnega sklada, -2. 'Z denarnim delom sredstev poslovnega sklada. v PLANIRANJE IN POSLOVNA POLITIKA 27. člen Interna banka na osnovi tega sporazuma, srednjeročnega programa razvoja članic in na osnovi posebnih samoupravnih aktov, sprejme srednjeročni plan in letni načrt za uresničevanje srednjeročnega plana. i ■ 28. člen Srednjeročni plan Interne banke izhaja iz skupnih ciljev članic Interne banke za povečanje njihovega in celotnega družbenega dohodka in povečanje produktivnosti dela in vsebuje zlasti: 10 skupne cilje in naloge razvoja, ki se uresničujejo s tem planom, 2. višino, način in cilje združevanja dela in sredstev ter namene in pdgoje za uporabo združenih sredstev,' '3.. način in pogoje za zbiranje sredstev, kakor tudi namene in pOgoje za uporabo zbranih sredstev, 4. način in pogoje za najemanje in uporabo kreditov in posojil iz domačih in inozemskih virov, 5v način oblikovanja in uporabe srčdstev, ki so združena v sklade Irrtferne banke, ■6. način prevzemanja rizika, ki izvira iz poslovanja Interne banke, po njenih članicah, 7. način ohranjanja likvidnosti Intetne banke — njenih članic, 8. način razporejanja skupaj ustvarjenega dohodka v Interni banki. lir. 29. člen Srednjeročni plan Interne banke in njegov finančni del se sestavi za vsešrednjeročno obdobje po letih in temeljih na realnih osnovah predvidenih virov finančnih sredstev. 30. člen Letni načrt za uresničevanje srednjeročnega plana Interne banke je usklajen z možnostmi Interne banke in rijenih članic in vsebuje: 1. vire in pogoje združevanja, nabavljanja in zbiranja sredstev, 2. namene in pogoje za dajanje kreditov, 3. plan prihodkov in odhodkov Interne banke in 4. plan kreditne bilance Interne banke. 31. člen Skupaj z letnim načrtom za uresničevanje srednjeročnega plana Interne banke se sprejemajo tudi samoupravni akti za njegovo izvajanje: L akt o načinu in ukrepih za uresničevanje letnega načrta Interne banke, 2. tarifa plačil za storitve, ki jih opravlja Interna banka, 3. akt p načinu in ukrepih za ohranitev likvidnosti Interne banke in njenih članic in 4. finančni načrt Interne banke. Akti poslovne politike Interne banke morajo biti usklajeni z letnim načrtom za izvajanje srednjeročnega plana. 32. člen Za uresničevanje svojih planov in planov svojih članic, Interna banka v skladu z dobljenimi pooblastili: L sklepa z drugimi bančnimi organizacijami samoupravne sporazume o skupnih ukrepih za uresničevanje samoupravnih planov, 2. stopa z drugimi bančnimi organizacijami, organizacijami združenega dela in drugimi družbeno pravnimi osebami v konzorcije, da bi uresničila posamezne razvojne plane in programe tekoče aktivnosti svojih članic in družbeno pravnih oseb. 33. člen Interna banka je dolžna po izteku vsakega obračunskega razdobja obvestiti svoje članice in organe uprabljanja o izvrševanju planov in aktov poslovne politike za preteklo razdobje. Organom upravljanja Interne banke dostavi poročilo o poslovanju. Delegati morajo biti tekoče informirani o delu in poslovanju Interne banke, da bi mogli v imenu delavcev, ki jih predstavljajo, dati oceno dela Interne banke. VI. UPRAVLJANJE IN ODLOČANJE 34. člen Interno banko upravljajo po delegatskem načelu delavci in delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih družbenih pravnih osebah, ki so sklenile samoupravni sporazum o združitvi v Interno banko in s tem postale njene članice. Članice Interne banke imajo pri njenem upravljanju enake pravice. 35. člen Družbene pravne osebe, ki niso pristopile k samoupravnemu sporazumu o združitvi v Interno banko, združile pa šo preko nje sredstva za določene namene na podlaagi posebnega samoupravnega sporazuma, odločajo o sredstvih, združenih v tak namen, sorazporejajo prihodke ter prevzemajo riziko, ki izhaja iz poslovanja s temi sredstvi. 36. člen Organ upravljanja Interne banke je Zbor, njegova izvršilna organa pa: — Poslovni odbor in — Finančni odbor 37. člen Zbor Interne banke sestavljajo delegati vseh članic Interne banke. Delegati v Zboru Interne banke ne morejo biti izvoljeni za več kot dve leti. Zbor Interne banke zaseda po potrebi, najmanj pa enkrat na leto. Zbor Interne banke voli predsednika in dva podpredsednika. Delo zbora vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa eden od podpredsednikov Zbora. 38. člen Zbor Interne banke v mejah svoje pristojnosti in na podlagi soglasja vseh njenih članic: 1. sprejema samoupravne splošne akte Interne banke, 2. sprejema srednjeročni plan Interne banke in letni načrt za njegovo uresničevanje, 3. odloča o statusnih spremembah Interne banke. Zbor Interne banke odloča zlasti: 1. o ukrepih za izvajan je srednjeročnega plana Interne banke in o aktih njene poslovne politike, 2. o zgornji meji zadolževanja Interne banke, 3. o ukrepih za zagotovitev likvidnosti Interne banke in o predlaganih ukrepih za likvidnost njenih članic, 4. o poročilu o delu Interne banke, 5. o sprejetju zaključnega računa Interne banke ter o uporabi in razporeditvi ustvarjenega prihodka, 6. o planu prihodkov in odhodkov in finančnem načrtu Interne banke, 7. o izvolitvi in razrešitvi članov poslovnega odbora in drugih organov Interne banke, 8. o sprejemanju samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih Interne banke in delavcev njene delovne skupnosti, 9. o imenovanju poslovodnega organa Interne banke, 10. o drugih vprašanjih v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v Interno banko. 39. člen Poslovni odbor Interne banke se voli izmed delegatov Zbora Interne banke. Poslovni odbor šteje devet (11) članov. Člani Poslovnega odbora se volijo za dve leti. Poslovni odbor voli predsednika in namestnika predsednika Poslovnega odbora. Seje Poslovnega odbora sklicuje in vodi predsednik, a v njegovi odsotnosti namestnik predsednika Poslovnega odbora. 40. člen Poslovni odbor Interne banke opravlja zlasti tele zadeve: 1. odloča o sklicanju seje Zbora in drugih organov Interne banke, 2. pripravlja predloge, o katerih odloča Zbor Interne banke, 3. skrbi za izpolnjevanje nalog srednjeročnega plana Interne banke in letnega načrta za njegovo uresrč čevanje, kakor tudi drugih sklepo'1 Zbora Interne banke, 4. odloča o poslih Interne bank£ med dvema sejama Zbora v mejah pooblastil, ki sp določena s samoU' pravnimi in splošnimi akti in posek' nimi sklepi njenega Zbora, 5. skrbi za ukrepe, ukrepa ^ izvaja ukrepe za ohranitev likvidno' sti Interne banke in njenih članic 6. sprejema sklepe o dajanj1' kratkoročnih kreditov, za katere f pooblaščen s samoupravnimi sploš' nimi akti Interne banke, 7. sestavlja odbore in komisije izvršitev posebnih nalog iz delo'" nega področja Interne banke, do loča njihove pravice in imenuj* njihove člane, . 8. daje pobudo in obravnavi predloge za financiranje razvojn' planov in programov tekoče akti*' nosti članic Interne banke, na p0" lagi katerih se sprejemajo samo1*' I pravni sklepi o združevanju dela ? i sredstev na osnovah skupnega pfl, dobivanja dohodka, medsebojni < kreditiranja in financiranja bf*‘ c obveznega vračila, c 9. daje pobudo in obravna*' t predloge za združevanje dela 1 sredstev na osnovah skupnega pr F dobivanja dohodka, kreditiranja ? I financiranja brez obveznega vrat11* z drugimi organizacijami združr nega dela, s samoupravnimi inte1) snimi skupnostmi in z drugimi dr^ li benimi osebami, ki niso članice 11 b Interne banke, P 10. daje pobudo in obravns'; 4 predloge za najemanje kreditov p, Jugoslaviji in tujini, P' 11. daje pobudo, obravna'! 0 predloge in sprejema odločitve dj realizaciji devizne bilance čl« Interne banke, 12. skrbi, da je poslovna polt)1* Interne banke in njenih člani*-skladu s splošno denarno, kredih vc in devizno politiko v državi. Pr 41. člen j Poslovni odbor Interne bank6 J dolžan sklicati Zbor Interne ba11 ^ J^i če to zahteva tretjina njenih čla11 °d ba 42. člen Finančni odbor Interne banke* . p0 Zbor. Ima pet (7) članov. Ma11? b^ članov Finančnega odbora trajaj us, leti. Finančni odbor voli predsC‘ r^j nika in namestnika predsednik2' < dfi 43. člen sP.rs Finančni odbor se skliče po P*L u 0 bi, najmanj enkrat mesečno- ^ * odbora sklicuje predsednik, v |£1 |J: govi odsotnosti pa namestnik Pj ^. sednika. Finančni odbor 1°* banke je izvršilni organ upravi) / je Finančni odbor dolžan v roku ^ec dni dobiti soglasnost Poslov- fj odloča o končnem zapiranju in an^ne konstrukcije za realizacijo esticijskih odločitev, Q(Jh Pre(H0Be Poslovnemu ift č|an?ra in organom upravljanja Qj « Ul Uigcujum upiavjjčUljd deini^ ^nterne banke za združevanje Uit3 'n sredstev, na osnovi skupno P sVarjenega dohodka, a'1* O ” _ _ L, p(i pr„aie pobudo in obravnava ,al |ana,0vge za realizacijo devizne bi-$1! Ce članic Interne banke. d d ;ff , 45. člen ■iii j^^^ividualni poslovodni organ 11 ba,fhne banke je direktor Interne pr I16- Direktor Interne banke 2': dru . avija Interno banko pred v' paj®1111'- Interno banko lahkozasto-PQoh|tUd' dru6e osebe, ki jih za to a' 0bs ‘lst‘ direktor Interne banke, s1 'n vsebino pooblastila odredi ir* k,°r Interne banke. c jx. 46. člen tH1 Vo're^°r Interne banke je odgo-*a .n za zakonitost njenega dela in Pred ^0'nievanje njenih v zakonu jyP|sanih obveznosti. >f , ‘Rektor Interne banke: janj' 'zvršuje, izvaja in skrbi za izva-$ Od^ skIepov Zbora, Poslovnega 2 ra in Finančnega odbora, ba^i. Sodeluie v organih Interne , sode|uje i c urez pravice odločanja. 4^ pobudo in predloge za Interne b^nke ■ Vai?je aktivnosti Inter ustv 'n njenih članic, kakor tudi /.a ruj0 J?nje pogojev, da se realizi-4 Uhovi srednjeročni plani, ^Užb6 • 0(l8ovoren za izvajanje Pravnf.”'*1 dogovorov in samou-stopii P sporazumov, h katerim pri-^nki niene članice, po Interni ri 'oeb odgovoren za uporabo do-f: Zdru?.arTloupravnega sporazuma o ^ s«m0l,Vl v Interno banko in njenih (i ^ Pravnih splošnih aktov, Pternp “Zgovoren za poslovanje ročnjm banke v skladu s srednje-Planom in letnim načrtom, 7. skrbi za ohranitev likvidnosti Interne banke, 8. vodi delo delovne skupnosti Interne banke in izvršuje program njenega razvoja. Za svoje delo je direktor odgovoren Poslovnemu odboru in Zboru Interne banke. Če direktor Interne banke smatra, da je akt Interne banke v nasprotju z Zakonom in drugimi predpisi, s samoupravnim sporazumom o združitvi v Interno banko, s statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti, mora na to opozoriti organ, ki je sprejel takšen akt. Če organ, ki je sprejel takšen akt, kljub opozorilu vztraja pri svojem aktu, zadrži direktor v skladu z zakonom njegovo izvršitev in obvesti o tem v treh delovnih dneh pristojni organ družbenopolitične skupnosti. Če direktor Interne banke meni, da je akt delovne skupnoti v nasprotju z zakonom in drugimi predpisi, s samoupravnim sporazumom, ki ureja razmerja med Interno banko in njeno delovno skupnostjo ali z drugim samoupravnim splošnim aktom banke, ki se nanaša na njeno delovno skupnost, opozori na to delovno skupnost. Če delovna skupnost kljub opozorilu vztraja pri svojem aktu, zadrži direktor v skladu z zakonom njegovo izvršitev in obvesti o tem v treh delovnih dneh pristojni organ družbenopolitične skupnosti. 48. člen Direktorja Interne banke po javnem razpisu imenuje Zbor Interne banke za dobo štirih let. Delavec, ki je imenovan za direktorja Interne banke, mora izpolnjevati naslednje pogoje: 1. da ima visoko strokovno izobrazbo pravne ali ekonomske smeri, 2. da ima najmanj pet let delovnih izkušenj v tej stroki, 3. da ima organizacijsko-po-slovne sposobnosti, preverjene s predhodnim uspešnim delom, 4. pasivno znanje najmanj enega svetovnega jezika, 5. da ima moralno politične kvalitete. VII. SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA 49. člen Da uveljavljajo in varujejo svoje samoupravne pravice glede odločanja o poslih in sredstvih v vseh odnosih družbene reprodukcije, uresničujejo delavci članic Interne banke samoupravno delavsko kontrolo po organih upravljanja Interne banke in po posebnem organu samoupravne delavske kontrole v Interni banki. 50. člen Organ samoupravne delavske kontrole je Odbor samoupravne delavske kontrole Interne banke. Odbor samoupravne delavske kontrole ima pet članov. Imenuje ga Zbor Interne banke za dobo dveh let. Odbor samoupravne delavske kontrole ima predsednika in namestnika predsednika. Član Odbora samoupravne delavske kontrole Interne banke ne more biti hkrati delegat v Zboru banke, član Poslovnega odbora, član Finančnega odbora in drugih organov Interne banke, katerim Zbor poverja določene izvršilne in svetovalne zadeve in ne poslovodnega organa. 51. člen Odbor samoupravne delavske kontrole opravlja zlasti kontrolo glede: L izvajanja samoupravnega sporazuma o združitvi v Interno banko, 2. izvajanje samoupravnih splošnih aktov Interne banke, 3. izvajanje srednjeročnega plana in aktov poslovne politike Interne banke, 4. izvajanje sklepov organov Interne banke, 5. družbeno odgovorne in ekonomsko smotrne uporabe družbenih sredstev in razpolaganje z njimi,. 6. obveščanje članic Interne banke o vprašanjih, ki so pomembna za odločanje in kontrolo dela Interne banke. 3. drugi prihodki, ki jih Interna banka ustvari s svojim poslovanjem v skladu s svojimi samoupravnimi splošnimi akti in veljavnimi predpisi. 55. člen Prihodke, ki jih ustvari Interna banka, razporejajo med seboj po poravnavi poslovnih stroškov in izplačitvi sredstev za delovno skupnost Interne banke, kot skupen dohodek Članice Interne banke, ki so združile vanjo denarna sredstva, in druge družbeno-pravne osebe, ki uporabljajo sredstva v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v Interno banko, z njenimi samoupravnimi splošnimi akti in z zakonom. Če sredstva celotnega prihodka, ki ga ustvari Interna banka, ne zadoščajo za pokritje potreb iz prvega odstavka tega člena, članice Interne banke določijo način zagotavljanja potrebnih sredstev. 57. člen Med poslovne stroške Interne banke iz 55. člena tega sporazuma spadajo obresti za prejete kredite in druga sredstva, plačila za bančne storitve, odpisi neizterljivih terjatev, amortizacija, stroški za poslovne prostore in opremo in drugi poslovni stroški v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v Interno banko. Direktor Interne banke je dolžan dati Odboru samoupravne delavske kontrole na razpolago potrebno dokumentacijo in mu omogočiti vpogled v delo Interne banke oziroma zagotoviti uresničevanje kontrole. 53. člen Odbor samoupravne delavske kontrole Interne banke ima pravico in dolžnost, da o opaženih pojavih in svojemu mnenju obvesti organe in službe Interne banke, pri katerih je opazil, kakor tudi organe Interne banke, ki imajo pravico in dolžnost jih odpraviti. Organi Interne banke obravnavajo poročilo in mnenje Odbora samoupravne delavske kontrole in poročajo članicam Interne banke o svojih ukrepih. Če organi Interne banke ne odpravijo pravočasno opaženih pojavov, mora Odbor samoupravne delavske kontrole o tem obvestiti pristojni organ družbenega nadzorstva oziroma organ, ki je pristojen za nadzorstvo nad zakonitostjo dela Interne banke. VIII. OBLIKOVANJE, UPORABA IN RAZPOREJANJE PRIHODKA 57. člen Sredstva za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev delovne skupnosti Interne banke se izločajo v skladu z osnovami in merili, ki so določena v samoupravnem sporazumu, sklenjenim med Interno banko in njeno delovno skupnostjo in v skladu z družbenimi dogovori o delitvi sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev v združenem delu in delavcev v delovnih skupnostih članic Interne banke. 58. člen Del prihodkov iz 55. člena tega sporazuma, ki jih razporedijo med seboj, združijo članice Interne banke v njene sklade. Prihodke, ki ostanejo po združitvi po prvem odstavku tega člena, razporejajo članice Interne banke, pod pogoji in na način, ki so določeni v samoupravnem sporazumu o združitvi v Interno banko in samoupravnih splošnih aktih Interne banke. 59. člen Če pride do neizterljivih terjatev po krivdi delovne skupnosti Interne banke, lahko Zbor odloči, da se neizterljive terjatve deloma ali vse odpišejo v breme sredstev, s katerimi razpolaga delovna skupnost Interne banke. 54. člen IX. SKLADI INTERNE BANKE Prihodki Interne banke so: 1. plačila za bančne storitve in 60. člen usluge, Da bi se oblikovala sredstva za , 2. obresti od danih kreditov, zagotovitev varnega in likvidnega poslovanja ter materialne osnove dela ima Interna banka: 1. rezervni sklad, 2. sklad osnovnih sredstev. V sklada iz prvega odstavka tega člena se stekajo združena sredstva dohodka članic Interne banke in prihodki Interne banke, ki jih njene članice združijo na podlagi tega samoupravnega sporazuma ter samoupravnih splošnih aktov in predpisov. Sredstva skladov Interne banke se vodijo na ime članic Interne banke. Sredstva skladov Interne banke se uporabljajo v skladu s tem samoupravnim sporazumom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti ter na podlagi zakona. 61. člen Sredstva rezervnega sklada se uporabljajo za odpis neizterljivih terjatev in za kritje drugih rizikov, ki izvirajo iz poslovanja Interne banke, kakor tudi za ohranitev njene tekoče likvidnosti. Sredstva rezervnega sklada so izločena na posebnem računu pri službi družbenega knjigovodstva. 62. člen Sredstva se izločajo z rezervni sklad v skladu z zakonom in drugimi predpisi, s katerimi se določa višina izločanja v rezervni sklad v organizacijah združenega dela. 63. člen Članice Interne banke lahko dvignejo ob odpovedi samoupravnega sporazuma o združitvi v Interno banko svojo vlogo v rezervnem skladu iz sklada ali jo prenesejo na druge članice Interne banke. Pogoji, roki in načini dviganja ali prenosa vloge iz rezervnega sklada po prvem odstavku tega člena smejo biti takšni, da sta zagotovljeni varnost poslovanja in likvidnost Interne, banke. 64. člen Odpoved tega sporazuma je možna pod pogojem, da članica izpolni pred odpovedjo prevzete odgovornosti in rizike, ki so nastali iz poslovanjj Interne banke v času, ko je bila njena članica. V kolikor bi dvig vloge iz rezervnega sklada Interne banke ogrožal varnost poslovanja in likvidnost Interne banke, organi upravljanja Interne banke sprejmejo sklep, da se vloga iz rezervnega sklada Interne banke lahko dvigne v času, ki ne more biti daljši od treh let. 65. člen Sredstva sklada osnovnih sredstev Interne banke sestavljajo poslovni prostor, pohištvo, stroji in druga oprema, ki so namenjeni za opravljanje njene poslovne aktivnosti. Denarni del sredstev sklada osnovnih sredstev uporablja Interna banka za svoje poslovanje. 66. člen Članica Interne banke nima pravice dvigniti sredstev, ki jih je združila v sklad osnovnih sredstev. Izjemoma, če to zahteva članica, 'ki likvidira svoje poslovanje, lahko sklene Zbor Interne banke, da se ji v denarju vrnejo sredstva, ki jih je združila v sklad osnovnih sredstev, ko poravna obveznosti, ki jih ima do Interne banke. X. OSTALE DOLOČBE 67. člen V Interno banko se lahko združijo temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interne skupnosti in druge družbeno pravne osebe, ki niso podpisnice samoupravnega sporazuma o združitvi v MERCATOR, sestavljena organizacija združenega dela za dejavnost kmetijstva, industrije, trgovine, gostinstva in storitev, n. sub. o., Ljubljana, ako so s članicami Interne banke medsebojno povezane v proizvodnem in prometnem procesu, oziroma v procesu gospodarjenja in pridobivanja dohodka in sprejmejo ta samoupravni sporazum. 68. člen Samoupravni sporazum o združitvi v Interno banko sprejmejo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovni ljudje v samoupravnih interesnih skupnostih in drugih družbeno pravnih oseb. Samoupravni sporazum je sprejet, če z njim soglaša večina delavcev vsake udeleženke samoupravnega sporazuma. Samoupravni sporazum sklenejo v imenu udeleženk sporazuma njihovi pooblaščeni organi. S sklenitvijo sporazuma udeleženke postanejo članice Interne banke. 69. člen Iniciativo za spremembo in dopolnitev tega sporazuma lahko da vsaka članica Interne banke, Zbor in Poslovni odbor. Spremembe in dopolnitve sporazuma se dostavijo vsem članicam Interne banke v razpravo. Poslovni odbor po razpravi in na osnovi pripomb in predlogov pripravi končni predlog sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma in ga posreduje članicam Interne banke v sprejem. Spremembe in dopolnitve stopijo v veljavo, ko so sprejete in podpisane od članic Interne banke. 70. člen Na podlagi odločitve svojih članic, se Interna banka združi v temeljno banko in postane članica temeljne banke. 71. člen Članice Interne banke so soglasne, da morebitne spore, ki nastanejo pri izvajanju tega sporazuma rešujejo sporazumno. Za reševanje nastalih sporov se ustanovi Notranja arbitraža. Notranja arbitraža rešuje spore, ki so nastali zaradi kršitve določb tega sporazuma, drugih samoupravnih splošnih in posebnih aktov, kot tudi spore, ki nastanejo iz poslovanja Interne banke in njenih članic. 72. člen Notranjo arbitražo sestavlja pet članov. Po dva člana imenujeta članici, ki sta v sporu, predsednika pa imenuje Poslovni odbor. Odločitev Notranje arbitraže je dokončna. 73. člen Članici Interne bankk, ki ji preneha članstvo po tem sporazumu, nosi riziko za poslovanje Interne banke za čas, ko je bila njena člani- XI. DELOVNA SKUPNOST 74. člen Delavci, ki opravljajo strokovno administrativno, pomožno in temu podobno delo Interne banke, oblikujejo Delovno skupnost. Razmerja med Interno banko in njeno Delovno skupnostjo se uredijo s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. Samoupravni sporazum iz drugega odstavka tega člena sprejme Zbor Interne banke. 75. člen Samoupravni sporazum iz drugega odstavka 74. člena vsebuje zlasti: L medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev Delovne skupnosti in Interne banke, 2. pravice, obveznosti in odgovornosti Delovne skupnosti za opravljanje del Interne banke, 3. osnove in merila za izločanje sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev Delovne skupnosti v skladu s 57. členom tega sporazuma, 4. pooblastila in odgovornosti Delovne skupnosti za uporabo sredstev sklada osnovnih sredstev Interne banke, kakor tudi način zagotavljanja sredstev za kritje materialnih stroškov Interne banke in sredstev za razširjanje materialne osnove dela Interne banke, 5. način organiziranja Delovne skupnosti. 76. člen Delovna skupnost Interne banke, sprejme v skladu z zakonom in samoupravnim sporazumom, ki ga je sklenila z Interno banko: L samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v Delovni skupnosti, 2. statut Delovne skupnosti, 3. druge samoupravne splošne a'1fte. Z akti iz prvega odstavka tega člena se urejajo medsebojna razmerja pri delu in načinu uresniče-vanjj samoupravnih pravic delavcev Delovne skupnosti Interne banke. 77. člen Konstituiranje Delovne skupnosti Interne banke je v tem: L da se sklene samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev Delovne skupnosti Interno banke, 2. da se izvoli delavski svet Delovne skupnosti, 3. da se sprejme Statut Delovno skupnosti. 78. člen Delavci Delovne skupnosti In' terne banke so dolžni spoštovat1 določila o poslovni tajni svojih čl3' nic in poslovno tajnost same Interno banke. 79. člen Delavci Delovne skupnosti D' terne banke organizirajo splošno ljudsko obrambo in družbeno samo' zaščito skupaj z delavci v temeljni organizacijah združenega dela ' 1 sestavi MERCATOR, sestavljen8 organizcija združenega dela za dejavnost kmetijstva, industrije, trg0" vine, gostinstva in storitev, n. sub._0' in posebno z delavci skupnih služ^ SOZD Mercator. XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 80. člen •t Ta sporazum stopi v veljavo ' dnem, ko ga sprejmejo pooblaščeH' organi članic Interne banke. 81. člen Interna banka začne z deloin * skladu s tem sporazumom, ko r vpisana v sodni register. 82. člen Ustavni Zbor Interne ban^ imenuje in pooblasti osebo, ki ^ j predložila priglasitev za vpis v soor' register. Ljubljana, februar 1977 MiercatoC Glasilo delovnega kolektiv* SOZD Mercator n. sub. o., Ljubi)®' na, Aškerčeva 3 — Izdaja Delav®*^ svet SOZD Mercator n. sub. o. Izhaja enkrat mesečno — Ur*) uredniški odbor: Edo Božič, Dan)'" Domanjko, Branko Gorjup, KaU«1 jan Hvastija, Nada Rihtar, Mat)® Pogačnik, Jože Rener in Iv Vrhovčak — Odgovorni uredit* Vasja Butina — Tisk: Tiskarna Lj**® ske pravice, Ljubljana. Oprošč* temeljnega davka od prometa pt0 zvodov. ^ 24 MERCATOR