Na državnem sekaškem Jeseni bo v nazarski Notranji V novem šolskem letu tekmovanju lastnikov gozdov opremi brez dela ostaio povečano število prvošolčkov, Nazartanl ponovili skoraj 130 zaposlenih vendar ne v Zgornji Savinjski lanskoletni uspeh dolini STRAN 9 STRAN 6 STRAN 4 Oglasi Naročniški klub SAVINJSKE NOVICE Ugodnosti za ^ naročnike m Nižja cena tednika Savinjske novice Za naročeni in dostavljeni izvod Sa vinskih novic plačate manj kot pri vaiem prodajalcu časopisov. Brezplačna dostava Savinjskih novic na cel črtnem območju Republike Slovenije. Dostava na drug naslov ,Med dopustom ali me J daljšo odsotnostjo vam Savinjske novice dostavimo na drugi želeni naslov. Popusti Naročniki Savinjskih novic imajo %■ popust pri objavah osrnrtnii, ¡ah val, malih oglasov in čestitk bralcev. Nagradna žrebanja Občasne nagradne igre z lepimi nagradami (izleti...) za naročnike Savinjskih novic. ■ Gradile mwohiia, obnavljate starti, ali i>s vam je 'H.?.-.■ n- rdeJaia strelu? Izvajamo tesarska, krovi h z. kleparska in suho montažna dete. Obiščite ruš nj www.plimnka.nel A PLAN f N KA MONTAŽNE GRADNJE. 2 Savinjske novice št. 35, 30. avgust 2013 Iz vsebine: Subvencionirane vozovnice: Novost za dijake in študente, možnost nakupa polletne in letne vozovnice..................5 Občina Ljubno: Nadaljevanje revitalizacije tržkega jedra........6 Protipoplavna varnost: V Lučah formalno še vedno črna gradnja? ... 7 Občina Mozirje: Pričetek del na cesti v Lepo Njivo....................7 Novela zakona o gozdovih: Prevoznice stopile v veljavo, ministrstvo pa še ne ve, kakšne bodo.............8 Mozirje: Vrtec in obe podružnici šole v pražnjih oblačilih..............................................10 Mladinsko društvo Nazarje: Organizirali prvi sejem rabljenih učbenikov in delovnih zvezkov.......................10 Kristina Golob: Z dosežki postala najuspešnejša glasbenica v zgodovini Gimnazije ŠCV....... 11 Šmihel nad Mozirjem: Slavili nepremagljivi Šentjurski korenjaki in spretne Barabe.............................19 Tretja stran Vsi enaki - vsi uniformirani? V ponedeljek se v osnovnih in srednjih šolah začenja novo šolsko leto, ki sicer prinaša nekaj sprememb, vendar le-te v primerjavi s šolskim letom 2012/2013 niso drastične. Še največ burnih odzivov je v počitniškem času sprožil predlog o uvedbi uniform v šolah, ki ga nekateri podpirajo, drugi pa mu ostro nasprotujejo. Predlagatelji so prepričani, da bi se z uniformami v šolskih klopeh zmanjšale navzven vidne socialne razlike, poenotila bi se kultura oblačenja (ki je sedaj marsikdaj na hudi preizkušnji), z uniformami bi dosegli višjo stopnjo pripadnosti šoli, poleg tega pa bi lahko starši na ta račun privarčevali kakšen evro. Bolj realen pogled na uniformiranje učencev je v Gorenjskem glasu predstavila Damjana Šmid, ki ugotavlja, socialnih razlik ne moremo rešiti z uniformami. Čeprav bi bili otroci v šoli enako oblečeni, bi njihovo obnašanje zaradi različnega načina življenja ostalo bolj ali manj enako. Človeka navidez lahko omejimo z obleko, ne moremo pa mu s tem spremeniti mišljenja in vedenja. Če nekdo misli, da je vreden več kot drugi, bo tako mislil tudi, če bo imel enake hlače kot tisti, za katerega misli, da je vreden manj. Socialne razlike se ne rešujejo na nivoju otrok, ampak na nivoju odraslih. Odrasli smo odgovorni za to, da se jih zavedamo, nanje opozarjamo in jih upoštevamo. Če nekatere politike zares skrbi, kako otroci občutijo socialne razlike, jih čaka veliko dela. Veliko več, kot je uvedba uniform v šole. Za začetek bi morda lahko znižali cene otroških oblačil, obutve, šolskih potrebščin, prostočasnih dejavnosti ... To bi bilo veliko bolj učinkovito. Čeprav se zdi zelo preprosto, lahko z gotovostjo predvidevamo, da bi se (tudi) pri uvedbi uniform kaj zapletlo. Na primer glede njihovih barv in simbolov. Rdeče ne pridejo v poštev zaradi sporne revolucije, zelena barva je preveč lovska, roza je le za deklice, siva je vojaška, tudi modra ni idealna ... O tem naj bi se izrekla stroka, toda na koncu vedno svoje reče še politika, zato je bolje, da pustimo idejo o uniformah pri miru in se posvetimo reševanju bolj perečih, bolj pomembnih problemov. Dovolj jih je in dovolj veliki so. cU ISSN 0351-8140, leto XLV, št. 35, 30. avgust 2013. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Vi-dečnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 35, 30. avgust 2013 3 Tema tedna PRIČENJA SE NOVO ŠOLSKO LETO Povečano število prvošolčkov, vendar ne v Zgornji Savinjski dolini V ponedeljek, 2. septembra, slovenski učenci, dijaki in učitelji pričenjajo z novim šolskim letom. Velikih sprememb šolsko leto 2013/14 ne prinaša. Povsem brez njih sicer tudi tokrat ne bo šlo, je pa med njimi tudi nekaj takšnih, ki jih osnovnošolski učitelji sprejemajo kot pozitivne. Za srednješolce oziroma njihove starše bodo verjetno najbolj zanimive novosti pri pridobivanju štipendij, ki sicer pričnejo veljati z januarjem prihodnjega leta. Pozitivna novica je tudi, da bo letos v šolske klopi v slovenskem merilu stopila povečana generacija prvošolčkov, za Zgornjo Savinjsko dolino pa to žal ne velja. Lani je prage zgornjesavinj-skih šol skupaj prestopilo 167 prvošolčkov, letos imamo 12 odstotkov manj prvošolcev kot lani. SPREMEMBE SO, A NIČ DRASTIČNEGA Z novim šolskim letom bo v Sloveniji šolski prag prestopilo 20.368 prvošolcev, v Zgornji Savinjski dolini pa 147. V slovenskem merilu je letos prvošolcev kar 1.155 več kot lani in preko dva tisoč več kot pred dvema letoma. Zaradi povečane generacije prvošolčkov naj bi službo letos dobilo okoli sto novih učiteljev. V prihodnjih letih se nove zaposlitve obetajo tudi zaradi zgodnejšega poučevanja tujega jezika, a na šolskem ministrstvu zagotavljajo, da njihovo število ne bo visoko, saj jih je večina že sedaj vključena v poučevanje oziroma uvajanje obveznega drugega tujega jezika. Na ta način bodo slovenske osnovne šole sicer težko uresničile vladno navodilo o zmanjšanju števila zaposlenih za en odstotek, opozarja Rajko Pintar, dolgoletni ravnatelj Osnovne šole Ljubno ob Savinji. Kot pravi, je podobno stanje zaradi že nekajletnega povečanega števila rojstev tudi v vrtcih, saj bodo letošnje leto le-ti še bolj polni kot leto poprej. Sicer pa na OŠ Ljubno ob Savinji novo šolsko leto pričakujejo pripravljeni, saj posebnih novosti na področju šolske zakonodaje po mnenju Pintarja pravzaprav ni. »Seveda, če odmislimo finančno krizo, katero čutijo vsi segmenti družbe in tu izobraževanje ni izvzeto. Če smo prejšnja leta tik pred začetkom šolskega leta bili podvrženi najrazličnejšim tudi premalo premišljenim novostim in poizkusom, je letos edina pomembna novost številčno oce- njevanje v tretjem razredu, katerega pa pozdravlja velika večina pedagoških delavcev pa tudi staršev.« Kot pozitivno novost po besedah Pintarja učitelji sprejemajo tudi dovoljenje šolskega ministrstva, da lahko ponovno dopolnjujejo učbeniške sklade. Tudi obvezna udeležba vseh učencev šestega OŠ Mozirje OŠ Nazarje OŠ Gornji Grad OŠ Luče OŠ Rečica ob Savinji OŠ Ljubno ob Savinji 2012/13 48 25 25 19 18 32 2013/14 35 15 29 18 25 25 Število prvošolcev v Zgornji Savinjski dolini v lanskem in letošnjem šolskem letu. Naša anketa Šolske uniforme za prepoznavnost ali ubijanje inovativnosti? Novo šolsko leto je pred vrati in v javnosti so se razvnele polemike o nošenju uniform v osnovnih in srednjih šolah. Te naj bi po mnenju zagovornikov povečale pripadnost šoli, izboljšale disciplino in zmanjšale socialne razlike, na letni ravni pa celo zmanjšale stroške družinskega proračuna. In medtem ko zagovorniki uniform poudarjajo, da bi se s tem omejila tekmovalnost pri oblačenju, so nasprotniki prepričani, da bi s tem ubili inovativnost otrok. Kaj o tem menijo starši zgornjesavinjskih osnovnošolcev? Andreja Bizjak, Logarska Dolina Glede na trende oblačenja mislim, da bi se zmanjšale razlike med socialno šibkimi in bogatimi, prav tako bi omejili tekmovalnost pri oblačenju. Inovativnost pa bi otroci potem lahko pokazali po pouku. Ivan Turk, Zlabor Šolska uniforma bi spodbudila pripadnost šoli in ublažila socialne razlike med šolarji. Prepričan sem, da bi se zmanjšali stroški družinskega proračuna na letni ravni. Prav tako bi se zmanjšala tekmovalnost pri oblačenju. Ne verjamem, da bi zaradi tega ubili otrokovo individualnost. Mogoče bi se izboljšal učni uspeh, zmanjšalo nasilje in izboljšala disciplina v razredu, a malo v to dvomim. Natalija Rahten, Mozirje Uniforme bi ublažile razlike pri oblačenju otrok. Ne bi bilo tekmovalnosti pri oblačenju, mogoče bi se povečala tudi disciplina v razredih. Mogoče bi prav zaradi tega tudi njihov uspeh bil boljši. Grega Preprotnik, Robanov Kot Uniforma ne more škoditi, dvomim pa, da bi tudi prinesla kaj koristi. Mogoče bi malo omejila tekmovalnost pri oblačenju, a dvomim, da bi otroci zaradi nje čutili večjo pripadnost svoji šoli. Zdenko Purnat, Gornji Grad Nisem pristaš uniforme. Tudi družinski proračun se zaradi tega ne bi nič zmanjšal. V šoli imam dva otroka in se mi zdi, da je mogoče po zmernih cenah priti do lepih oblačil, ki pa se ne razlikujejo od trendovskih. Alenka Rosenstein, Rečica ob Savinji Vsak naj se oblači, kot mu prija. Dvomim, da bi bile z oblačenjem uniform manj opazne razlike v oblačenju. Pogosto se dogaja, da prav tisti, ki si težko privoščijo oblačilo z znamko, to najpogosteje nosijo. Pripravila in fotografirala Marija Sukalo 4 Savinjske novice št. 35, 30. avgust 2013 Tema tedna, Aktualno razreda na nacionalnih preizkusih znanja je sprememba, ki jo prinaša prihajajoče šolsko leto. A kjer so se omenjenih preverjanj že sedaj udeleževali skoraj vsi učenci, tako na primer na Ljubnem, ta novost ne prinaša kakšnih posebnih prilagajanj. VZGOJA, UMETNOST, UNIFORME ALI NESMISEL? Novost predstavlja tudi preimenovanje nekaterih vzgojnih predmetov, kar pa po mnenju Pin-tarja ne predstavlja nobene nove obremenitve, za OŠ Ljubno pa tudi ne nobenih finančnih posledic: »Letos namreč prehajamo na popolnoma elektronsko vodenje vse pedagoške dokumentacije, med drugim dnevnikov, redovalnic, matičnih listov.« Poskusno so elektronsko vodenje na OŠ Ljubno uvajali že lansko drugo polovico leta, projekta so se uspešno lotili tudi na nekaterih drugih zgornjesavinjskih osnovnih šolah. Nekaj več dela spreminjanje nazivov predmetov predstavlja šolam, ki dokumentacijo še vodijo ročno. Slednje šole bodo morale poskrbeti za tiskanje novih listin, kar prinaša dodatno delo in seveda stroške. Tako se bo likovna vzgoja preimenovala v likovno umetnost, glasbena vzgoja bo glasbena umetnost, športna vzgoja bo šport. Državljanska in domovinska vzgoja ter etika bo domovinska in državljanska kultura in etika. Kaj je šolsko ministrstvo želelo s tem doseči, po odzivih sodeč javnosti ni ravno najbolj jasno. Razmišljanje o smiselnosti določenih sprememb oziroma pobud zanje, ki prihajajo iz različnih (ne)strokovnih krogov, je spodbudil tudi predlog o uvedbi šolskih uniform. Te naj bi med V ponedeljek, 2. septembra, se za učence, dijake in učitelje začne novo šolsko leto. (Foto: Tatiana Golob) učenci spodbujale občutek pripadnosti šoli in en drugemu ter hkrati poskrbele, da bi bile manj očitne statusne razlike otrok. Predlog za sedaj kakšnih sprememb še ni povzročil. ŠTIPENDIJE PO NOVEM LETU DRUGAČE V »prevajanje« novosti se bodo morali poglobiti tudi dijaki oziroma njihovi starši. Vlada je sprejela novi Zakon o štipendiranju, ki prihaja v veljavo s 1. januarjem 2014 in prinaša kar nekaj sprememb. Znova bo omogočeno preje- Rajko Pintar, ravnatelj OŠ Ljubno ob Savinji: »Šolsko leto, ki je pred nami, na OŠ Ljubno ob Savinji pričakujemo pripravljeni, saj, če odmislimo finančno krizo, letos ni kakšnih posebnih novosti na področju šolske zakonodaje. Posebno pozitivno smo sprejeli novico, da lahko šole ponovno dopolnjujemo učbeniški sklad z učbeniki, ki so skladni z veljavnimi učnimi načrti. Na naši šoli smo med počitnicami nabavili učbenike v višini preko šest tisoč evrov, tako da bodo učenci iz učbeniškega sklada brezplačno prejeli takšne učbenike, ki so primerni za uspešno delo. manje državnih štipendij za mladoletne dijake, uvedena bo štipendija za deficitarne poklice. To je nova vrsta štipendije, ki jo bo dodeljeval Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije, in bo namenjena tistim, ki se bodo izobraževali za poklic, uvrščen med deficitarne. Zakon prinaša spremembe tudi glede Zoisove štipendije. Za pridobitev le-te bo potrebno izpolnjevanje pogoja izjemnega dosežka in hkrati dovolj visoke povprečne ocene oziroma uvrstitve med najboljših pet odstotkov dijakov oziroma študentov. Ukinja se tudi rok za oddajo vloge za nadaljnje prejemanje štipendije. Po novem bo možno ponovno vlogo vložiti kadarkoli med letom. ZARADI SPREMEMB TUDI NEKAJ ZMEDE V Družinski pobudi, društvu za družini naklonjeno družbo, opozarjajo, da neprestane spremembe vodijo le v zmedo. Marsikomu naj ne bi bilo več jasno, do katerega zneska dohodka na družinskega člana dijak oziroma študent sploh lahko pridobi državno štipendijo. Le-ta je kljub temu, da ima v družini povsem enako vlogo kot otroški dodatek, še vedno na zadnjem mestu in tako lahko dijak ali študent v družini ostane brez štipendije zaradi otroškega dodatka za mlajše otroke, kar po opozorilih društva ohranja strokovno nevzdržno, krivično in diskriminatorno ureditev vrstnega reda pravic. Tatiana Golob Lansko leto smo zaključili večletno obnovo vseh delov šole, ki je bila v glavnem usmerjena v energetsko varčnost. Pravzaprav nam je preostala samo še obnova šolske kuhinje. Investicije je vodila Občina Ljubno in so prav vse bile izpeljane pod zelo ugodnimi finančnimi pogoji iz evropskih kohezijskih skladov. V naslednjem šolskem letu bomo nadaljevali sodelovanje z učenci iz osmih evropskih držav v okviru projekta Comenius. Skupni projekt se imenuje Dobre novice iz naše šole in mislim, da bo to zelo dobra novost v svetu, ko iščemo samo slabe in katastrofične novice.« _J SUBVENCIONIRANE VOZOVNICE ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE Novost, možnost nakupa polletne ali letne vozovnice Dijakom in študentom, ki imajo urejen status, bodo tudi v prihajajočem šolskem letu na voljo subvencionirane vozovnice za javni potniški promet. Cene mesečnih vozovnic bodo glede na preteklo šolsko oziroma študijsko leto višje za pet evrov. Tisti, ki bodo kupili polletno vozovnico, bodo na mesečni ravni prihranili 2,5 evra v primerjavi s ceno, ki bi jo plačali, če bi kupili vozovnico za vsak mesec posebej. Pri letni vozovnici bo ta prihranek mesečno pet evrov. V tem primeru tako cena ostaja na ravni lanske. Študenti in dijaki, ki so od šole oziroma fakultete oddaljeni od dva do 60 kilometrov, bodo s septembrom za mesečno vozovnico odšteli 25 evrov. Pri oddaljenosti od 60 do 90 kilometrov bo mesečna vozovnica stala 35 evrov, nad 90 kilometrov pa 55 evrov. Pri nakupu kombiniranih vozovnic bodo šolajoči v Mariboru za mestni prevoz doplačali pet, v Ljubljani deset evrov, medtem ko za ostala študijska središča, kot so Kranj, Koper, Novo Mesto, doplačila niso potrebna. Vsi, ki bodo kupili polletne vozovnice, bodo upravičeni do enega meseca brezplačnih voženj na isti relaciji v času počitnic. Pri letni vozovnici pa bo možnost brezplačne vožnje veljala za dva meseca. Nekoliko se je poenostavil postopek za nakup subvencionirane vozovnice, saj upravičencem ni več treba dodatno posredovati potrdil o šolanju. Izvajalci si bodo te podatke izmenjevali med seboj, so sporočili iz ministrstva za notranje zadeve, ki vodi vladni projekt odprave administrativnih ovir. Štefka Sem Savinjske novice št. 35, 30. avgust 2013 5 Gospodarstvo, Iz občin, Politika ŽALOSTEN KONEC NAZARSKE TOVARNE POHIŠTVA Jeseni bo brez dela ostalo skoraj 130 zaposlenih Ta ponedeljek je bilo vodslvo na-zarske proizvodnje pohištva - nekdanje Gorenjeve Notranje opreme - seznanjeno, da gre tovarna v likvidacijo. Brez dela bo tako v prihodnje ostalo 126 tukaj zaposlenih delavcev, je povedal prokurist podjetja mag. Sandi Vasle. Kot je znano, je družba Gorenje v začetku leta odprodala svoji proizvodni podjetji Kuhinje in Notranja oprema, ki jih je imela na lokacijah v Velenju, Mariboru in Nazarjah. Novi lastnik je postala zasebna investicijska družba CoBe Capital. Takrat so sporočili, da namerava novi lastnik s proizvodnjo pohi- štva na lokacijah v Mariboru, Velenju in Nazarjah nadaljevati in tako še naprej zagotavljati delovna mesta. Šlo je za 400 delovnih mest, od tega okoli 130 v Nazarjah. Pretekli četrtek, 22. avgusta, je podjetje sprejelo sklep sodišča o preimenovanju tovarne Gorenje Notranja oprema v Vario 2000 s sedežem v Nazarjah, kamor sodijo tudi skupne službe iz Velenja. Le nekaj dni po tem, v ponedeljek, 26. avgusta, pa jih je direktor Hubert Plumper obvestil, da gre podjetje v likvidacijo. Prokurist Vasle je povedal: »Lastniki so pričeli ustrezen postopek na sodišču, naša naloga pa je, da IZJAVA TEDNA Prokurist mag. Sandi Vasle (Gorenje Notranja oprema): »Če bi z likvidacijo še odlašali, bi nas lahko doletel celo stečaj, kar je za zaposlene veliko manj ugodno, saj se v stečajni masi upoštevajo tudi terjatve ostalih upnikov.« (Foto: ML) HITRA CESTA 3. RAZVOJNE OSI Objavljena uredba o trasi med Velenjem in Slovenj Gradcem V teh dneh je ministrstvo za infrastrukturo in prostor objavilo uredbo o državnem prostorskem načrtu (DPN) za gradnjo dela hitre ceste 3. razvojne osi. Gre za odsek, ki bo potekal od Velenja jug do Slovenj Gradca jug. Omenjeni odsek naj bi stal nekaj več kot pol milijarde evrov. Kar zadeva »našo« etapo od Velenja do avtoceste, je po hitrih menjavah (strokovnih?) odločitev in variant umeščanja zaenkrat v igri Program pohištva bivše Gorenjeve likvidacijo. (Foto dokončamo naročila, izpolnimo pogodbene obveznosti do kupcev in odprodamo zaloge. Po sedanjih ocenah menimo, da bo za dokončanje likvidacije in dokončno zaprtje tovarne potrebnih približno šest mesecev.« Brez dela bo tako ostalo vseh 126 delavcev, kolikor jih je v tem trenutku redno zaposlenih v Nazarjah. Na prezaposlitve v Maribor ne gre računati, saj je tudi tam treba zmanjšati število zaposlenih, še pravi Vasle. »Delavci bodo v skladu z zako- Notranje opreme v Nazarjah gre v : Marija Lebar) nom deležni vseh pravic, ki jim ob likvidaciji pripadajo, to je poplačilo vseh obveznosti delodajalca do njih, med drugim tudi odpravnine. Če bi z likvidacijo še odlašali, bi nas lahko doletel celo stečaj, kar je za zaposlene veliko manj ugodno.« Kakšna bo dinamika odpuščanja, je odvisno od izvajanja pogodbenih obveznosti, ki jih imajo do kupcev. Vasle pričakuje, da bodo prve odločbe o prekinitvi delovnega razmerja delavcem vročili sredi oktobra. Marija Lebar OBČINA LJUBNO Nadaljevanje revitalizacije trškega jedra varianta F3b. To je kot najprimernejšo predlagala sedanja vlada, potem ko je ravno to traso Janševa vlada videla kot neustrezno in menila, naj pelje trasa skozi Arjo vas. Varianta F3b predvideva potek ceste iz Velenja preko Šentilja in priključek na avtocesto v Podlogu. Ta naj bi bila po mnenju zdajšnje vlade še najbolj sprejemljiva tako za lokalne skupnosti kot z vidika varstva narave. Marija Lebar Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je na drugi stopnji ugodilo pritožbi ljubenske občine, ki je dobila zavrnjeno prijavo na razpis ukrepa 322 za revitalizacijo trškega jedra. Ministrstvo je dokumentacijo ponovno posredovalo v presojo in odločanje na prvo stopnjo, to je na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Na Ljubnem so nedavno prejeli pozitiven odgovor in bodo v teh dneh lahko pričeli z deli. Gre za nadaljevanje večletne in na več faz razdeljene prenove spomeniško varovanega trškega jedra. Tokratna dela bodo zajela območje od pekarne in zdravstvenega doma do konca naselja Ljubne-ga ob Savinji. Obsegala bodo napeljavo meteorne in fekalne kana- lizacije, ureditev pločnika in prenovo cestišča ter javne razsvetljave. Projekt je vreden okoli pol milijona evrov, sofinanciranje države znaša do 85 odstotkov upravičenih stroškov. Občina bo za prenovo namenila tudi sredstva po 21. in 23. členu zakona o financiranju občin, ki jih bo dobila za investiranje v javno infrastrukturo. Na Ljubnem pričakujejo, da bodo z deli začeli v kratkem. Izbran je izvajalec, in sicer je to podjetje Gradnje Žveplan. Omenjena družba bo za ljubensko občino izvajala tudi dela na kanalizaciji Juvanje-Radmirje. Projekt kanalizacije je prav tako sofinanciran z evropskimi sredstvi. Marija Lebar 6 Savinjske novice št. 35, 30. avgust 2013 IZVEDBA PRVE FAZE PROTIPOPLAVNE VARNOSTI V LUCAH Formalno še vedno črna gradnja? Iz občin Dodali so še, da so sedaj opravljena dela izboljšala hidravlično prevodnost struge reke Savinje, hkrati pa so bila izvedena tako, da ji dopuščajo, da se dokončno izoblikuje sama. KAJ MENIJO DOMAČINI? Alojz Selišnik, predsednik Luč - združenja za trajnostni razvoj Luč, je ob tem povedal, da so izvedena dela po mnenju njihovega združenja grob poseg v naravo, še posebej ker pri tem ni bil uporabljen domač avtohtoni kamen. Razen tega ni bila izvedena javna razprava. Ne zdi se jim prav, da se vodo omejuje s strugo in se strugo poglablja, kar niža nivo podtalnice. no zaščito kraja, ki je bil oškodovan že v številnih poplavah. KAKO DALEČ JE Z GRADBENIMA DOVOLJENJEMA? Preverili smo na Upravni enoti Mozirje. Načel-nica Milena Cigale je potrdila, da je ministrstvo za kmetijstvo in okolje vložilo dokumentacijo za pridobitev dveh gradbenih dovoljenj za izvajanje dveh faz projekta Poplavna varnost v Lučah. Za prvo gradbeno dovoljenje na Savinji in Luč-nici je že bila opravljena tudi ustna obravnava, na kateri so sodelovali tudi stranski udeleženci pri postopku. Pridobivanje dovoljenja za prvo fa- Dela na urejanju sotočja Lučnice in Savinje letos spomladi (Foto: Marija Lebar) Kot izjavlja župan Ciril Rosc, so krajani in tudi sama lokalna skupnost zelo veseli, ker je država končno pristopila k izvedbi projekta sanacije struge reke Savinje in pritoka Lučnice v Lučah. Projekt je za občino zelo pomemben, saj bo njegova celotna izvedba zagotovila protipoplav- zo se počasi približuje zaključku. Kot je zatrdila Cigaletova, bo ustna obravnava za drugo dovoljenje, to je za izvajanje poplavne varnosti nad vojaškim mostom čez Savinjo, predvidoma 13. septembra. Marija Lebar OBCINA MOZIRJE Pričetek del na cesti v Lepo Njivo V zadnjem času je v medijih precejšnje pozornosti deležno urejanje poplavne varnosti na strugah in sotočju Lučnice in Savinje v Lučah, ki je bilo izvedeno brez gradbenega dovoljenja. To naj bi bilo izdano v kratkem. Gre za del državnega projekta Urejanje poplavne varnosti na porečju Savinje, ki ga država izvaja v štirih občinah Savinjske regije. Investitor je ministrstvo za okolje in prostor. DELA PRVE ETAPE KONČANA ŽE PRED ČASOM Ureditev poplavne varnosti v Lučah je sestavni del državnega prostorskega načrta. Projekt je vreden okoli milijon evrov, izvedli pa ga bodo v dveh fazah. Dela bodo potekala v dolžili okoli 1.500 m. Zajemajo ureditev Savinje pod sotočjem z Lučnico, nov jez, podbetoniranje obstoječih opornih zidov, izvedbo kaštnih jezbic na Savinji in čiščenje naplavin oziroma poglobitve. Prva etapa je zaključena, jeseni sledi druga faza urejanja gorvodno od vojaškega mostu. MATERIALI USTREZAJO Ob zaključku prvega dela projekta je bilo slišati negodovanja, saj pri delih naj ne bi bil uporabljen ustrezen material. Zato naj bi bile tudi težave pri pridobivanju gradbenega dovoljenja. Iz družbe Dialog, ki je zadolžena za informacije pri državnem projektu Zagotovitev poplavne varnosti na porečju Savinje, so sporočili: »Dela za proti-poplavno zaščito, ki se izvajajo na območju Luč, se izvajajo skladno z zakonom in na podlagi Obvestila o nastanku povečane stopnje ogroženosti na porečju Savinje s pritoki iz novembra 2012.« Zagotovili so, da so bili pri pripravi projektne dokumentacije upoštevani vsi projektni pogoji soglasodajalcev, na podlagi tega je bilo od njih dobljeno tudi pozitivno mnenje za projekt. »Iz tega je razvidno, da projekt sledi smernicam prostorskega akta iz Državnega prostorskega načrta Uredba o DPN za ureditev regionalne ceste Radmirje-Luče in zagotavljanje poplavne varnosti naselja Luče,« so pojasnili iz Dialoga in zatrdili, da je izvajalec del vgradil materiale v skladu s potrjeno projektno dokumentacijo, saj so uporabili kamen, beton, les in železo. Pretekli petek je mozirski župan Ivan Suho-veršnik podpisal pogodbo za začetek obnovitvenih del na cesti na Lepo Njivo. Uredile se bodo poškodovane škarpe, nekaj ograj, cesta pa se bo delno asfaltirala. Izvajalec del je Krajnc VNG. Dela se bodo začela izvajati v tem tednu, zaključena pa naj bi bila do konca leta. Projekt bo financiran s sredstvi za odpravo posledic neurij s strani države, s finančno udeležbo Občine Mozirje. Na omenjenem odseku se bo v letošnjem letu urejal tudi vodovod na šaleško stran, od Mliner- ja do izvira Ljubije. Zaradi del na cestišču bodo ob zaključku del na vodovodu izvajalci poskrbeli tudi za rekonstrukcijo cestišča. »Na odseku cestišča ob Ljubiji, od Brinovška je povsod predvideno tudi izkopavanje zaradi vodovoda,« je povedal župan Suhoveršnik. »Tam se bo še veliko razkopavalo in zato asfaltiranje celotnega odseka ni smiselno,« je še dodal. Kdaj pa se bo začelo delati na tem območju, se še ne ve, saj se glede projekta Letošč v zadnjem času ni nič spremenilo. Štefka Sem 0RINEK Edina človeška lastnost, ki nam vliva upanje in daje tolažbo, je vztrajnost, saj po prizadevnem delu vztrajnost vedno rodi svoje sadove. Charles Dickens Savinjske novice št. 35, 30. avgust 2013 7 Gospodarstvo, Ljudje in dogodki NOVELA ZAKONA O GOZDOVIH Prevoznice stopile v veljavo, ministrstvo pa še ne ve, kakšne bodo Z avgustom je stopila v veljavo novela zakona o gozdovih, ki uvaja prevoznico, dokument, ki naj bi spremljal les iz gozda lastnika do vseh nadaljnjih kupcev. Z desetim avgustom je dokument stopil v veljavo, a kaj, ko kmetijsko ministrstvo še ni izdalo obrazcev, območne enote Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) niso prejele nobenih navodil glede izvajanja, nadzor pa se ponekod že vrši. Namen novele zakona je zajezitev tihotapljenja lesa, kazni za nespoštovanje pravil bodo namreč zelo visoke. NA ZAVODU BREZ NAVODIL Vodja nazarske območne enote ZGS Toni Breznik je povedal, da glede prevoznic niso dobili še nobenih informacij. Vse informacije, kar jih trenutno ima, je prebral v noveli za- Količina lesa na tovornjaku se bo morala ujemati s količino navedeno na prevoznici. (Foto: MD) kona o gozdovih. »Operativnih navodil in obrazcev, tega pa od pristojnega ministrstva še nismo dobili.« Kolikor mu je znano, zadeve menda še usklajujeta ministrstvo in centralna enota zavoda. Sprememba zakona pravi, da je prevoznica potrebna za prevoz le- Prevoznico prejme lastnik gozda s strani Zavoda za gozdove Slovenije, ki jo izda na podlagi dovoljenja za posek. Na podlagi enega dovoljenja za posek lahko izda več prevoznic. Lastnik gozda mora prevoznico izročiti prevozniku pri prevzemu lesa. Ta vanjo vpiše podatke o dobavitelju, kupcu, vrsti in količini lesa, datumu, namenu in času prevoza. Po opravljenem prevozu jo izroči kupcu lesa. Kupec mora kopijo prevoznice v roku 10 dni po opravljenem prevozu poslati lastniku gozda. Lastnik gozda mora kopijo prevoznice hraniti najmanj pet let od datuma prejema, ravno tako jo mora pet let hraniti prvi kupec lesa. Lastnik gozda mora hraniti neporabljene prevoznice najmanj pet let. GORNJI GRAD Dan športnih aktivnosti in otvoritev tematskih poti ter smučišča To soboto bo v Gornjem Gradu otvoritev tematskih poti v občini. Program se bo pričel ob 9. uri pred TlC-om s predstavitvijo projekta Sodelujmo z naravo, delno financiranega s sredstvi Leader. Obiskovalci se bodo kasneje lahko podali na vodeno kolesarsko turo po gornje-grajski panoramski cesti ali poho-dniško turo iz Nove Štifte po Slapni-kovi poti na Lepenatko. Prevoz po-hodnikov na start ture bo iz Gornjega Grada pol ure prej. Dogodek bodo popestrili jadralni padalci, ki se sa, kateri meri več kot 10 centimetrov premera. Za ostanke, vejevje prevoznica ne bo potrebna. Pre-voznice bodo izdajali na ZGS na osnovi odločbe o poseku, vsak la- bljanske nadškofije, je dejal Breznik. Le-ti namreč les pripeljejo do skladišča in ga nato ponovno prepeljejo kupcu. Kako bo s tem, na zavodu še ne vemo, je dodal Breznik in nadaljeval: »Pri izvajanju pričakujemo nekaj težav. Na terenu se namreč pojavljajo operativne težave, katere je treba reševati sproti in katerih birokracija ne predvideva.« Na zavodu imajo že sedaj dobre evidence, kljub temu prihaja do nekaj razhajanj. »Takoj se srečamo s problemom, saj gozdarji les izmerijo, odmeri se tarifa in na tej osnovi se določi kubitura. Ob poseku bo že tu prihajalo do odstopanj in ne bodo isti podatki kot na odločbi. Potrebno bo veliko usklajevanja podatkov.« Kmetijsko ministrstvo je prevoznice predpisalo z zakonom, ni pa določilo prehodnega obdobja za njihovo uveljavitev, saj mora vlada v zvezi s tem sprejeti še podzakonske akte. Kljub temu so policisti ponekod po Sloveniji že pričeli izvajati nadzor in zagrenili dan marsikateremu prevozniku lesa. stnik gozda pa jo bo moral dati prevozniku oziroma kupcu. Količina lesa na tovornjaku se bo morala ujemati s količino navedeno na prevo-znici. Evidenco bodo vodili tako lastniki kot zavod, prevoznico bo namreč kupec moral kopirano vrniti lastniku, ki bo moral voditi točno evidenco izdanih prevoznic. PRIČAKUJEJO OPERATIVNE TEŽAVE Nejasnosti nastajajo v primeru zadrug, na našem območju tudi Lju- Kljub temu da bo iz prevoznic točno razvidno, kam je lastnik les prodal, koliko lesa gre v tujino, lete rešitev za izvoz hlodovine v Avstrijo niso. Kar se tiče praks v tujini, so te zelo različne, je dodal Breznik. »Trgovino z lesom imajo urejeno in kontrola prometa lesa je povsod večja, kot je pri nas. Glede transporta smo zadaj, nismo pa pri evidencah. Te imamo pri nas zelo dobre, sploh glede odka-zil poseka lesa.« Štefka Sem IME TEDNA bodo spuščali z Lepenatke. Pestro bo tudi dogajanje na smučišču Slapnik, kjer bo otvoritev prvega FIS grasski centra v Sloveniji (smučanje na travi). Od 11. ure dalje bodo na smučišču predstavitve, degustacije in prodaja izdelkov na stojnicah, zabava z DJ-jem ter malica za vse udeležence. Od 14. ure dalje pa bodo kolesarka, tekaška ter grasski tekmovanja med količki. V sklopu dogajanja bo poskrbljeno za varstvo in animacijo otrok. Štefka Sem Kolesarka Nina Mermal ... je letos v svoji kategoriji zmagala na maratonu Franja in na krožni dirki v Marezigah, na maratonu Alpe pa je bila peta, kar so odlični uspehi, ki jih nadaljuje iz pretekle sezone. Vzornice v kolesarstvu so ji sotekmovalke, ki imajo službe, družine, otroke in kljub temu najdejo čas za kolesarjenje. 8 Savinjske novice št. 35, 30. avgust 2013 Organizacije, Ljudje in dogodki DRŽAVNO SEKASKO TEKMOVANJE LASTNIKOV GOZDOV Nazarčani ponovili lanskoletni uspeh V Gornji Radgoni so se zadnjo nedeljo v avgustu v spretnosti in znanju pomerili gozdarji iz vse Slovenije. Tokratno 15. državno seka-ško tekmovanje je potekalo v okviru 51. Mednarodnega kmetijskega sejma. Organizirala sta ga Zavod za gozdove Slovenije in Pomurski sejem. Tekmovanja so se udeležili najboljši predstavniki vseh slovenskih območnih enot. Na-zarsko so letos branili ženska in moška ekipa, v katero so se uvrstili lastniki gozdov, ki so na izbirnih tekmovanjih v Gornjem Gradu junija in v Lučah sredi avgusta osvojili najboljša mesta. Tudi letos nazarske sekačice niso imele konkurence, zato so se pomerile med seboj. Tokrat Sekačice in sekači iz nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije so ponovno dokazali, da so nepremagljivi. Od sekačic je bila najboljša Lučka Jelšnik. je bila najboljša Lučka Jelšnik, za njo sta se uvrstili Pavla Voler in Saša Podkrižnik. V moški konkurenci je nazarska sekača Marka Jelšnika na drugem in Janka Mazeja na tretjem prehitel Ni-ko Rupnik iz tolminske enote Zavoda za gozdove Slovenije. Jelšnikovo drugo in Mazejevo tretje ter sedmo mesto Stanka Goličnika pa je bilo dovolj, da so ekipno ubranili lanskoletno prvo mesto in ponovno dokazali, da so še vedno nepremagljivi. Drugo mesto je zasedla območna enota Maribor in tretje Tolmin. Marija Šukalo Z »Desetaki« pomagali dvema družinama CITYCENTROVO SRCE NA POMOČ ŠOLARJEM V celjskem Citycentru so se v teh predšolskih dneh ponovno spomnili ljudi v stiski in podelili sredstva iz humanitarnega sklada Citycentrovo srce. Sredstva, ki se stekajo v omenjeni humanitarni sklad, in sredstva, ki jih obiskovalci zbirajo v otroškem parku Džungla, so tokrat namenili dvema družinama z območja Centra za socialno delo Mozirje. Z njihovo pomočjo so izbrali enostarševski družini s po dvema šoloobveznima otrokoma oziroma dijakoma. Z darovanimi sredstvi, v obliki darilnih bonov »Desetak«, bodo v teh predšolskih dneh skušali vsaj malo omiliti stisko obdarovancev in jim za nekaj trenutkov olajšali življenje. M04 Ob predaji donacije: Nena Horvat, vodja marketinga v Citycentru Celje (levo), in Bojana Vrbič, predstavnica Centra za socialno delo Mozirje AGENCIJA RS ZA VARNOST PROMETA Izpitni center v Velenju ne bodo ukinili V 32. številki Savinjskih novicah smo zapisali, da namerava Agencija RS za varnost prometa ob reorganizaciji zapreti izpitni center za opravljanje vozniških izpitov v Velenju. Kakšni razlogi so spodbudili začasnega, že bivšega direktorja agencije Franca Pojbiča k tako drastični nameri, nam ni znano. Služba za odnose z javnostjo Mestne občine Velenje (MOV) je v medijskem sporočilu za javnost sporočila, da sta se župan Bojan Kontič ter omenjeni takratni direktor sporazumela, da do ukinitve izpitnega centra ne bo prišlo. Mestna občina bo po potrebi in z dogovori z agencijo in izpitnim centrom pomagala rešiti morebitne tehnične oziroma komunalno-pro-storske potrebe. Jože Miklavc Savinjske novice št. 35, 30. avgust 2013 9 ENERGETSKA SANACIJA VRTCA IN ŠOL V MOZIRJU Vrtec in obe podružnici šole v pražnjih oblačilih Nova fasada šole v Lepi Njivi (Foto: Benjamin Kanjir) Občina Mozirje se je prijavila na razpis za energetsko sanacijo objekta mozirskega vrtca ter podružničnih šol v Šmihelu in Lepi Njivi in bila pri tem uspešna. Objekti so pred začetkom novega šolskega leta oblekli pražnja oblačila in postali prijaznejši do uporabnikov ter narave. Občini je uspelo pridobiti okoli 291.000 evrov evropskih sredstev. To v skupnem znesku projekta sanacije pomeni 85 odstotkov, manjkajočih petnajst in davek na dodano vrednost pa je moral pokriti občinski proračun. Preko poletja se je zato na objektih veliko dogajalo. Vrtec je dobil novo izolacijo zunanjih sten in fasado, izolirani so bili stropi, zamenjana okna in vrata. Poleg tega je dobil tudi toplotno čr- palko, da bo poskrbljeno za toplo vodo. V obeh podružničnih šolah so poleg fasad in novega stavbnega pohištva zamenjali tudi vir ogrevanja. Odslej se stavbi ne bosta več ogrevali na kurilno olje, ampak na naravi bolj prijazne pelete. Zavoljo obširnega projekta energetske sanacije je bila smiselna tudi zamenjava strešne kritine na ome- njenih objektih. Ker to ni bil upravičen strošek projekta, so morali za plačilo streh stopiti skupaj občina in oba zavoda, tako šola kot vrtec. Deloma je šla »na roko« tudi toča, ki je konec aprila dodobra prerešeta-la strehe na teh objektih, zato je bilo nekaj sredstev pridobljenih tudi na račun zavarovalnine. Poleg tega je do nove strehe, ki je čakala na vrsto za menjavo več let, prišel tudi objekt Osnovne šole Mozirje. Velikokrat je že bilo rečeno in zapisano, na koliko mestih je stara puščala, vendar sredstev za zamenjavo ni bilo. Letošnja toča, ki je staro kritino popolnoma uničila, je tako posledično pospešila tudi montažo nove kritine, ki naj bi zdržala več desetletij. Benjamin Kanjir MLADINSKO DRUŠTVO NAZARJE S prvim sejmom rabljenih učbenikov in delovnih zvezkov naproti pestrim aktivnostim za mlade Mladi na sejmu poleg rabljenega gradiva ponujajo tudi nasvete in izkušnje. Minuli petek je v domu kulture v Nazarjah potekal sejem rabljenih učbenikov in delovnih zvezkov za srednje šole in fakultete, ki ga je organiziralo Mladinsko društvo Nazarje. Sejem, kakršnega v Zgornji Savinjski dolini še ni bilo, je bil ideja članice društva Urške Plaznik. Učbeniki in delovni zvezki so se zbirali tako, da so dijaki in študenti, ki rabljenih učbenikov ne potrebujejo več, te prinesli na zbirno mesto in določili ceno, po kateri naj se prodajo. Denar jim je bil v primeru prodaje njihovega gradiva v celoti izplačan. Cene na sejmu so bile več kot za polovico nižje od tistih, ki jih je potrebno plačati v knjigarnah, zato se je nakupa rabljenih učbenikov in delovnih zvezkov poslužilo kar nekaj mladih. Urška Plaznik in predsednica Mladinskega društva Nazarje Rebeka Kotnik sta bili na sejmu na razpolago tudi za vprašanja in koristne informacije v zvezi z izobraževanjem, ki bodo najbolj koristili študentom in dijakom prvih letnikov. Sejem rabljenih učbenikov je prvi projekt društva, ki že kuje načrte in cilje za prihodnost. V prvi vrsti je to ureditev prostorov v kulturnem domu, na lokaciji bivše banke, ki so jih dobili v uporabo. Pri tem računajo na pomoč županje Majde Podkrižnik, s katero po besedah Kotnikove odlično sodelujejo in zaradi katere pobude je društvo na podlagi pogovorov na marčevski okrogli mizi, namenjeni Predsednica Mladinskega društva Nazarje Rebeka Kotnik obljublja zanimivo in pestro dogajanje, namenjeno mladim. mladim, tudi pričelo z intenzivnejšim delovanjem. Aktivnosti, ki bi jih želeli nuditi mladim iz Nazarij, bodo po besedah Kotnikove v začetku druženja ob glasbenih in filmskih večerih, turnirji v ročnem nogometu ter tudi razni izleti in pohodi v lokalne hribe. Mlade bi želeli angažirati predvsem med vikendi in med počitni- cami, seveda pa so odprti za pobude in želje vseh, ki bi se želeli pridružiti. Društvo je dosegljivo preko elektronske pošte in na facebooku, za včlanitev pa je potrebno izpolniti le pristopno izjavo in nato z ustvarjalnimi idejami in prisotnostjo pomagati krojiti aktivnosti mladih v Nazarjah. Tekst in foto: Mateja Goltnik Se vedno je mogoče v prostore mladinskega društva, ki se nahajajo v kulturnem domu, prinesti rabljene učbenike in delovne zvezke ob terminih, ki jih je mogoče najti na facebook strani društva. Sejem bo namreč zopet potekal 14. septembra, ko bodo mladi v okviru Lesarskega praznika skozi cel dan predstavljali svoje društvo in aktivnosti, zvečer pa druženje nadaljevali na Lesarskem žuru. 10 Savinjske novice št. 36, 6. september 2013 Ljudje in dogodki, Organizacije, Oglasi NAJ DIJAKINJA GIMNAZIJE ŠOLSKEGA CENTRA VELENJE KRISTINA GOLOB Z dosežki postala naj uspešnejša glasbenica v zgodovine šole Kristina Golob iz Robanovega Kota je letos postala naj dijakinja umetniške gimnazije Velenje. V vseh štirih letih je imela povprečno oceno 4,8, k tej pa je dodala še številne dosežke. Golobova je namreč poleg rednega dela v šoli uspešno sodelovala na različnih tekmovanjih in v aktivnostih ter dosegala uspehe, s katerimi je ponesla dobro ime šole po vsej Sloveniji in širše. Na tekmovanju mladih glasbenikov- TEMSIG 2010 je prejela srebrno priznanje v solfeggiou - glasbeni teoriji, in bronasto za klavir. Maja 2010 se je udeležila mednarodnega pianističnega tekmovanja v italijanskem Gradežu in osvojila 2. mesto ter drugo nagrado. Pred Kristina Golob je ponesla dobro ime šole po vsej Sloveniji in širše. (Foto: Marija Sukalo) dvema letoma je na slavnostni akademiji ob 60-letnici Glasbene šole Fran Korun Koželjski igra- la kot solistka z orkestrom Slovenske filharmonije. Oktobra lani se je udeležila 1. mednarodnega tekmovanja Aci Bertoncelj, kjer je dobila nagrado Glasbene šole Velenje ter nagrado za najboljšo interpretacijo obvezne skladbe. Marca letos pa je na TEMSIG-u 2013 osvojila srebrno priznanje in 4. mesto. V gimnazijskih letih se udeleževala številnih mojstrskih tečajev pri mednarodno priznanih profesorjih, kot so Aleksander Serdar, Ruben Dalibaltayan in Laszlo Baranyay. A to so le najbolj odmevni dosežki mlade pianistke, ki se je v zgodovino Gimnazije Šolskega centra Velenje po zapisu v šolskem almanahu vpisala kot najuspešnejša glasbenica. Mlada pianistka zase pravi, da je povprečna najstnica, ki se zna tudi zabavati, le čas ji to poredko dopušča. Vadba klavirja, ki jo spremlja že od ranega otroštva, ji vzame veliko časa, šolske obveznosti pri različnih predmetih pa so tudi terjale veliko zbranosti in truda. V poletnih počitnicah si je Kristina sicer vzela malo predaha, vendar je kljub temu poprijela za delo, saj ob turistični dejavnosti, s katero se ukvarjajo doma, vsak par rok prav pride. Jeseni jo čaka študij na ljubljanski akademiji za glasbo, kjer je z odliko opravila sprejemne izpite, v načrtu pa ima tudi izobraževanje v tujini. Marija Šukalo LUCE OB SAVINJI Tradicionalna maša z rogisti V čast zavetniku lovcev sv. Hubertu je v sklopu prireditev ob luč-kem občinskem prazniku v soboto, 10. avgusta, v farni cerkvi sv. Lovrenca potekala slovesna maša, ki jo je vodil domači župnik Viki Ko-šec. Obred so pospremili rogisti iz Nove cerkve, vsebinski del pridige pa je dodal pater dr. Karel Gržan, ki je poudaril pomen lovstva in vrednot ter spoštovanja narave in sveta živali kot neločljivega dela sobi-vanja človeka in narave. Ob poteku maše, ki je bila izrazito glasbena, namesto orgel so tokrat doneli lovski rogovi, sta oba pridigarja pozdravila zbrane čla- ne Lovske družine Luče in ostale prisotne. Tako Košec kot Gržan sta omenjala zgodovinski pomen lovstva in skrbi za divjačino, ki je Rogisti iz Nove cerkve so v Lučah pospremili potek maše v čast lovcem in lovskemu zavetniku sv. Hubertu. (Foto: Jože Miklavc) del naše narave in lepota narave. Hkrati je bilo slišati o (ne)zmotlji-vosti in razsodnosti, ki je potrebna slehernemu človeku, ki ima v posesti orožje in pooblastila, da v okviru družbenih norm in človeške ter lovske etike ravna nezmotljivo in z občutenjem morebitnih posledic malomarnosti in zlorabe. Po maši so rogisti, ki jih je vodil starosta Viktor Kovač, pred cerkvijo zaigrali še nekaj vedrih lovskih viž. Udeleženci so nato na lovskem domu v Krnici prisostvovali odprtju stalne lovske razstave in se posvetili družabnim pogovorom. Jože Miklavc E^RELAX SOLA VOŽNJE a MOZIRJE POUČUJEMO TL DI MLADOSTNIKE STAROSTI 16 let ¿i rahijo s jjnem1je»alceiii! TECAJCPB .«abilff! Mozirje, Savinjska c.29 www.avtosola-relax.si I Savinjske novice št. 35, 30. avgust 2013 11 Oglasi I 12 Savinjske novice št. 35, 30. avgust 2013 Zgodovina in narodopisje Primorski begunci v naših krajih (5) Piše: Aleksander Videčnik KEMPERLETOV DNEVNIK (4) I. marec 1917 Danes je prišla vesela vest. Sodno preganjanje, ki je bilo naperjeno radi znanih ovadb (civilni čevlji) proti Zadrugi, ter je bil poslovodja obtožen oziroma v preiskavi po členu 327 vojaškega kazenskega zakona. Postopek je ustavljen. S tem je dano Zadrugi najlepše priznanje! Njeni kleve-tniki so osramočeni in se ne morejo postavljati z drugim kot smrtno blamažo. 5. marec Vsled pomanjkanja usnja naročuje ministrstvo, da se mora obrniti pozornost cokljar-stvu ter popravljanju starih čevljev. Noben košček usnja - tudi starega, ne sme priti v nič. Zato morajo vsi stari škrpeti na dan. Za vojaštvo so že navedene take popravljalnice starih čevljev ter dobe samo vojaki na fronti nove čevlje. Zaledje se mora zadovoljiti s popravljenimi. Ministrstvo priporoča, da tudi Zadruga uredi popravljalnico. Časi se očividno boljšajo za stare copate. Zima noče pojenjati, sneg se zelo počasi tali. 6. marec Kar zjutraj mi silijo misli v pero, da jih moram beležiti. Uspeh - ponudili smo Upravi begunskega taborišča v Wagni 10.000 parov coklov, danes pa je prišlo soglasje za ponujene copate. Že jih pakiramo za transport. 8. marec Zapihal je jug. Delo pri novi baraki hitro napreduje. Določeno je: nova baraka bo 30 m dolga, kako pa bo razdeljena, še ni določeno. II. marec Zopet nov paberk iz modernega birokratiz-ma! Voditelj naše begunske šole je vpoklican k vojakom. Njegova prošnja za oproščenje je ležala okrog tričetrt leta na c.k. Glavarstvu v Celju, zato ni bila poslana v rešitev na pristojno mesto. Sedaj, ko je prišel poziv in se je interveniralo na Glavarstvo se je našla zaprašena prošnja. Našim številnim otrokom, ki jim je telesna hrana že odvzeta - naj bo sedaj še duševna. 15. marec Grozni čas, v katerem živimo, ustvarja naravnost komične momente. Ker ni krompirja, ni fi- žola, ni ječmena, ni že skoro nobenega živila v zadostni meri več, je prišel eksponirani komisar v Mozirju na komično idejo, skoraj idealno po-gruntacijo! Priporočati je začel, da naj naši ljudje več uživajo meso. Pravi, da imajo naši ljudje zaslužek in podporo in si zato lahko privoščijo meso. Če ne bi bilo take komedije okoli teh prekletih krav, kakor so v sedanjih dneh, ko ljudje trpe in stradajo, bi se človek smejal, a danes se krči roka v pest ... 17. marec Danes smo dobili skoro 80 stotov podplatne-ga usnja od vojaške intendature. Pri razkladanju in sploh transportu smo morali izredno paziti -takšni so predpisi. Vsaka kršitev se kaznuje po vojaškem kazenskem zakonu. Vojaških čevljev pa ne bomo mogli delati, ker nimamo zgornjega usnja. kazanega, je tako slabo, da ga reve ne morejo žreti, ker jih preveč žene. 29. marec v večno slavo birokraciji in uradnega šimel-na v velikem času, ko krvave na frontah milijoni, v zaledju vlada iblajterski duh - s celjskega glavarstva je prišel nalog na orožništvo, da se spravi staro in mlado na Polzelo ali pa jih bo odvzeta begunska podpora. Veliko negodovanja je ta ukrep povzročil. Pa smo iz celjskega glavarstva izvedeli, da je bil pomotoma izdan ta ukaz na tukajšnje orožništvo, zato so ga takoj preklicali. 30. marec Danes beležimo veselo vest. Prišlo nam je od c.k. politične ekspoziture sporočilo, da dobimo nekaj obleke, posteljnine in odej za tukajšnjo begunsko kolonijo. Ljudem smo naznanili to vest s Nazarje, kot ga je slikal »fotograf« begunske kolonije. Izdali so jo kot razglednico. Zanimivo, občudovanja vredna na fotografiji je globinska ostrina. Revolucija v Rusiji tvori danes glavni predmet razgovorov. Ker je vsaka bilka dobra, da zida človek v nesreči optimistične gradove v oblake, si seveda tudi posledice ruske revolucije kolikor mogoče optimistično razklada. Bog dal, da bi le pretežkih prevar ne bilo! 20. marec Danes je stopil naš avto v akcijo. Peljali smo se po Zadretju v Gornji Grad, potem na Ljubno in po Savinjski nazaj. Pripetila se nam ni niti najmanjša nezgoda, tudi avto se je zdrav in krepak vrnil. Lepo smo se imeli! 28. marec Da bi krave ne poginile od lakote, gre danes »Dnevničar« v Celje na glavarstvo, če bo uspel dobiti kaj sena. Tisto seno, ki smo ga dobili na- sledečim oglasom, ki bo gotovo marsikoga razveselil, saj bo dobil mesto velikonočnih pirhov kako srajco ali postelnjak. 31. marec Danes so bile duhovne vaje zaključene. Ob 6. uri zjutraj je bila pridiga in sv. maša s skupnim obhajilom. Udeležba je bila zelo velika, kar bodi v čast zabeleženo koloniji. Vse dni duhovnih vaj so na koru peli naši pevci, žal je mnogo najboljših pevcev odšlo k vojakom. Upajmo, da bodo duhovne vaje obrodile mnogo dobrih sadov. Danes je cvetna nedelja. Mnogo naših ljudi je videlo prvikrat navado, kako nosijo domačini cele butare bršljana in drugega zelenja na več skupaj zvezanih dolgih palicah. Butare so bile okrašene z orehi in jabolkami, pa tudi barvnimi trakovi. Savinjske novice št. 35, 30. avgust 2013 13 Ljudje in dogodki, Oglasi VIANNEY KARINA VARGAS MENDOZA DE HUDEJ Z LJUBNEGA OB SAVINJI Iz dežele krompirja v deželo smučanja Vianney Karina Vargas Mendoza de Hudej je najverjetneje prebivalka Ljubnega ob Savinji z največ imeni in priimki. Iz Peruja jo je v Slovenijo pripeljala kaj drugega kot ljubezen. Deset let je, kar je po Južni Ameriki potoval njen sedanji mož Stanko Hudej z Ljubnega. Samo en večer je bil dovolj, da je poskočila iskrica, katera je tlela dobro leto do drugega srečanja. Ves ta čas sta bila v stikih preko elektronske pošte. Po treh letih in pol dopisovanj in obiskovanj sta se poročila in ustalila, najprej v Mariboru, zadnja leta pa živita na Ljubnem. NAJPREJ UČENJE JEZIKA Vianney Karina dobro govori slovensko. Le rahel naglas jo še postavlja v drugi del sveta in pa seveda njeni vranje črni lasje. Slovenščino je na začetku osvajala s pomočjo slovarja, kasneje s pomočjo inštruktorice. Učenje jezika z dvojino je bilo težko, prav tako učenje smučanja, je dejala. Čeprav je njeno rojstno mesto Puna ob jezeru Titikaka v Peruju na nadmorski višini nad tri tisoč metrov je v Sloveniji prvič videla sneg in ga vzljubila. Prve lekcije ku smučarske sezone se vrneta v hišo na Ljubnem, katero sta kupila pred leti in jo obnavljata. Družbo jima delajo haskiji in čebele. Stanko Hudej je Vianney spoznal v Puni v Peruju. (Foto: Štefka Sem) smučanja je osvajala na Golteh, kjer zadnja leta z možem preživljata zime, saj sta oskrbnika koče na Starih Stanih. Po zaključ- OBČINA MOZIRJE OBČINSKA UPRAVA Šmihelska cesta 2, 3330 MOZIRJE Tel: (03) 839 33 00, faks: (03) 839 33 05 Davčna številka: 70998396 Občina Mozirje, na podlagi javnega razpisa za oddajo neprofitnih stanovanj v najem - objavljenega na spletni strani: www.mozirje.si, objavlja JAVNI POZIV za oddajo vlog za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem Predmet razpisa: Stanovanje id. št. 920-986-15, v izmeri 75,87 m2, Šolska ulica 37, 3330 Mozirje Razpisni postopek: 1. Na razpis se lahko prijavijo prosilci, ki imajo stalno bivališče v Občini Mozirje in so državljani RS. 2. Čas razpisa od 30. 8. 2013 do vključno 30. 9. 2013. 3. Razpisne pogoje in vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Mozirje, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje in na spletni strani občine www. mozirje.si. 4. Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vloži osebno ali po pošti v zaprti kuverti s pripisom »RAZPIS ZA NEPROFITNO STANOVANJE Šolska ulica 37- NE ODPIRAJ« na naslov: Občina Mozirje, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Dodatne informacije: tel: 03 839 33 12. Župan Občine Mozirje Ivan SUHOVERŠNIK NA RAZLIČNIH CELINAH Leta 2003 se je Stanko Hudej s skupino odpravil na potovanje po Južni Ameriki. Naključje je hotelo, da je nekega večera v Puni v Peruju spoznal Vianney. Njun dolg pogovor v »špangleščini« je bil tako nepozaben, da sta preko elektronske pošte obdržala stike, Hudej pa se je po dobrem letu ponovno odpravil na obisk. Po dveh tednih spoznavanja sta ugotovila, da ju druži več kot le prijateljstvo in odločila sta se, da bo njuno naslednje srečanje v Mariboru, kjer je takrat Hudej živel. Kar dobra tri leta sta živela vsak na svojem koncu sveta in se obiskovala, potem pa je padla odločitev o poroki. Hudej je, kot se spodo- bi, odšel po svojo nevesto in za božične praznike v letu 2006 sta se vrnila v Slovenijo. Poročila sta se naslednje leto v februarju. TUKAJ JE LEPO Vianney je drugačen način življenja spoznala že med obiskom, a sprememba vseeno ni bila lahka. Najprej se je morala naučiti jezika, privaditi drugačne kulture, hrane ... Kot je povedala, ima življenje v Sloveniji svoje prednosti in slabosti. Pogreša družino, s katero pogosto komunicira po telefonu, pogreša velike tržnice s svežim sadjem in zelenjavo, pogreša sestavine za perujske specialitete. Je pa res, je dejala, da vse to odtehtajo druge stvari. Življenje je nekoliko lažje kot v Peruju. Uživa, da ima v hiši štedilnik in ogrevanje, česar doma ni imela. Kljub temu da je mesto Puna na nadmorski višini preko 3.000 metrov, ogrevanja v hišah nimajo. Težavo z mrazom rešujejo tako, da se ponoči pokrijejo s kapo, dajo gor rokavice in tudi po sedem odej, če je treba. Pozimi zjutraj nimajo tople vode, dokler se cevi ne odtajajo in le-ta priteče. TRŽNICA, CENTER MESTA »Mesto Puna je veliko približno kot Maribor, a južnoameriška mesta so povsem drugačna,« je povedala Vianney. Življenje se odvija na tržnici in ulicah, kjer lahko človek kupi, kar potrebuje. V Punu je pol mesta polnega stojnic, za te ulice pa je značilno, da so v isti ulici vsi frizerji, prodajalci sadja, zelenjave. Cene imajo iste, več pa proda tisti, ki zna bolj »glihat« ali da več za po- 14 Savinjske novice št. 35, 30. avgust 2013 Ljudje in dogodki, Organizacije vrh. To tukaj pogrešam, glihanje,« je povedala Vi-anney. »Tržnica je tudi odlično mesto za prehranjevanje. Hrano pripravijo pred tabo in veš, da je sveža, česar ne morem reči za restavracije.« POTICA JE SUPER Tako v pogovoru mimogrede preskočimo na hrano, za katero pravi, da je njihova precej bolj pikantna, predvsem pa pogreša sveže sadje in zelenjavo. »V Peruju je vsak dan trikrat enolončnica. Za zajtrk, kosilo in večerjo. So pa enolončnice različne, največkrat vsebujejo veliko vrst krompirja, tudi do deset.« Glede na različno hrano je bilo seveda naslednje vprašanje, kaj kuhata, da odgovarja obema. Vianney je povedala, da ima rada čevapčiče, čeprav niso slovenska jed, od slovenskih specialitet pa najbolj uživa v orehovi potici, po njenem okusu je tudi rižev na-rastek. Najmanj od vsega so ji pri srcu koline, tako opravilo kot nekateri mesni izdelki. SLOVENIJA JE KOT BROKOLI Pri Sloveniji ji je še posebej všeč, ker je tako gozdnata. Čeprav se je od začetka bala, da bo iz vsakega gozda pritekel kakšen medved, se tega sedaj ne boji več. Je pa zato svojo novo domovino poimenovala kar brokoli, saj je zelena in polna gozdov. Mesto Puna je namreč povsem brez dreves, zato je to zanjo velika sprememba. Življenje na podeželju ji je všeč, predvsem pozimi, ko ob delu na Golteh tudi smuča. Z možem rada obiskuje različne prireditve, saj tako spoznava kulturo Slovencev in zgodovino. IZPIRALCA ZLATA Hudejeva sta med skupnimi potovanji po Južni Ameriki doživela marsikaj. Med drugim sta se v pragozd peljala na tovornjaku. Potovanje je trajalo dva dni po najbolj nemogočih krajih in cestah. Poizkusila sta se v iskanju zlata, na srečo sta šele kasneje izvedela, da ob reki domu-jejo tudi pitoni in krokodili, katere sta za tem tudi videla. »Ko potuješ po teh deželah, ne smeš gledati na uro. Avtobusi namreč odhajajo, ko so polni, ne, ko je čas odhoda. Če se poslužiš prevoza s kolektivi, to so avtomobili karavani, tudi ti odpeljejo šele, ko imajo v njem vsaj deset ljudi, pa še kakšno kokoš in kos pohištva. Je pa v Peruju izredno malo avtomobilov, ljudje so vezani na javna prevozna sredstva,« je dodala Hudejeva. IN ŠE ZAPLETI Zelo zanimiva zgodba je povezana z njenim prvim prihodom v Slovenijo. Že na letališču v Boliviji so jo imeli za tihotapko mamil. Njen povsem nov potni list za prvo potovanje v tujino je bil za policiste zelo sumljiv. Zmotilo jih je tudi, da je letalsko karto prejela iz tujine, ročne prtljage pa je imela zaradi presedanja na dveh letališčih kar precej. Tik pred odhodom letala so se je le usmilili in ji dovolili odhod. Žal se je zapletlo tudi na Brniku, ko cariniku nekako ni šla v račun bela krema v posodici za film. Vianney je v njej shranila kremo za lase, zaradi česar ji skoraj niso dovolili vstopa v državo. Vse skupaj jo je tako zmedlo, da je šla potem kar mimo bodočega moža v čakalnici na letališču. »Tukaj je bila huda zima, jaz pa sem prišla v jopici in sandalih, od takrat vem, da so zime v Sloveniji precej bolj hude kot v Peruju.« Štefka Sem POČITNIŠKE DELAVNICE V MOZIRJU Kako se Karitas srečuje z mladimi Tradicionalne počitniške delavnice za male in velike na začetku avgusta imajo namen kratkočasiti in hkrati bogato znanje mentorjev prenesti na (naj)mlajše v skupno zadovoljstvo. Že desetič zapored jih je organizirala Župnijska karitas Mozirje-Šmihel. Na prvi pogled se zdi, da se te enotedenske delavnice v maločem razlikujejo od drugih počitniških delavnic. Otroci spoznavajo tuje jezike, se igrajo in ustvarjajo. A vendar so drugačne. Za skupno mizo v Slomškovi dvorani sedejo vse generacije, njihovo druženje pa vodi misel Skupaj z Jezusom nam bo lepo. Letos so v dneh od 5. do 9. avgusta spoznavali življenje sv. Julije iz Liega in tako k uricam »pripeljali« Jezusa, ki opogumlja in tolaži. Najmlajši udeleženec delavnic je imel štiri leta, najstarejši čez sedemdeset. Vsak dan se je z več kot tridesetimi otroki ukvarjalo petnajst mladih animatorjev, štiri mentorice tujih jezikov in več sodelavcev mozirske Karitas. Angleški, francoski, kitajski in nemški jezikovni delavnici so sledile delavnice Spretni prsti in žive misli. Iz različnih materialov so otroci izdelovali nakit in drugo okrasje, vezli, šivali in kvačkali, obdelovali les, naredili jaslice in križce iz lesenih perlic. Nekateri so uživali v plesni delavnici, drugi v kuhinji pri peki ma-finov. Vse dogajanje pa so budno spremljali člani novinarske delavnice in tudi letos izdali posebno številko glasila počitniških delavnic Tiktaktime. Poučno, zabavno in koristno je bilo še posebej v torek. Takrat se je v klubskih prostorih žu-pnišča udeležencem delavnic pridružil Jernej Otroci so spoznavali tuje jezike, se igrali in ustvarjali. (Foto: Lucija Rosc) Mazej, mladi Mozirjan, znan po svojem navdušenju zlasti nad paradižniki in zelišči. Predstavil jim je različne vrste paradižnika in pripravil osvežujoč zeliščni napitek. Letošnja novost sta bili menjalnica in popravljalnica igrač. Organizator si tako prizadeva tudi za zdrav odnos do nara- ve in domačega ter za otrokom in okolju prijazno igračo. Počitniška družba se je razšla v petek, potem ko so otroci z mentorji predstavili družinam in prijateljem svoje dosežke. Andreja Gumzej Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Savinjske novice št. 35, 30. avgust 2013 15 20 LET KAPELE NA GOLTEH Na slovesnosti verniki od blizu in daleč Na praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta je na Golteh, pri kapeli Jezusa dobrega pastirja, potekala slovesna maša. Z njo so prisotni obeležili dvajseto obletnico kapele, ki je bila blagoslovljena v začetku avgusta 1993. Tokrat se je sicer zbralo pol manj ljudi kot na blagoslovu, vseeno pa okoli tisoč. V župnijski kroniki je zapisano, da so verniki na čelu s takratnim župnikom, sedaj že pokojnim Alojzom Žagarjem, na dovoljenje za gradnjo kapele čakali več let. Ko pa so ga dobili, je kape- NOVA ŠTIFTA Starodobniki na 6.srečanju Župnik Alojz Ternar je blagoslovil starodobna vozila. (Foto: Franjo Atelšek) Zgornjesavinjsko društvo ljubiteljev kulturne in tehnične dediščine Zgornjesavinjski staro-dobniki s sedežem na Ljubnem ob Savinji je le dobrih štirinajst dni po uspešno organiziranem in množično obiskanem mednarodnem srečanju starodobnih vozil na Ljubnem koncem julija ponovno poskrbelo za srečanje svojih članov in simpatizerjev. Že šesto leto so se zbrali v Novi Štifti pri tamkajšnji božjepotni cerkvi. Bogoslužje je opravil župnik Alojz Ternar, ki je po maši blagoslovil starodobna vozila. Prijetno druženje se je za marsikoga izmed udeležencev, ki jih je bilo po podatkih organizatorjev kar okrog šestdeset, končalo v Novi Štifti, kar precej pa se jih je odpravilo na prijetno panoramsko vožnjo čez prelaz Črnivec, Kranjski rak in dolino Podvolovljeka v Lu-če, kjer so s svojimi starodobnimi vozili popestrili tamkajšnjo tradicionalno turistično prireditev Lučki dan. Franjo Atelšek la pospešeno rasla zavoljo domačinov, ki so v delo vložili prenekatero prosto urico. Blagoslov je opravil takratni mariborski škof Franc Kram-berger, ki se je odtlej h kapeli ob mašnih priložnostih še večkrat vračal. Na blagoslovu se je zbralo okoli 2.000 ljudi, ki so s svojo prisotno- stjo pozdravili gradnjo tega sakralnega objekta. Odtlej so tam bogoslužja ob različnih priložnostih: v začetku vsakega novega leta, pa ob začetku in koncu pašne sezone ter ob nekaterih nedeljah in praznikih. Benjamin Kanjir Z mašo so prisotni obeležili dvajseto obletnico kapele, ki je bila blagoslovljena v začetku avgusta 1993. (Foto: Benjamin Kanjir) ŠMIHEL NAD MOZIRJEM Za varno delo blagoslovili traktorje in voznike V sklopu Ovčarskega praznika je bila v nedeljo, 18. avgusta, v cerkvi Svetega Mihaela v Šmihelu nedeljska maša namenjena kmetom in njihovim družinam. Na pobudo župnika Sandija Korena in v organizaciji Društva podeželske mladine je po maši ob pritrkovanju šmihelskih pritrkovalcev sledil blagoslov traktorjev. Nekateri kmetje so se z njimi pripeljali od drugod, marsikdo pa je po blagoslov prišel kar s traktorskim ključem. Mateja Goltnik Župnik Sandi Koren je blagoslovil 24 traktorjev in njihove lastnike. (Foto: Mateja Goltnik) 16 Savinjske novice št. 35, 30. avgust 2013 Organizacije 16. PRANGERIJADA V MOTNIKU PRI KAMNIKU Rečicam predstavili svoj kraj V Motniku pri Kamniku je minulo soboto potekala 16. Prangerijada - srečanje krajev s sramotilnim stebrom. Z njim so obeležili 590-letnico trških pravic Motnika in pravic do tedenskih sejmov. Od dvanajstih krajev, ki imajo tovrstni srednjeveški simbol sojenja, se je v Motniku predstavilo devet krajev. Med udeleženci so bili tudi člani Turističnega društva Rečica ob Savinji. Na stojnici so Rečičani vabili obiskovalce z domačimi dobrotami, zgornjesavinjskim želodcem, štraubi in domačih kruhom ter tolkcem. Mnogi obiskovalci so domov odnesli tudi prospekte občine ter naravnih in zgodovinskih znamenitosti. Tudi na drugih stojnicah je bilo moč kupiti veliko kulinaričnih dobrot, pa še keramiko, zelišča, usnjene mošnjičke, škornje ... Nazorni prikaz sojenja pred stebrom, kjer so v srednjem veku so- Motniška gospoda si je privoščila zgornjesavinjske dobrote. Na rečiški stojnici so ponujali zgornjesavinjski želodec, štraube, domači kruh in tolkec. dili pridaničem, tatovom in prešuštnicam, so predstavili turistična društva Radovljica, Pred-grad, Brestanica, Pilštanj in Motnik. Udeležencem srečanja so spregovorili župan občine Kamnik Marjan Šarec, predsednik slovenske turistične zveze Peter Misja in poslanec v državnem zboru Brane Golubovic. Vsi govorniki so med drugim poudarili, da je Prangerijada prireditev, ki vsako leto znova združuje turistična društva iz krajev in mest z ohranjenim sramotilnim stebrom, ob tem pa v bogatem programu prikažejo delčke srednjeveškega življenja v mestu in na vasi. Danes nas prangerji predvsem opominjajo, da so včasih sodili na drugačen način. Tekst in foto: Marija Šukalo KUHANJE UPOKOJENSKEGA GOLAŽA V LUČAH Druženje zgornjesavinjskih predsednikov upokojenskih društev ob istem kotlu Lučki upokojenci so se lotili kuhanja upokojenskega golaža na tradicionalni prireditvi Lučki dan, a ga niso kuhali sami. V tej spretnosti so se morali izkazati predsedniki stanovskih društev iz cele doline. Po besedah predsednice organizatorja Martine Kladnik so ti imeli posebno nalogo. S sabo so morali prinesti vse skrivnosti začimb za dobro jed. Kuhanje drugo avgustovsko soboto v Lučah ni bil le kulinarični dogodek. Ob njem so se predsedniki društev na neformalen način spopadli s formalnimi težavami, ki jih tarejo. Obenem so se družili in v sproščenem pogovoru našli marsikatero rešitev. Seveda so ob tem budno pazili na ogenj in jed, da se ne prismodi. Tudi ko so odšli na ogled znamenitosti kraja pod vodstvom »vodičke« Kla-dnikove, so ob kotlu pustili dežurna kuharja. Da je njihova skrivnostna mešanica začimb, ki so jo nabrali po celi dolini, dobro začinila upo- kojensko kulinarično dobroto, je bilo opaziti takoj, ko je bila jed kuhana, saj je bil kotel hitro pra- zen, številni pokuševalci pa zadovoljni. Marija Šukalo Mešanje upokojenskega golaža so zaupali predsednikoma mozirskega in solčavskega upokojenskega društva, Stanetu Podsedenšku (desno) in Jakobu Preprotniku. (Foto: Marija Šukalo) Savinjske novice št. 35, 30. avgust 2013 17 Ljudje in dogodki, Oglasi OD KAKTUSOV V SVET PARADIŽNIKOV Jernej Mazej si bo odprl zeleno delovno mesto Na svetu obstaja že okrog štirinajst tisoč vrst, podvrst, križancev in mutantov paradižnika, tega priljubljenega sadeža oziroma povr-tnine. Znano je, da se ljudje, tudi na našem območju, kar kosajo v tem, kdo bo pridelal lepši, najtežji paradižnik ali vzgojil posebne barve in oblike. Bralci Savinjskih novic so nam poslali v objavo tudi nenavadne oblike, nekakšno igro narave, pa rekordno težke plodove, tudi že do poldrugega kilograma težke »štruce« tega izjemnega vrtnega sadeža. A v nečem je vse prekosil mladi vrtnar iz Gneča Jernej Mazej. Študenta Višje strokovne šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje smo prvič srečali v Mo-zirskem gaju, ko je v dnevih poletne razstave na svojem pisanem štantu predstavljal izjemno razstavo velikega števila različnih paradižnikov. Ko smo 24-letnega Jerneja Mazeja, po domače pri Spo- dnjem Fideju, obiskali na mali kmetiji, je bilo videti, da je suša za letos že opravila svoje, bolj žalostno podobo pa je ponujala tudi urejenost vrta in rastlinjaka. A so okna stare hiške namesto običajnih cvetličnih korit še vedno krasili slapovi različnih visečih paradižnikov. Jernej se je že med šolanjem za vrtnarja zaljubil v kaktuse in tam okrog starega kozolca jih ima menda kar 450 vrst. Kasneje ga je njegov mentor navdušil za gojenje in zbiranje različnih sort paradižnikov, zato je Andrej letos po različnih spletnih možnostih in prijateljskih znan-stvih vzgojil 4.000 sadik, predvsem za prodajo. Na domačih njivah pa so posadili 600 sadik, da bi pridelali tudi gospodarsko zanimivo količino te zelo iskane in zdrave povrtnine. Žal je večino pričakovanega pridelka vzela suša. Kljub temu je v svojem rastlinjaku, na vrtu in oknih vzgojil kar 180 različnih vrst para- Paradižniki, mali in veliki, barviti, pisani in predvsem izjemno raznoliki, zdravi in prijetnih okusov (Foto: Jože Miklavc) Zanimivosti narave Bralci ste tudi letos vabljeni, da nam pošljete razne zanimive pridelke narave. Ta krompir je zrasel na njivi Viktorja Zajca na Zgornjih Pobrežjah. Nas spominja na tjulna. Pa vas? Jernej Mazej je pritegnil pozornost s stojnico paradižnikov v Mozirskem gaju. (Foto: Jože Miklavc) dižnikov. Kot je dejal, je najbolj po- sirian, katerega plod zraste krep- nosen na gold nugget, white quine, osu bene, ewergreen, ameriški in nekakšen »indigo« paradižnik. Ljudje pa menda najbolj občudujejo paradižnik z velikimi plodovi giant ko čez kilogram. V njegovi zbirki so najljubši paradižniki iz sort beli, zeleni, pisani in temni, no, pa ruski miniaturni paradižnik. Jože Miklavc Jernej Mazej ima v načrtu vzgojiti okrog 200 različnih vrst, po katerih bo po njegovem največje povpraševanje. Svoje znanje in izkušnje bo ponujal v okviru društva za izobraževanje za samooskrbo z domačo hrano v programu učni sadovnjak, s sedežem v Mozirju ter v sodelovanju z aktivnimi kolegi po vsej Sloveniji. I 18 Savinjske novice št. 35, 30. avgust 2013 Ljudje in dogodki ROCK ŽUR V LUČAH Tabujevci predstavili nov singl Na 13. Rock žuru v Lučah so letos v okviru 44. Lučkega dneva mlade in mlade po srcu zabavali pevci in pevke skupin Up'n downs, Tabu in Bo!. Prireditev so drugi petek v avgustu z združenimi močmi pripravili mladi iz Luč ob pomoči domače občine in turističnega društva. Skupina Up'n downs z Lepe Njive v glasbi, ki jo ustvarja, meša več zvrsti in zvoka, na kar imajo vpliv znani in manj znani izvajalci prejšnjega stoletja. Na koncertu so predstavili tudi svoje avtorske komade. Tabu je nastal pred desetletjem in pol, ko se je združila druščina najstnikov, ki so igrali v drugih lokalnih bendih. Zlati petelin za debitanta v letu 2002, zlata in platinasta plošča za album Male nore ideje in nominacija za viktorja popularnosti so le nekatere od nagrad, ki jih glasbeni ustvarjalci prejeli za svoje komade. V Lučah obiskovalcev seveda niso pustili ravnodušnih. Iz svojega bogatega programa so predstavili tudi novo pesem Hvala za ribe. Skupina Bo!, ki ustvarja avtorsko indie/rock glasbo, deluje že peto leto. Na lučkem odru so se predstavili s komadi s svojega albuma Dirka za notranji mir in številnimi drugimi. Skupina Tabu je izvedla tudi novo pesem Hvala za ribe. Večer zabave in rokovskih ritmov so dopolnile trebušne plesalke skupine Sayyidah iz Dra-melj. Marija Šukalo SKUPINA TUŠ Na Debelem rtiču letos tudi osem otrok iz Mozirja Skupina Tuš že enajst let otrokom iz socialno ogroženih družin omogoča brezskrbne počitnice na morju. Med stotinjo otrok četrte skupine, ki so s sovrstniki na Debelem rtiču sedem dni uživali v druženju, zabavi, različnih športnih in drugih aktivnostih ter seveda plavalnih doživetjih, je bilo tudi deset otrok iz Velenja in osem iz Mozirja. Skupno bo letos na Debelem rtiču s Tušem letovalo 500 otrok, v enajstih letih projekta pa že kar 5.600. Otroke na podlagi objektivnih parametrov s sodelovanjem centrov za socialno delo, socialnih služb na osnovnih šolah ter območnih združenj Rdečega križa Slovenije v vseh slovenskih regijah izbere Rdeči križ, ki Skupini Tuš pri projektu ob strani stoji že vse od začetka. Izbira je vsako leto težja, saj so socialne stiske v Sloveniji vse hujše. Vse več je tudi otrok, ki morje vidijo le na televiziji, zato je pomen projekta danes še večji kot kdajkoli prej. LG ŠALJIVE ŠMIHELSKE IGRE IN VLEČENJE VRVI Slavili nepremagljivi Šentjurski korenjaki in spretne Barabe Izlivanje vode iz škornjev je zahtevalo posebno tehniko. (Foto: Mateja Goltnik) 37. Ovčarski praznik je letos postregel z zabavnim programom, ki so ga v nedeljo, 18. avgusta, krojile šaljive Šmihelske igre in tekmovanje v vlečenju vrvi. Slednjega se je udeležilo sedem ekip. Pod budnim očesom sodnikov Andreja Goltnika in Pepija Vodeba so se pomerile ekipe Šentjurski korenjaki, Šmihel, Klik- klik memory stick, ekipa iz Bočne, in Izviri Dobrina. Najmočnejši so bili nedvomno fantje iz Šentjurja, za njimi so se uvrstili Izviri Dobrina. Po napetem in napornem boju za tretje mesto so si tega izborili fantje iz ekipe Klik- klik memory stick. Nato so se med sabo pomerila še dekleta. Ekipa Brezje je premagala mlade Šmihelčanke in si s tem priborila zmago. V šaljivih Šmihelskih igrah, ki so zopet poskrbele za smeh in mokra oblačila, so se najbolje znašli tekmovalci, ki so sestavljali ekipo Barabe, na drugo mesto se uvrstili domačini DPM Šmi-hel, tretje mesto pa je zasedla ekipa iz Brezja. Ekipe Društva ljubiteljev lanskega mošta, Fileže-vi plus, G3Š in Jebiga si kljub trdemu boju in izvirnim taktikam niso priborile stopničk. Mateja Goltnik Ekipa Ljubiteljev lanskega mošta med neobičajnim pobiranjem jabolk (Foto: Mateja Goltnik) Savinjske novice št. 35, 30. avgust 2013 19 Organizacije, Kultura DVA AVTOMOBILA, TRIJE ŠOTORI IN DEVET ZAGNANIH V FRANCIJI Skavtsko vandranje po Provansi Skavti skavtske mreže Mozirje 1 smo se na letošnji tabor opravili v Provanso. Naša avantura se je pričela v ponedeljek, 5. avgusta, zvečer. Medtem ko sta bila glavna voznika polna adrenalina, smo ostali sopotniki že po nekaj kilometrih vožnje »kinkali«. Pot po Provansi smo začeli na prelepih francoskih prelazih. Col de la Bo-nette, ki velja za najvišji cestni prelaz v Evropi (2.802 m.n.v.), smo osvojili v dopoldanskih urah. Peš smo se povzpeli še na vrh (2.862 m.n.v.) in se naužili prelepega razgleda. Sledila je pot do čudovitega trdnjavskega mesteca Colmars, kjer smo si v kampu postavili šotore. Zbudili smo se v hladno jutro, saj smo taborili visoko v hribih, skoraj 1.200 metrov nad morjem, in se odpravili naprej. Pot nas je vodila po čudoviti in skoraj 700 metrov globoki soteski reke Verdon, eni najlepših naravnih znamenitosti Francije. Ob jezerih in razgledih smo se večkrat ustavili in uživali v čudoviti naravi. Kmalu smo prispeli v dolino in mestece Valensole na prostrana, a že požeta sivkina polja. Kljub temu smo našli prav nalašč za ogled turistov pušče-no še nepožeto polje, pripravno za fotografiranje in nabiranje šopkov sveže sivke. Malo pred Avignonom smo si ponovno postavili šotore in si odpočili. Naslednji dan smo se odpravili na ogled srednjeveškega mesta Avignon, ki je bil med leti 1309 in 1377 sedež papežev. Sprehodili smo se po mestu, si ogledali papeški palačo, stolnico, papeške vrtove in znameniti most Pont St-Bene- KONCERT V BLATAH Tokrat pesmi iz Dalmacije Člani rečiškega turističnega društva bodo za ljubitelje dalmatinskega melosa in slovenskih ljudskih pesmi pripravili tradicionalni koncert v Blate. V nedeljo, 1. septembra, bodo namreč ob 15 uri v »žabjekih«, v neposredni bližini Rečice ob Savinji, zapeli pevci Drameljske klape. V svoji predstavitvi so člani sekcije dramelj-skega kulturnega društva zapisali: »Tudi pri nas je veliko pevcev, ki že od nekdaj radi prepevajo slovenske in tudi druge pesmi. Zato smo se pred približno petimi leti v našem kulturnem društvu odločili, da ustanovimo pevsko sekcijo in poslušalcem približamo tudi nekaj dalmatinskega melosa, saj so te pesmi lepo zveneče z visokimi tenorji in nizkim basom.« Obiskovalci koncerta bodo lahko poslušali tudi predstavnike nazarske enote Zavoda za gozdove Slovenije, ki jim bodo razložili, kako pomemben je gozd za današnji čas. Marija Šukalo zet. Mesto, obdano z zidovi, je s svojimi kulturnimi danostmi na nas naredilo močan vtis. Naslednji postanek je bil ob rimskem akvaduktu Pont du Gard, kjer nas je premamila reka Gardon za vsem dobro dela. Še bi poležavali na plaži, a kaj ko je bila pred nami še dolga pot. Tokrat proti dišečemu mestu Grasse, centru evropske parfu-merije. Mozirski skavti na znamenitem mostu Pont prijetno kopalno osvežitev. Mimo mogočnih srednjeveških trdnjav ob reki Roni, Beaucaire in Tarascon, smo se odpeljali do bivše prestolnice Galije mesta Arles, si poiskali kamp in prenočili. Petek je bil v znamenju sonca, mivke in morja. Do Azurne obale smo se peljali skozi naravni park Camargue, ki velja za enega glavnih evropskih mokrišč. Pri tem so največ pozornosti vzbudili camarški beli konji in črni biki, ki so se pasli na obrobju pašnikov in slankastih močvirij ter jezer. Ob mestecu Saintes Maries sur la Mer smo se končno zapodili v divje valove sredozemskega morja in voda, čeprav malo hladna, nam je GORNJI GRAD Saint-Benezet v Avignonu (Foto: Rok Rakun) V parfumeriji Fragonard smo si ogledali muzej in butik, kjer se je mazalo, vohalo, »parfuma-lo«, ogledovalo in tudi kupovalo. Meka za vse, ki imajo radi parfume ... Proti večeru je že šlo in odpravili smo se še na večerni ogled Monte Carla. Presenetil nas je polurni ognjemet, ki smo si ga ogledali ob mogočnih jahtah v marini in tako doživeli filmski zaključek našega tabora. Dva avtomobila, trije šotori, devet zagnanih skavtov in več kot 2.800 prevoženih kilometrov. Po tem in še po marsičem drugim si bomo zapomnili še eno nepozabno skavtsko potepanje. Julija Remenik Nekoliko drugačno gledališče, gledališče zatiranih Gornji Grad je te dni prizorišče prvega NEfesti-vala gledališča zatiranih. Organizira ga Kulturno umetniško društvo Transformator, do nedelje pa bodo imeli razne delavnice in performanse. Tema današnjega dneva je Spol in SRAM, tema sobotnega dne bo Lokalno-globalno, medtem ko se bodo gledališčniki v nedeljo le še poslovili od prizorišča dogodkov v neposredni bližini cvetličarne v Gornjem Gradu. Na delavnicah bodo sodelovali tudi tuji ume- tniki. KUD Transformator je bilo ustanovljeno januarja 2012 iz potrebe po širjenju in nadgrajevanju gledališko-aktivističnega poslanstva, in sicer predvsem, a ne izključno v tehnikah gledališča zatiranih. Za izvajanje so se člani gledali-ško-aktivistične skupine predhodno usposabljali (večinoma so opravili usposabljanje za trenerje ali trenerje trenerjev v tehnikah gledališča zatiranih). ŠS 20 Savinjske novice št. 35, 30. avgust 2013 Šport KOLESARKA NINA MERMAL Letos jo čaka svetovno prvenstvo za rekreativne kolesarje 23-letna Nina Mermal iz Gornjega Grada se kolesarstvu posveča zadnja štiri leta. Za ta šport jo je navdušil njen fant. Diplomirana fiziotera-pevtka trenutno opravlja pripravništvo, čaka jo še strokovni izpit, nato pa bo, kot številni mladi, iskala službo. »Vzornice v kolesarstvu so mi sotekmovalke, ki imajo službe, družine, otroke, pa še vseeno najdejo čas za kolesarjenje in včasih pomislim, če one zmorejo, bom zmogla tudi jaz,« je povedala mlada kolesarka. Pred leti, ko je fanta spremljala na start kolesarske tekme, je opazila, da na cestnih kolesih tekmuje in vozi veliko žensk. Dotlej se je namreč srečevala le z moškimi na cestnih kolesih in pomislila je, da bi se na tem področju poizkusila še sama. S pomočjo uspešnega kolesarja in bratranca Luka Pustoslemška je kupila svoje prvo rabljeno kolo in kolesarska kariera se je pričela. Seveda ni šlo brez treningov in priprav, a dobri rezultati so bili kmalu tu. USPEŠNA LANSKA SEZONA Pridružila se je ekipi Kolesarskega kluba Alpe iz Kamnika in se resno podala v kolesarske vode. Dobila je licenco in pričela tekmovati na tekmah pokala Slovenije. Predlani in lani se je povzpela kar visoko. Lani je osvojila skupno tretje mesto v svoji starostni konkurenci in tretje mesto v kategoriji cestnih dirk. Tekmovanj po Sloveniji se rada udeležuje, kolikor ji dopušča čas. Lani je na Jurišu na Vršič zmagala v svoji kategoriji, na najštevilčnejši kolesarski preizkušnji, maratonu Franja je bila druga, prav tako na Eko maratonu v Mariboru. Na maratonu Alpe je končala na četrtem mestu. V letošnji sezoni Mermalova ni štartala na veliko tekmah. Kljub temu je zmagala v svoji kategoriji na maratonu Franja, na kar je zelo ponosna. Prvo mesto je osvojila tudi na krožni dirki v Marezigah, na maratonu Alpe je bila peta. Kakšno tekmo bo letos še prav gotovo odpeljala, a v pokalu ne razmišlja, da bo tako visoko kot lani. ČAKA JO SVETOVNO PRVENSTVO Konec septembra se bo udeležila svetovnega prvenstva za rekreativne kolesarje v Italiji. »Trasa je zelo zahtevna, vzponov je veliko in zadovoljna bom, če bom progo odpeljala,« je dejala Mermalova. Tedensko opravi okrog deset ur treningov na kolesu, pravih terenov v okolici ji ne manjka. Plan treningov ji pripravi Luka Pustoslemšek in poskuša se ga držati, je pa res, da kolesarstvo ni edina obveznost in se mora prilagajati delu, prej pa študiju. Dolgoročnih planov ne dela, saj ve, da se v športu lahko v trenutku vse spremeni. Lani se je pridružila ekipi Planet siol.net. V sklopu dirke po Sloveniji so sestavili posebno ekipo, ki je vozila Hervisov rekreativni kronome- ter. Na fakulteti za šport so v sklopu tega opravili številna testiranja in preiskave. Izkušnja je bila zanimiva, predvsem pa je dobila lekcijo o medijih, izkušnjo, ki ji odslej zelo koristi. VESELI JO ARANŽIRANJE Je potrpežljiva in se zelo potrudi za vsako star, ki se je loti. Že v otroških letih se je odločila, da bo delala v zdravstvu in po srednji zdravstveni šoli se je vpisala na fizioterapijo. Delo ji je všeč in ga rada opravlja. Doma, na kmetiji rada pomaga pri vseh opravilih. Zelo ljubo ji je aran-žiranje in urejanje prostorov. Izdeluje razne šopke, ikebane in sezonske aranžmaje. V kuhinji se rada poizkusi v pripravi novih jedi, brez receptov, po lastnem okusu. Včasih pa je bila aktivna v mladinski skupini, igrala je kitaro. Prosti čas rada posveča svojemu fantu, družini, predvsem pa nečakinji Pii. Štefka Sem Nina Mermal je zmagala v svoji kategoriji na zadnjem maratonu Franja, na kar je zelo ponosna. (Foto: Štefka Sem) POLETNA LIGA V MALEM NOGOMETU V PEKLU Šmarčani nepremagljivi V času poletnih počitnic so nazarski športniki svojo rekreacijo preselili z asfaltnega igrišča ob Dreti na travo Pekla v Žlabru. Tu so ob pomoči idejnih vodij Davida Urtlja in Petra Klopčiča pripravili ligo v malem nogometu. V njej je v petih kolih sodelovalo šest ekip iz spodnjega dela naše doline. Tokrat so barve Nazarij branile Čebele, Do-bletina in Pekel. Za premoč na igrišču Pekla so se potegovali tudi člani športnih društev Lipa Šmartno ob Dreti in Dreta Kokarje ter nogo- metaši Lok pri Mozirju. Najbolje so se odrezali Šmarčani, ki so bili vseh pet kol neporaženi, v svojih vrstah pa so imeli tudi najboljšega vratarja Simona Mazeja. Kokarčanom je pripadlo drugo in nazarskim Čebelam tretje mesto. Do-bletina se je uvrstila na četrto, Pekel na peto in Loke na šesto mesto. Zadnji krog sredi avgusta ni bil le nabiranje točk, temveč tudi prijateljsko druženje s piknikom. Slednjega so pripravili člani ŠD Vrbovec. Marija Šukalo Udeleženci poletne lige v malem nogometu v Peklu Savinjske novice št. 35, 30. avgust 2013 21 Ljudje in dogodki, Kronika Avgusta Pred 40 leti DAN GRANIČARJEV Tudi letos so karavlo »Savinjski partizan« v Logarski dolini in pri sv. Duhu obiskali predstavniki skupščine, UJV in druž-beno-političnih organizacij občine Mozirje. Graničarjem, ki čuvajo jugoslovansko-avstrijsko mejo od Olševe do Savinjskega sedla, so čestitali za njihov praznik in jih obdarili s praktičnimi darili. V nagovorih je bila izražena želja, da se še vnaprej ohranijo dobri odnosi, ki so se razvili med graničarji, organi UJV in prebivalci, ki živijo ob meji, kajti s sodelovanjem bodo lažje varovali naše meje. Pred 30 leti TURISTIČNI BIRO V MOZIRJU Kvalitetna turistična ponudba v dolini se nedvomno veča, k temu pa vedno več pripomore turistični biro v Mozirju in seveda vsi podpisniki samoupravnega sporazuma o njegovem financiranju. Ko je imel zadevo v rokah Izletnik Celje, je bila vsa njegova ponudba zgolj prodaja avtobusnih prevozov po dolini. Naloga mozir-skega biroja pa je prodaja turističnih kapacitet po dolini. Sem štejejo nočitvene zmogljivosti, ki so še hudo razdrobljene, kakor je sploh značilnost našega turizma, nadalje povezave z lokali ter ne nazadnje tudi prodaja izletniškega turizma. Trenutno goste najbolj zanimajo počitnice na kmetiji. Te so do septembra polno zasedene, kar se nedvomno lepo sliši. Tisti gostje pa, ki prenočujejo v družbenih lokalih, ne vedo povedati nič razveseljivega. Pred 20 leti PRVE OCENE ŠKODE ZARADI LETOŠNJE SUŠE Letošnja suša, ki je v bistvu kar nadaljevanje lanskoletne, saj vmes ni bilo izdatnih zimskih padavin, je v naši občini prizadela predvsem nižinska območja in hriboviti svet na prisojnih legah, nekoliko manj pa višinsko gorski svet v zgornjem delu doline. Zelo je prizadeta letina hmelja, kar vpliva na stanje v živinoreji. Kaže se tudi upadanje pridelave mleka. Zadnja sušna leta so močno oslabila življenjsko moč gozdov. Pripravila Tatiana Golob Za veqo prometno varnost otrok ob začetku šolskega leta MATJAŽ SEM, spec. pomočnik komandirja PP Mozirje policijski inšpektor III Pred nami je začetek novega šolskega leta. Na cestah bomo veliko pogosteje kot med počitnicami srečevali otroke, med njimi se jih bo mnogo podalo v šolo prvič. Skrb za tiste, ki prvič stopajo na šolske poti in ne poznajo nevarnosti, s katerimi se lahko srečajo na šolski poti in v vsakdanjem prometu, je izredno pomembna. Ob tem seveda ne smemo pozabiti tudi na učence, ki se po dolgih počitnicah vračajo v šole in so še razigrani. Otroci so kot prometni udeleženci nepredvidljivi, prometne predpise si razlagajo po svoje (predvsem prometne znake, ki obveščajo o varni hoji), prav tako ne zmorejo pravilno oceniti hitrosti in oddaljenosti bližajočega se vozila. Zato moramo za njihovo varnost skrbeti predvsem drugi udeleženci v cestnem prometu. Otroci in mladoletniki spadajo v tako imenovano skupino šibkejših prometnih udeležencev, saj se zelo redko pojavljajo kot povzročitelji prometnih nesreč, zato morajo vozniki nanje še posebej paziti. Zagotavljanje varnosti otrok je v prvih septembrskih dneh ena najpomembnejših nalog policije. V skladu z usmeritvami na področju zagotavljanja varnosti cestnega prometa bodo policisti ob začetku šolskega leta izvedli ustaljene aktivnosti. S stalno navzočnostjo ob šolah in šolskih poteh bodo prispevali k umirjanju prometa. Policijsko preventivno in represivno delo je f® , |i| m ■^Sli H8( (Foto: TGi usmerjeno predvsem v problematiko otrok in mladoletnikov kot potnikov in nadzoru upoštevanja prometnih predpisov voznikov na območjih, kjer se otroci najpogostejše zadržujejo. Za večjo varnost naših otrok priporočamo: Starši! Te in prihodnje dni čim več časa namenite prometno-varnostni vzgoji otrok. Preverite, kaj vaši otroci znajo in zmorejo, ne samo na šolski poti, ampak tudi na sprehodu, na kolesu ali v avtomobilu. Pri tem ne pozabite: najboljša vzgoja je vedno vaš lasten zgled. Pri prevozu otroke dosledno zavarujte z varnostnimi pasovi oziroma jih prevažajte zavarovane v ustreznih sedežih. Tudi sami se vedno pripnite. Vozniki! Kot udeleženci v prometu bodite na otroke in njihovo nepredvidljivost še posebej pozorni. Temu prilagodite tudi način svoje vožnje. Še posebej bodite pozorni v bližini vrtcev in šol ter krajev, kjer se morda otroci igrajo (npr. na ulicah, na parkiriščih ...). 22 Savinjske novice št. 35, 30. avgust 2013 Pisma bralcev, Kronika, Zahvale, Oglasi Odgovor na članek Potrebno se je oglasiti. Pa čeprav v pismih bralcem, ki verjetno niso tako berljivo gradivo, kot je lahko članek na prvih straneh, pa še s priloženo sliko. Govor je o članku »izboljšanje poplavne varnosti ob Trnjavi«. Naslov članka in sam tekst v njem je za avtorja in vašega dopisnika povsem primeren, saj se na zadovoljstvo krajanov, poglablja struga in utrjujejo betonske zaščitne stene hudournika vse od njenega izlitja v Savinjo pa navzgor v sam center Mozirja. Vse to je tudi res, vse prav do mesta, ki ga nazorno prikazuje priložena slika. Na tem mestu pa sta naslov in tekst povsem v neskladju z dejanskim stanjem. Pravzaprav bi dopisniku lahko očital veliko laž. Strugo hudournika, ki so ga skozi vse dele od izlitja navzgor lepo in v skladu s projektom sanirali, so prav na tem mestu močno zožili in hkrati še dvignili dno hudournika. Nikjer ni več vidnih ob stenah narejenih tako imenovanih varovalnih klinov, niti zadrževalnih pragov. Pri tem so mimogrede spre- menili tudi tok vode (prestavili proti cesti), ki ga je voda ustvarila skozi svojo zgodovino. Ne zavedajoč se, da ima voda svoje naravne zakone in bo to nasilje nad njo pokazala na svoj način. Tekom del ni bilo moč najti niti enega krajana ali slučajnega mimoidočega, ki se ne bi nad takim »strokovnim« delom najmanj čudil. Najpogosteje je bil v malo narečnem in domačem jeziku izgovorjen naslednji stavek: ja ka pa teti tu delajo - a so nori? Ta in podobno razmišljajoči stavki nakazujejo tudi eno izmed možnosti ukrepanj. Ker verjetno nimajo papirjev (potrdil) o svoji norosti, jih bo možno poklicati na odgovornost. Tako ARSO-vce, kot NIVO-jevce. V tej fazi odgovornosti je možno še reči: ja, nastalo napako, zaradi katere ni prišlo do izboljšanja, ampak poslabšanja poplavne varnosti, priznamo in jo bomo odpravili. Ko bo prišlo do ugotavljanja odškodninske odgovornosti bo težje. Iztok Benetek Na tratah 3 Mozirje Oko zaprem, v spominu vedno znova tebe uzrem. Nikjer te ni in to boli, spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel. V naših srcih boš živel. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil mož, oče, sin in brat Tomaž TISNIKAR 4.10.1967 - 13.8.2013 Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem BSH-ja, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, tople stiske rok, besede tolažbe, za cvetje, sveče in vso drugo pomoč. Hvala dr. Steinerjevi, sestrama Sonji in Barbari, fantom iz reševalne, govornikoma Romanu Čretniku, Matjažu Purnatu, pevcem in vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi IZ POLICIJSKE BELEŽNICE MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www. p o g re b-m o r a na.si • VLOM V VIKEND Ljubno ob Savinji: 19. avgusta so bili policisti obveščeni o vlomu v vikend na Ljubnem. Neznani storilec je v vikend v Lokah vlomil skozi vhodna vrata. Odtujil ni ničesar, je pa razmetal notranjost in poškodoval vhodna vrata. • Z VOZILOM NA SREHO Primož: 19. avgusta popoldan se je v Primožu pri Ljubnem ob Savinji voznik z osebnim vozilom prevrnil na streho. Posredovali so reševalci NMP Mozirje, ki so poškodovanega voznika prepeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Gasilci PGD Nazarje so odklopili akumulator, z vpojnim sredstvom posuli motorne tekočine in počistili cestišče ter vlečni službi nudili pomoč pri izvleki vozila. • S CERKVE IN VEŽICE UKRADLI BAKRENE ŽLEBOVE Šmihel: V noči na 21. avgust je neznani storilec s cerkve v Šmihe-lu ukradel šest metrov odtočnih bakrenih cevi, z mrliške veže v neposredni bližini pa 24 metrov bakrenih žlebov. • VLOM V SKLADIŠČE PODJETJA Ljubno ob Savinji: 23. avgusta je bilo vlomljeno v skladišče podjetja na Ljubnem ob Savinji. Neznani storilec je na vratih odlomil ključavnico obešanko in prišel v samo skladišče, od koder je ukradel žič-nate mreže zvite v rolo za baliranje, folijo za baliranje in nekaj sodov za pivo. Škode je za najmanj 700 evrov. • VLOM V GOSTINSKI LOKAL Mozirje: V noči na 24. avgust je bilo vlomljeno v gostinski lokal v Mozirju. Neznani storilec je na vzvod vlomil skozi vrata in iz lokala ukradel menjalni denar in cigarete v vrednosti okoli 500 evrov. Spomini so kot okno, ki te vsak čas vidimo lahko, kadar mi hočemo. V SPOMIN Jože DROFELNIK 2003 - 2013 Žena Jožica, sinova Simon, Leanhard Savinjske novice št. 35, 30. avgust 2013 23 Za razvedrilo / Ali bi naju lahko fotografirali? Pozabila sva aparat. Potrjeno sorodstvo Učiteljica: „Vaš sin je zelo dober učenec. Posebej mu ležijo tehnični predmeti." Oče: „To ima po meni." „Ste tudi vi kdaj popravljali šolski zvonec, da je zvonil vsako uro deset minut prekmalu?" Prerano nepreudarjeno Mama: „Zakaj se nič ne učiš?" Hčerka: „Se ne splača. Do takrat, ko bom dobila službo, bom itak vse že pozabila." Nova družba, nova znanja Babica: „Kaj si želiš od šole?11 Vnuk: ,.Da bi se poln znanja vrnil iz nje domov." „To je pa lepo." „Ja, vsi si znajo sami narediti frače, samo jaz še ne." Ozkotirno učenje Oče: „Letos bi bilo dobro, da bi si za učenje vzel več časa." Sin: „Seveda, saj že sedaj študiram." „Kaj?" „Kako bi se mu izognil." To je eno od umetnikovih zgodnjih del. Oškodovanka: „Najprej sem pomislila, da se je mož vrnil prej domov, potem pa je tip kar naenkrat zlezel k meni v posteljo..." „Ste takrat že vedeli, da to ni vaš mož?" „Ne, ampak, ko meje začel ljubiti in ljubiti in ljubiti in kar ni nehal ..." „Ste se mu izmuznili in takrat poklicali policijo?" „Kje pa, ta trapasta soseda jo je!" Iskalec izmišljenih zakladov Mozirjan: „Nisem vedel, da je Sveto pismo tako poučno." Rečičanka: „Kaj si pa zvedel?" „Tukaj piše nekaj o zlatem teletu. A ga je že kdo našel? A obstaja kak zemljevid o tem, kje bi se naj nahajal?" Bliža se jesen "Nekaj časa te nisem videl. Si bil v tujini?" "Sem, in to v Grčiji." "Zakaj si šel pa tja na dopust. Tam ja kar naprej nekaj štrajkajo." "Saj nisem šel na počitnice, pač pa po inštrukcije." Ko se stvari obrnejo Žena sosedi: „Moj mož je loterijski manijak." Mož: „Hura, zadel sem na lotu!" Žena: „Kot sem ti rekla, moj mož je pravi loterijski genij!" Oškodovanka nedokončanega zločina Policist: „In kdaj ste posumili, da imate v hiši vlomilca?" <$3 Cvetke ti koprive- PODPORA SE OBNESE Tretjeuvrščena sekačica na vlcerskem tekmovanju v Lučah, študentka Saša Podkrižnik: »Zgornjesavinjčanke poprimemo za vsako delo. Al smo uspešne v delu al pa v navijanju. Jaz sem uspešna, ker zame navijajo moje kolegice, one pa, ker s svojim navijanjem zažigajo, medtem ko jaz žagam.« V ZADREGI PRED NADALJNJIMI ODLOČITVAMI Jan Zajc, poročni in vsesplošni fotograf: »Ljudje, dajte se ženit! Lahko tud dvakrat, trikrat, vedno pridem. Pridem tud na zlate, srebrne, bronaste, diamantne poroke. Ni problema, slikam tud papirnate, slamnate, želatinaste, vsakršne poroke. Dajte se ženit, sicer se bom moral jaz, pol pa ne bom mel cajta za vas.« BREZŽIČNO IZ SREDNJEGA VEKA Primož Bitenc, član upravnega odbora Turističnega društva Rečica ob Savinji in udeleženec 16. Prangerijade v Motniku: »Halo, okrog mene se sprehaja grajska gospoda s podaniki. Pogovarjaj se z mano po mobitelu, da se mi ne bo treba ščipati, da bo vedel, da nisem zašel v srednji vek.« 24 Savinjske novice št. 35, 30. avgust 2013 Križanka, Informacije sestavil: peter udir raztopina sadnega IZVLEČKA z veliko količino sladkorja grški mitološki letalec. deoalov sin slikar. ki mu je sahva glavno izrazno sredstvo domovina kirke v gr. mitologiji trd izrastek v Čeljusti strm svet v snežniških rebreh UNIFORMA ZA SLUŽABNIKE ANTON AŠKERC razkošje. sijaj nova vrsta. odstavek turistični kraj na otoku hvaru kar je enakovredno. ustoezno velika morska risa z dolgo ozko glavo polarno območje okoli severnega tečaja deljahalne opreme st. gr. paro-diCni verzi najmanjši dobitek pri cml! )l atenski nogometni klub topilo za lake in smole obširen travnat svet z visoko travo v severni ameriki am. pevec (frank) kost prsne-ca koša Cista duša v brahma-nizmu mrtev človek. mrllc RIŽEVO ŽGANJE v indijski mitologiji žena šive sestavina svetilnega plina. tuoi etilen račja samica kemijski simbol ža radon nemški pisatelj (wilhelm) nem. nacist. admiral (erich) ŠOP LAS tibetansko govedo slovenski igralec (gašper) del voza. na katerega so pritrjena kolesa sestra očeta ali matere sam neill hanžek, matjaž judovski religiozni mislec (uriel) podolgovata tvorba v kraških jamah nemški državi. jan. živec v mejah nemčije pred letom 193í Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO_ Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO_ Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE_ Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ_ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Slovarček: ACOSTA - judovski religiozni mislec (Uriel); LIVREJA - uniforma za služabnike; RAABE - nemški pisatelj (Wilhelm); v,_J -^ Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): BOŽANSKOST, ARESTANTKA, ZALA, VARAN, ALE, ČAPEK, ZVEN, BAS, TANJA ŽAKELJ, HIJENA, AKKA, SORBONA, GNOJ, AS, AVTOR, STEARAT, ŠČIT, VAIL, AKIRA, KANELA, POZLATAR, ARARAT, AVTOŠOLA v_^ KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 36. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 35, 30. avgust 2013 25 Napovednik dogodkov Petek, 30. avgust ob 9.00. Račnek, Šmartno ob Dreti Memorial Miha Gostečnika v košarki ob 20.00. Športno igrišče Nazarje Šport in projekcija pod zvezdami Sobota, 31. avgust ob 8.00. Športno igrišče Nazarje Nogomet na milnici ob 9.00. Gornji Grad Otvoritev tematskih poti po občini Gornji Grad ob 10.00. Gornji Grad Vodena kolesarska tura po gornjegrajski panoramski cesti ob 10.00. Nova Štifta Vodena tura za pohodnike na Lepenatko ob 11.00. Smučišče Slapnik v Novi Štifti Predstavitve, degustacije in prodaja izdelkov na stojnicah ob 12.00. Smučišče Slapnik v Novi Štifti Zabava in razna družabna tekmovanja ob 17.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma - ND Mozirje : NK Vojnik (člani) ob 20.00. Cerkev sv. Jurija v Mozirju Poletni nocturno Nedelja, 1. september ob 9.00. Račnek, Šmartno ob Dreti Velikonogometni turnir ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma - ND Mozirje : NK Rogaška TS (ml. dečki) ob 13.00. Golte Lovski praznik na Golteh ob 15.00. Blate pri Rečici ob Savinji Koncert klape Drameljski Dalmatinci Ponedeljek, 2. september ob 19.00. Muzejska zbirka Mozirje in Mozirjani Domoznanski večer z Aleksandrom Videčnikom: Stare družine in spominska obeležja v Mozirju Sreda, 4. september ob 17.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma - ND Mozirje : NK Dravinja (pokal člani) ŽIVALI - PRODAM Prodam 2 telička - bikca, stara 10 dni; tel. 583-52-39. Prodam bikca sr, starega 1 teden; gsm 041/783-427. Prodam bikca simentalca, težkega 75 kg; gsm 040/256-652. Prodam bikca čb, 100 kg in sr, 60 kg; gsm 051/324-159 ali 041/783-615. Prodam 2 bikca sivca, 215 in 230 kg, lepa; gsm 051/423-440. Prodam bikca ls, težkega 130 kg, ter breji te-lici sr; gsm 031/759-955. Prodam teličko limuzin, staro 7 dni; gsm 031/805-832. prodam teličko sr, težko 140 kg; gsm 031/228-217. Prodam telico čb/bbp, težko 220 kg - zelo lepa; gsm 041/976-153. Prodam prašiče, najboljše mesnate pa- sme za dopitanje ali zakol, z dostavo; gsm 041/619-372. Prodam prašiče, težke od 100 - 200 kg; gsm 031/832-520. Prodam prašiče, 25 - 200 kg, možna dostava; gsm 031/223-484. Prodam zajce za zakol ali nadaljnjo rejo; gsm 031/724-936. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo ali telico za zakol ali dopitanje in teličko nad 150 kg; gsm 031/533-745. ŽIVALI - ODDAM Oddam čistokrvnega psa bernardinca dobremu oskrbniku; gsm 041/716-210. DRUGO - PRODAM Prodam savinjske želodce; gsm 041/453058. Zahvaljujemo se vsem gasilcem Zgornje Savinjske doline, pripadnikom helikopterske enote Slovenske vojske ter vsem, ki ste tako požrtvovalno in nesebično pomagali pri gašenju gozdnega požara v Velikem Rogatcu. Prav tako gre zahvala vsem tistim prizadevnim posameznikom in društvom, ki ste sodelovali pri uspešni izvedbi tradicionalne, letos že 44. prireditve Lučki dan. Občina Luče MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ steklarska delavnica tamse, mozirje Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje. ◊ Šiviljstvo žana Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. ◊ parketarstvo tkalec polaganje parketa, laminata, PVC oblog, izdelava vzorcev in bordur, izdelava lesenih teras, izdelava suhomontažnega estriha, obnovitev starih parketov; gsm 041/724-184. Boštjan Tkalec s.p., Gotovlje 139 a, Žalec. ◊ kmetje, gozdarji Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ montaža satelitskih sistemov - pop tv in a kanal Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ slikopleskarstvo terglav Beljenje notranjih površin in fasad, dekorativni opleski, izdelava izolacijskih fasad, delo na višini z dvižno košaro... tel. št. 03/57206-73, 041/216-214, www.terglav.si Andrej Terglav s.p., Andraž 96 b, 3313 Polzela. ◊ servis oljnih gorilnikov, kotli na drva in pelete Viadrus, peletni in uplinjevalni kotli na polena Atmos, pe-letni gorilniki Etiks, regulacije ogrevanja Seltron, Buders, Firšt; gsm 041/809-318. Aleš Hojnik s.p., Radmirje 98, Ljubno ob Savinji. Prodam želodce; gsm 041/326-851 - Robi. Prodam naravno pridelano domače bučno olje, 1 l/12 eur; gsm 051/366-133. Prodam gobice za izdelavo kefirja; gsm 051/825-988. Prodam male lesene gajbice; tel. 03/58340-41. Prodam otroški traktor na pedala od 2. leta dalje; gsm 041/908-707. Prodam raznovrstne pletene koše in košare; gsm 031/427-810. Drva suha, bukev, gaber, balirana po 1 m3, cepljena, prodam; gsm 031/585-735. Prodam drva v paleti in pelete; tel. 040/551211. Prodam drva - klaftre ter traktorske verige 24 in 30 col; gsm 051/302-934. Prodam garažna vrata (imov les) 230 x 230 cm, prešo za mošt in sekular; gsm 041/464-032. Prodam deske za streho, debeline 20 mm, (suhe); gsm 041/942-169. Prodam brestove deske, debeline 50 mm, približno 1,200 m3; gsm 031/694-248. Prodam klavir, rjave barve v delujočem stanju (starinske vrednosti), 600 eur; gsm 031/591-011. Prodam ohranjeno skoraj novo 1/4 violino z lokom in kovčkom; gsm 031/786-453, Veronika, N. Štifta. Prodam traktor paskvali, 4-pogon, z hidravličnim plugom za sneg in 2 prikolici; gsm 041/464-032. VOZILA IN OPREMA Prodam jeklena platišča, orig. francoska -13 col za clio, radkape + rab. zim. gume; gsm 041/878-932. Prodam platišča 195/65/15 in komplet komoro z nosilci za astro karavan in gume s platišči 175/70/13; gsm 031/331-416. NEPREMIČNINE V okolici Nazarij ugodno prodam delno opremljeno garsonjero; gsm 031/526-984. V Nazarjah prodam opremljeno stanovanje, 61 m2, cena po dogovoru; gsm 070/708-154. Oddam 2-sobno stanovanje, 63 m2, v Mozirju, večinoma opremljeno; gsm 041/338559. Mozirje center - oddam manjši lokal; gsm 031/251-749. OSEBNI STIKI Dobrih 40 let imam, iskreno si želim, da mlado dekle spoznam; gsm 041/240-403. 26 Savinjske novice št. 35, 30. avgust 2013 Ljudje in dogodki, Organizacije PLANINSKO DRUŠTVO LUČE Koča na Loki pripravljena na jubilejno praznovanje Koča na Loki ima svoj fotoelektrični sistem oskrbe z elektriko in ekološko čistilno napravo. (Fotodokumentacija PD Luče) šen tako glede prostovoljnih delovnih ur kot vloženih sredstev, pri katerih so priskočili na pomoč tako sponzorji kot Občina Luče. Že lani so na koči prenovili streho. V prejšnjih letih so namestili sončne celice in uredili biološko čistilno napravo, saj skrbijo za varovanje okolja, kot je bilo rečeno tudi v obrazložitvi ob podelitvi letošnjega priznanja občine Luče planinskemu društvu. Tako urejena koča bo pričakala udeležence slovesnosti, ki jo bodo ob svojih šestdesetletnici pripravili zagnani lučki planinci na Loki v soboto, 7. septembra. Dogajanje se bo pričelo ob 12. uri s slovesno mašo za pokojne planince v tamkajšnji kapelici, ob 13. uri pa bo sledil še kulturni program. Pričakujejo, da se jim bo na praznovanju pridružil tudi predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik in predstavniki Savinjskega meddruštvenega odbora, prav tako pa številni planinci in ostali obiskovalci te priljubljene planinske postojanke. Marija Lebar IZ ZAKLADNICE NAŠE DOLINE Javorje - Tolstovršnikova pustota V minulih dneh so člani lučkega planinskega društva prenavljali stavbno pohištvo na svoji planinski koči na Loki. V prenovo je bilo vloženega obilo truda, pa tudi sredstev, saj so zamenjali kar 32 oken. Okna proizvajalca Glin Nazarje ustrezajo zahtevam energetske varčnosti. Tudi grobo montažo zagotovi dobavitelj, vse ostalo, kot je tesni-tev, namestitev polken in druga drobna dela so opravili člani društva sami. Zalogaj je bil precej- Mnoga dela so opravili člani planinskega društva sami. (Fotodokumentacija PD Luče) Slabo uro hoda iz Solčave stoji na izpostavljenem slemenu mogočna kmetija Tolstovršnik. Pročelje hiše iz leta 1703 krasi freska svetih treh kraljev. Od nje so čudoviti razgledi. Kam vse, pa pridite pogledat sami. Potem se lahko odpravite proti Grohotu. Čez pol ure hoje vas bo pot pripeljala do njihove pustote z imenom Javorje. Najlepša je zadnje dni junija, tik pred prvo (in zadnjo) košnjo. Toliko raznovrstnih cvetlic in trav, kot je na tem, slabih 1.200 metrov visokem ne-gnojenem travniku, ne boste našli povsod. Slovar slovenskega knjižnega jezika sicer navaja, da je pustota v fevdalizmu opuščena kmetija oziroma pust, neobdelan svet, kar pa v naših krajih ne drži. Pustota imenujemo v naših krajih zelo veliko krčevino, ki je odmaknjena od kmetije. Na njej so postavili gospodarsko poslopje, največkrat marof, včasih tudi hlev ali samo kozolec, vendar tam niso nikoli stalno živeli. Tega ni v hišnem spominu in tudi drugih dokazov (virov) za to ni. Nekdaj so na pustoti zemljo tudi obdelovali, sejali so predvsem žitarice, v zadnjih desetletjih pa jo uporabljajo zgolj za košnjo in pašo. Nekatere kmetije so imele tudi po več pustot. Hlev, v bistvu je kar marof ali pristava, saj so ga uporabljali tudi za številna kmetijska opravi- la, ki stoji na tej pustoti, je prava zakladnica spominov. Prav vsak tram, skoraj vsaka deska je popisana s podatki o tem, kar se je določenega dne tam dogajalo. Koliko mrve so pridelali, kdaj so jo porabili, koliko snega je bilo na dan svetega Jožefa ... Velika lesena knjiga. Poleg tega je v zgradbi ohranjenih mnoštvo prastarih kmetijskih strojev. Večinoma lesenih: mlatilnica, sekal-nik, luščilnik zrnja in drugi. Lepa zbirka, ki bi jo bilo treba ohraniti. i i/ns SSkii J5 Nekdaj je del živine prezimil kar v hlevu na pu-stoti. Lažje in bolj ekonomično je bilo vsak dan hoditi gor, oskrbeti živino in se vrniti, kot spraviti veliko količino sena k hiši, za kar bi morali zgraditi še en senik. Pa tudi gnoja ni bilo treba prenašati sem in tja. Seveda je pot pozimi trajala dlje časa kot poleti, zlasti ob novo zapadlem snegu, ki so ga gazili do pasu ves dopoldan. Tako je bilo pač takrat življenje. Marijan Denša Pustota imenujemo v naših krajih zelo veliko krčevino, ki je odmaknjena od kmetije. (Foto: Marijan Denša) Savinjske novice št. 35, 30. avgust 2013 27