V£f^. lo slovenskeg gasilo ?y k** j -*f*«feS 7^ ¦-£- ¦ >..' ~^vw -J , -P-- ¦ IfcŠi 1 -,;K „i^*rt£* v Mi m ODPRTEGA TRGA? HlllWiliil \ - n 'iš&*-3*£ - tt^a »>? ¦ h CW3S ^%£««ss vsebina 9 KAJ PRINA©AJO PRVE IZKU©NJE ODPRTEGA TRGA? Slovenski odjemalci so se letos prviË sreËali z moænostjo izbire dobavitelja elektriËne energije, pri Ëemer so to moænost na za-Ëetku imeli predvsem veËji porabniki, in pe to tisti, ki so se na odpiranje trga tudi pravoËasno in dobro pripravili. Zaradi zapletov in pomanjkljivosti zakonodaje se napovedana uËna ura odprtega trga ni najbolje obnesla, saj se udeleæenci pe vedno sreËujejo z vrsto teæav. REKORDNA APRILSKA RAST PORABE Poraba elektriËne energije je aprila dosegla rekordno stopnjo rasti, saj smo s porabljenimi 949,3 milijona kilovatnimi urami lanske primerjalne rezultate presegli kar za 10,7 odstotka. OËitno je ta Ëas proizvodnja v svojem najveËjem razmahu, saj je bila aprilska poraba precej veËja od lanske pri obeh spremljanih skupinah porabnikov, in sicer se je pri neposrednih odjemalcih poveËala za 22,9 odstotka, distribucijska podjetja pa so lanske rezultate presegla za 7,5 odstotka. KONCANA CBWTEV PRHVI02ENJA BBflROGOSPODARSTVA Cenitev premoæenja elektrogospodarstva, za katero so se podjetja odloËila sredi lanskega leta, je bila konËana v predvidenih rokih in v skladu z razpisnimi doloËili. Dobljeni rezultati so pokazali, da je bilo premoæenje elektrogospodarskih podjetij in premogovnikov doslej ocenjeno previsoko, pe najveË odstopanj pa je v hidroelektrarnah. POTREBE NAREKUJEJO VE»JE OBRATOVANJE Zaradi letopnjih neugodnih hi-drolopkih razmer in poslediËno zmanjpane proizvodnje v hidroelektrarnah je bilo treba za zagotovitev nemotene oskrbe precej poveËati proizvodnjo v termoenergetskih objektih. V zadnjih lanskih in prvih leto-pnjih mesecih je levji deleæ bremena nosila termoelektrarna ©optanj, ki je tako v tem Ëasu v omreæje oddala rekordno ptevi-lo kilovatnih ur. Dobre proizvodne rezultate pa spremlja tudi kopica obratovalnih teæav. VETER — ALTERNATIVNA ENERGIJA PRIHODNOSTI Po nekaterih napovedih naj bi v Evropi do leta 2040 s pomoËjo vetra zagotovili æe okrog 11 odstotkov vse potrebne energije. Temu podro-Ëju alternativnih virov energije v zadnjem Ëasu vse veË pozornosti namenjamo tudi v Sloveniji, pri Ëemer pa bo treba za intezivnejpe izkori-pËanje vetra v domaËem prostoru odgovoriti pe na nekatera naravovarstvena vprapa-nja. SMO V ELEKTROGOSPODARSTVU PRIPRAVLJENI NA EVRO? Medtem ko v Evropi po novem prisegajo le pe na evro, se z razmipljanji o teæavah, povezanimi s prehodom na novo valuto, pri nas ubadajo le redki. V Informatiki, ki skrbi za informacijski sistem slovenske distribucije, opozarjajo, da bo uvedba evra prinesla vrsto sprememb, na katere bi se kazalo pravoËasno pripraviti. ko zapiha veter a klasiËnih virov energije ne bo mo-goËe izrabljati v nedogled, je jasno vsaj Elektro-Slovenija, d.o.o. UREDNI©TVO Glavni in odgovorni urednik: Brane JanjiÊ Novinarja: Minka Skubic, Miro Jakomin Adrema: Tomaæ Sajevic Lektorica: Darinka Lempl Naslov: NA© STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02 e-mail: brane.janjic@eles.si »ASOPISNI SVET predsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednica Ida Novak Jerele (NEK), Majda KovaËiË (El. Gorenjska), Natapa Toni (TE-TOL), Jana BabiË (SEL), Jadranka Luænik (SENG), Gorazd Pozvek (TEB), Franc Ægalin (TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Oroæim Koppe (El. Maribor), Neva Tabaj (El. Primorska), Irena Seme (TE©), Janez Zadravec (ELES), mag. Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Jopko Zabavnik (Informatika), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov). Poptnina plaËana pri popti 1102 Ljubljana Peter Zebre OBLIKOVANJE STUDIO CTP d.o.o. Ljubljana DELO TISKARNA d.d., Ljubljana MU je vpisan v register casopisov pri RSI pod št. 746. Po mnenju urada za informiranje št. 23192 šteje NAS STLK med izdelke informativnega znacaja. NAS STLK je brezplacen. Naklada 7.000 izvodov. Prihodnja številka Našega stika izide 28. junija 2002. Prispevke zanjo lahko pošljete najpozneje do 18. junija 2002. Foto Dušan Jez www.eles.si toliko Ëasa, kolikor jih poznamo. Precej staro je tudi spoznanje, da z nepremiplje-no in potratno porabo fosilnih in tekoËih goriv delamo veliko pkodo napemu planetu, Ëeprav smo se obravnave tega dejstva zaËeli resneje lotevati pele v nekaj zadnjih letih, ko nas je s podnebnimi spremembami nanj zaËela opozarjati tudi narava sama. Slovenija je med tistimi dræavami, ki so se zavestno odloËile, da bodo skupale ta uniËevalni proces ustaviti. Da pri svojih namerah misli resno, pa v zadnjem Ëasu vse bolj dokazuje tudi s sprejemom konkretnih uredb in zakonov v podporo veËji rabi obnovljivih virov ter izvedbo nekaterih projektov, ki sicer na prvi pogled in glede na trenutno stvarno porabo energije pomenijo le drobtinico, a so dolgoroËno gledano vendarle pomemben korak k spreminjanju napega odnosa do ravnanja z energijo. Pri tem ne gre pozabiti tudi, da povprapevanje po vseh virih energije na svetu narapËa, kar glede na æe omenjeno omejenost nekaterih naravnih virov pomeni, da se bo enkrat, ne veË tako daleË v prihodnosti, vendarle treba oprijeti tudi novih alternativnih repitev, med katerimi imajo nedvomno najveËjo prednost obnovljivi viri energije. V Evropi, pe bolj pa v Sloveniji, je deleæ teh sicer pe zelo skromen, a vendar se povsod ukvarjajo tudi s prouËevanjem teh drugaËnih in za okolje prijaznejpih moænosti. Pri nas smo ocenili, da ima pe najboljpe obete veter na Primorskem, pri Ëe-mer pa smo se energetiki zopet sreËali z vrsto nasprotovanj, in to spet ne s strani lokalnih prebivalcev oziroma tistih, ki so v takpne projekte tudi najbolj vpleteni, ampak znova bolj s strani tistih, ki drugaËne in boljpe repitve niti ne znajo ponuditi. Tako se namesto odloËne podpore vsem moænostim, ki ohranjajo ali ponekod celo dvigujejo kakovost oskrbe z energijo in zagotavljajo dodatna delovna mesta, spet sreËujemo z nasprotovanji v pomenu, da vsa ta prizadevanja tako in tako prina-pajo veË pkode kot koristi. Zanimivo ob tem tudi je, da denimo doslej podobnih negativnih razprav ob avtocestnem programu, ki nedvomno pomeni bistveno veËji poseg v prostor in spreminjanje znaËilnosti nape pokrajine, nismo zasledili, je pa podrobnih analiz in modrovanj deleæen praktiËno vsak energetski projekt. MogoËe pa zato, ker pobudniki takpnih razprav razmipljajo v slogu, ceste dejansko vsi potrebujemo, za elektri-Ëno energijo pa je tako in tako vseeno, bomo pa televizijo ob sveËah gledali. Kuw\ E tema meseca Kaj prina©ajo prve izku©nje odprtegatrga ? Z vzpostavitvijo odprtega notranjega trga z elektriËno energijo se je marsikaj æe spremenilo, precej zadev pa bo treba pe urediti, saj vzpostavljeni novi odnosi pe nimajo povsod ustreznih pravnih podlag. Zapleta se predvsem pri obraËunavanju odstopanj od napovedane porabe, precej nezadovoljstva pa zbujajo tudi cene, ki so vipje od sprva priËakovanih. z a nami so prvi meseci delne sprostitve trga z elektricno energijo, zato smo se k nekaterim kljucnim dejavnikom v procesih odprtega trga namenili z vprašanji, kakšne so njihove prve izkušnje, v cem ocenjujejo prednosti in pomanjkljivosti dosedanjih dogajanj na trgu in kako gledajo na bližajoce se napovedano popolno odprtje trga, ko naj bi k nam prišli tudi ponudniki energije iz tujine. BES MORAL PREVZETI BREME DODATNIH STROŠKOV Vloga Elektro-Slovenije je bila z energetskim zakonom in drugimi uredbami precej jasno opredeljena, in sicer kot prenos elektricne energije in vodenje elektroenergetskega sistema. Z odprtjem trga se zadeve glede vodenja in upravljanja sistema niso bistveno spremenile, saj je Eles to funkcijo opravljal že prej, ceprav tedaj še kot edini kupec elektricne energije. Kljub izlocitvi dolocenih dejavnosti, predvsem trgovanja in upravljanja elektrarn, se ni bistveno zmanjšal obseg dela, ravno nasprotno, zaradi potrebe po dodatnih storitvah se je celo zelo povecal. Je pa z odprtjem trga, pravi direktor javne gospodarske službe Upravljanje prenosnega omrežja mag. Milan Jevše-nak, zaradi nejasnosti zakonodaje in pomanjkanja nekaterih podzakonskih aktov prišlo do precejšnjih težav pri obvladovanju celotnega sistema. Optimum obratovanja in upravljanja omreæja je namreË prej slonel na tehniËnih znaËilnostih, z odprtjem trga pa so v ospredje pripli komercialni interesi, s Ëimer so se precej spremenili tudi interesi in delovanje samega sistema. Prve izkupnje z odprtjem notranjega trga tako kaæejo, da nekatere funkcije iz naslova sistemskih storitev slabo funkcionirajo, saj se je glede na majhnost napega sistema isti objekt znapel v dvojni vlogi in hkrati deluje tako za trg kot za sistem (oz. sistemske storitve), pri Ëemer pa je zelo teæko narediti mejo med tema dvema funkcijama, saj interesi trga in sistema niso vedno identiËni. Glavne teæave se, pravi mag. Milan Jevpenak, tako kaæejo predvsem v majhnosti sistema, majhnem ptevilu elementov, ki nastopajo na trgu, in teæavni razmejitvi med træno in sistemsko funkcijo. Opaæamo tudi, da so bile sklenjene zelo toge pogodbe med partnerji v sistemu, pri Ëemer se odstopanja od pogodb v sistemu ne izravnavajo na trgu, kot bi bilo normalno in je bilo priËakovano, ampak preko sistemskih storitev oziroma preko Elesa na izravnalnem trgu. Takpno poËetje pa Elesu seveda po-vzroËa dodatne stropke, ki niso bili upoptevani v omreænini, ki je edini dohodek Elesa in jih kljub veljavnemu pravilniku in æe pripravljenim pogodbam za zdaj nihËe ni pripravljen prevzeti nase. Podobno velja tudi za sistemske izgube, saj nam je re- gulator priznal le doloËeno koliËino izgub in denarja zanje, zaradi trænih razmer in poveËanega prometa po omreæju pa s predvidenim denarjem Eles ne pokriva vseh stropkov in tudi na tem podroËju ustvarja izgubo. Tretji negativen element v poslovanju kot odraz odprtega trga pa je prednostno dispeËiranje, kjer dogovorjena cena zaradi sprememb na trgu prav tako ne krije veË vseh stropkov in povzroËa Elesu dodaten izpad prihodkov. Skratka, za zagotovitev nemotenega poslovanja Elesa bo treba te stvari v kratkem urediti, pri Ëemer pa kaæe omeniti, da tudi v Evropi te zadeve pe niso povsem razËipËene in jih pele skupajo poenotiti. Seveda je stvar lastnika oziroma regulatorja, iz katerega naslova se bodo ti stropki pokrivali, vendar je dejstvo, da jih bo nekdo moral pokriti. DrugaËe pa s samim sestavljanjem voznih redov obratovanja slovenskega elektroenergetskega sistema tudi po odprtju trga ni veËjih teæav, saj dnevne pripravlja organizator trga Borzen in ta komunikacija poteka v redu, na letni ravni pa imamo bilanco, ki je pripravljena za daljpe obdobje in jo bomo sproti prilagajali novim razmeram. Tradicionalno dobro sodelujemo tudi z operaterji iz sosednjih dræav, kjer se operaterji v skladu z zahtevami Evropske unije postopoma izloËajo iz velikih sistemov oziroma koncernov, kot sta denimo avstrijski Verbund, francoski EdF ali italijanski Enel. Stike z operaterji pa Eles ohranja predvsem preko evropskega zdruæenja sistemskih operaterjev ETSO in drugih strokovnih organizacij (UCTE, Sudel), pri Ëemer je to sodelovanje koristno predvsem zato, da lahko skupaj z njimi usklajujemo tudi nap prihodnji razvoj. Po besedah mag. Milana Jev-penaka na prenosnem omreæju ni pri-Ëakovati veËjih teæav tudi po popolnem odprtju trga, saj je Slovenija z evropskim omreæjem æe sedaj povezana veliko bolje kakor marsikatera druga dræava in lahko glede na do-maËo porabo uvozimo veËji del potrebne elektrike. TehniËnih omejitev pri uvozu tako praktiËno ni, bolj se omejitve kaæejo v oËeh trgovcev, ker cene elektrike na vseh trgih niso enake, dovolj prenosnih zmogljivosti za uresniËitev vseh trgovskih æelja pa vendarle ni. Ob tem gre poudariti, da je naloga Elesa kot upravljalca predvsem zagotoviti enakopraven dostop do omreæja, kakpen naËin za 2 brez varovalke V TDR Metalurgiji, d.d., so se lani lotili temeljite prenove lastnega sistema vodenja, da bi lahko Ëim bolj nadzirali porabo in optimizirali stropke. to je najboljpi, pa bo pele treba ugotoviti. Ti mehanizmi se namreË tudi v Evropi pe ipËejo, v igri pa so razliËni sistemi, od avkcij do razdelitve trga, nasprotnega trgovanja, razdelitev po deleæih ali uveljavitve naËela, kdor prej pride, prej dobi. Pri vseh teh pa velja, da naj bi sredstva, dobljena iz tega naslova, operaterji namenjali za odpravo ozkih grl. V Sloveniji je po besedah mag. Milana Jevpenaka torej ta hip na voljo dovolj prenosnih zmogljivosti, pri Ëemer pa obstajajo precejpnje æelje po okrepitvi nekaterih mednarodnih tranzitnih poti. Eles je zato æe sproæil kar nekaj projektov za okrepitev slovenskega prenosnega omreæja, pri Ëemer so v ospredju gradnja 400/110 kV RTP Kr-pko, 400 kV povezava Krpko-BeriËe-vo, povezava z Madæarsko in okrepitev daljnovodnih povezav z Italijo. Z uresniËitvijo teh projektov bomo v Sloveniji zagotovili dobre povezave z Evropo in tudi moænosti neomejenega trgovanja, kar pa bo sicer poslediË-no pomenilo tudi velik pritisk na do-maËe proizvajalce in njihovo konku-renËnost. Namen odprtega trga je namreË zagotoviti potropnikom Ëim bolj ugodno ceno elektriËne energije ob visoki zanesljivosti dobave. ODPRTJE TRGA PRINESLO VI©JE STRO©KE TDR Metalurgija, d.d., iz Rup sodi s povpreËno letno porabo 350 milijo- nov kilovatnih ur med veËje slovenske porabnike elektriËne energije, zato so njihove prve izkupnje z odprtjem trga pe posebej zanimive. Kot nam je povedal pomoËnik direktorja Boris ©lamberger, so pogodbe za dobavo elektriËne energije zaradi pte-vilnih zapletov in nejasnosti za letos sklepali tako rekoË v zadnjem hipu, kar z drugimi besedami povedano pomeni, da niti niso imeli na voljo pretirane izbire. Edini njihov dobavitelj elektriËne energije za leto 2002 je tako postal Holding slovenske elektrarne, pri Ëemer so ugotovili, da so se stropki elektriËne energije, Ëe upoptevamo ceno in omreænino, v tem letu zvipali kar za 45 odstotkov. Ni treba posebej poudarjati, da je takpna rast precej negativno vplivala na njihovo konkurenËno sposobnost ter jih postavila pod precej zahtevno nalogo nadaljnjega prestrukturiranja podjetja. Kot pravi Boris ©lambere-ger, v podjetju nikoli niso nasprotovali priznanju stropkov distribucije in upravljalca omreæja, bolj pa jih je zmotila vipina stropkov za pokrivanje prednostnega dispeËiranja in drugi stropki, ki so se obesili na ceno kilo-vatne ure, saj se jim zdi takpno repe-vanje problemov elektrogospodarstva nesprejemljivo. Pri tem je treba vedeti, da pomenijo stropki elektri-Ëne energije v TDR Metalurgiji tretjino vseh stropkov v podjetju, tako da so se znapli v precej neugodnem poloæaju. DoloËeni proizvodni pro- Kakor nam drago ap elektro trg je delno odprt, odprt, zaprt, kakor za koga. Uradno naj bi bilo letopnje leto obdobje delnega odprtja trga, z naslednjim letom pa naj bi bil odprt v celoti. Najpomembnejpi za delovanje odprtega trga so usklajeni akti, od vlade do porabnika. Pa jih za normalno delovanje trga pe nimamo v celoti. Kaj nam pomaga poskusni trg, Ëe porabniki na njem ne morejo poskusiti, ali so zmoæni na njem delovati. To bi jim zagotovo omogoËila uporaba pravilnika o zaraËunavanju odstopanj in delovanju izravnalnega trga, ki je v flusklajeva-nju«. Sedaj se ta odstopanja sicer merijo in shranjujejo v predalih. Dobra usmeritev upraviËenim odjemalcem za delovanje na trgu bi bila uresniËitev lanskega razpisa za uvoz elektrike upraviËenim odjemalcem, ki je neslavno propadel. Vse to ne pomeni, da se na elektro trg ude-leæenci na njem ne pripravljajo. Nekateri proizvajalci, distributerji, prenosno podjetje, porabniki so se kadrovsko ustrezno pripravili, drugi pe Ëakajo. Ponekod so se ustrezno tehniËno posodobili, drugod ne. Nekatera elektro podjetja imajo izdelane vizije podjetja, imajo in uresniËujejo programe racionalizacij in bodo pripla pripravljena na trg, drugje æivijo in delajo, kakor da se jim ne more niË zgoditi. Skratka, elektro trg je neogibno vse bliæe. Laæe (nam) bo, Ëe ga bomo Ëim prej sprejeli v svojih glavah, in to vsi, od vladnih usluæ-bencev, vodstvenih delavcev, strokovnih sluæb do hipnih vratarjev. Cilj je jasen, pot je napa, dovoljenja za voænjo pa institucionalna. Odgovornosti in pristojnosti so podeljene. Do 1. januarja 2003 je pe sedem mesecev s poËitnicami vred in pe precej stvari je za postoriti. Je Ëasovna stiska razlog za vse po-gostejpe govorice, da bi tudi nap elektro trg v celoti odprli soËasno z vstopom v Evropsko unijo? Govorice niso gostilnipke in so vredne premisleka, Ëe æe ne zaradi drugega, tudi zaradi tega, ker se aktivno izdeluje Nacionalni energetski program in bi skladno z njim morebiti vstopili na elektro trg Evropske unije narodnogospodarsko in energetsko premipljeno. MINKA SKUBIC 3 01776275 tema meseca Mag. Gregor BoæiË, direktor OE Prodaja upraviËenim odjemalcem v podjetju Elektro Ljubljana. grami so postali celo vprapljivi, saj z njihovo prodajo na trgu ni mogoËe pokriti vseh proizvodnih stropkov. Absurdno je, pravi direktor Miran Kunst, da trg in zanimanje za nape izdelke je, hkrati pa se zastavlja vprapa-nje obstoja ptiristo delovnih mest, in to v obËini, ki æe tako in tako slovi po visoki stopnji nezaposlenosti. Zanimivo je tudi, da smo lani prviË poslovali iz naslova tekoËe proizvodnje pozitivno, kar posredno potrjuje, da smo v zadnjih letih naredili premik v pravi smeri, ki pa ga bodo visoke cene elektriËne energije povsem izniËi-le. Prav tako je pod vprapajem napa baziËna proizvodnja ligur, ki pa so osnova za nadaljnjo dodelavo in izdelavo izdelkov z vipjo dodano vrednostjo. Naj pe omenimo, da na odpiranje trga nismo Ëakali kriæem rok, saj smo temeljito posodobili nap sistem vodenja in upravljanje celotne energetike v podjetju, prav tako pa smo v rednih stikih s potencialnimi dobavitelji elektriËne energije. V kratkem bomo namreË zaËeli zbirati ponudbe za dobavo elektriËne energije za leto 2003, pri Ëemer bi bile v napi panogi zaæelene dolgoroËnejpe pogodbe, ki zmanjpujejo negotovost. Vsekakor pa bomo skupali maksimalno izrabiti moænosti, ki jih prinapa odprti trg, pri Ëemer smo mnenja, da se bo pravo stanje pokazalo pele ob popolnem odprtju, ko bo dejansko mogoËe ugotoviti, kaj lahko v pogajanjih z dobavitelji dejansko pridobi- mo. REZULTATI SE ZRCALIJO PREDVSEM V NEMOTENI OSKRBI Kot ugotavljajo direktorji elektrodi-stribucijskih podjetij, se je distribucija na podlagi sprejetega energetskega zakona pravoËasno pripravila na organizacijske in poslovne izzive in izvedla vse potrebne prilagoditve. Rezultati sistematiËnega prilagajanja se zrcalijo predvsem v nemoteni oskrbi odjemalcev ob nezmanjpani kakovosti elektriËne energije in v pte-vilnih primerih z vipjo ravnijo storitev, ki jih zahteva trg. Distributerji v skladu z dolgoroËnimi pogodbami oskrbujejo 4850 upraviËenih odjemalcev, pravnih in fiziËnih oseb, katerih prikljuËna moË presega 41 kilovatov. Poleg teh z elektriËno energijo redno oskrbujejo tudi veË kot 4 800.000 tarifnih odjemalcev, ki so v veËini gospodinjstva. Slovenski distributerji naËrtujejo, da bodo pe pred popolnim odprtjem trga svojim odjemalcem zagotovili stalnost dobave z visoko stopnjo zanesljivosti v okviru danih tehnolopkih moænosti. Ob upoptevanju dejstva, da dobava poteka z uporabo tehnologij in om-reæja, ki so ponekod starejpi od pol stoletja, gre gotovo za velik izziv, a so ga distributerji pripravljeni sprejeti. Energetski zakon je glede na Ëlenitev dræavnega ozemlja in dejansko stanje EES sicer zagotovil kontinuiteto, vendar s postopno uvedbo trga z elektriËno energijo upopteva vse bistvene zahteve evropske direktive. V skladu z njim distribucijska podjetja neodvisno in vsako zase kupujejo energijo na trgu od Holdinga slovenskih elektrarn in JE Krpko loËeno, prav tako pa sklepajo tudi bilateralne pogodbe za dobavo elektriËne energije s posameznimi upraviËenimi odjemalci. Ob tem distributerji opozarjajo na dejstvo, da so bili ptevilni odjemalci na trg slabo pripravljeni, Ëeprav so jih distributerji o novih pogojih in predvidenih spremembah iz-Ërpno obvepËali. Njihova priËakova-nja so bila usmerjena v bistveno zni-æanje cen, ker pa so se cene nakupa elektriËne energije v primerjavi s prejpnjim letom poveËale, so bila njihova priËakovanja preoptimistiËna in nerealna. Še vedno pa je v Sloveniji deset odstotkov »privzetih« odjemalcev, to je odjemalcev, ki za dobavo še niso sklenili dolgorocnih pogodb z nobenim od dobaviteljev. Elektricna energija je nedvomno že davno postala tržno blago. Njena zanesljiva dobava pa ostaja z zakonom dolocena obveza za distribucijo. Ne glede na visoko starost tehnologije in naprav je distributerjem do zdaj še uspevalo ohraniti zanesljivo oskrbo odjemalcev z elektricno energijo. V prihodnje pa bodo za to potrebna velika vlaganja in delovni napori. Zato distributerji v skladu s svojimi cilji že pripravljajo predloge in rešitve za zagotovitev visoke stopnje zanesljivosti dobave tudi v prihodnje. IZKU©NJE PRI ODPIRANJU TRGA V ELEKTRU LJUBLJANA D.D. Kakšne izkušnje so si v obdobju od 15. aprila 2001 naprej pridobili v podjetju Elektro Ljubljana na podrocju odpiranja trga z elektricno energijo? Za odgovor na to vprašanje smo v zacetku maja zaprosili mag. Gregorja Božica, direktorja OE Prodaja upravicenim odjemalcem v podjetju Elektro Ljubljana. Kot je pojasnil, lahko dosedanje izkušnje razdelimo na tri dele: kako so se doslej odzivali kupci elektriËne energije in kakpna so bila njihova priËakovanja, kako so bili na odpiranje trga z elektriËno energijo pripravljeni v Elektru Ljubljana in koliko je ta proces podpirala zakonodaja, to je pravna regulati- va. PriËakovanja kupcev so bila velika in dane so bile tudi obljube odgovornih ljudi, da se bo elektriËna energija pocenila vsaj za veËje odjemalce, kar pa se ni zgodilo. Stropek nakupa elektri-Ëne energije za distribucijska podjetja je vipji kot v letu 2001. Res je tudi, da je bil tarifni sistem zelo ugoden za velike odjemalce, ker se njihova dobavna cena ni spremenila v zadnjih dveh letih. Na tem segmentu kupcev je distribucija izkazovala izgubo ob upoptevanju nakupnih in prodajnih pogojev za elektriËno energijo ter upoptevanju cene za uporabo omreæja. Ker se je spremenila cena za uporabo omreæja za veËje kupce tik pred koncem leta, pogodbe o prodaji elektriËne energije pa so avno podjetje Elektro Ljubljana z letnim nakupom elektriËne energije veË kot tri milijarde kWh pomeni enega vodilnih igralcev na trgu z elektriËno energijo, saj pokriva pribliæno 30 odstotkov porabe elektriËne energije v Sloveniji. Glede na trenutno zakonodajo Elektro Ljubljana kupi 1,7 milijarde kWh za potrebe upraviËenih odjemalcev, drugo pa za potrebe tarifnih odjemalcev ter za pokrivanje izgub v omreæju. Leta 2002 je Elektro Ljubljana sklenilo bilateralne pogodbe s slovenskimi proizvajalci za veËino koliËin elektri-Ëne energije. Dodatne koliËine elektriËne energije za uravnavanje dnevnih in urnih potreb pa kupuje preko borze in s tem zmanjpuje tveganja zaradi koli-Ëinskih razlik, ki povzroËajo dodatne stropke, ki jih bo zaraËuna-val sistemski operater v procesu izravnavanja trga. bile veËinoma æe sklenjene, je to pomenilo dodatno zniæanje cen. Kljub zniæanju cene za uporabo omreæja za velike kupce se je njihov stropek za elektriËno energijo poveËal v povpre-Ëju za enak odstotek, kot se je pove-Ëala napa nakupna cena, je pojasnil mag. BoæiË. Prenos deleæa zaradi zni-æanja cen za uporabo omreæja iz segmenta veËjih odjemalcev na segment manjpih odjemalcev pa nima finanËnega uËinka zaradi reguliranih cen na tarifnem delu. Tako træna dejavnost prodaje upraviËenim odjemalcem praktiËno pokriva izgubo, ki se ustvarja pri prodaji tarifnim odjemalcem kot posledica niæjih prodajnih cen glede na nakupne pogoje. Veliki kupci priËakujejo tudi boljpo kakovost elektriËne energije, distribucija pa je æal prisiljena repevati te-æave oskrbe na nizkonapetostnem omreæju pri tarifnih odjemalcih, za investicije v visoko in srednje napetostni del pa sredstev primanjkuje. Razvoj trga bo zniæeval prodajne maræe posameznih trgovcev, tako da ne bo veË moæno pokrivanje izgub iz trænega v reguliran del. Zato je nujen popravek cen na tarifnem delu oziroma ustrezno zniæanje nabavnih cen. V nasprotnem primeru se bodo distribucijska podjetja znapla v zelo nezavidljivem finanËnem poloæaju in v pomanjkanju investicijskih sredstev, posledica tega pa bo zmanjpevanje kakovosti oskrbe. Na drugi strani pa morajo træne dejavnosti ustvarjeno razliko v ceni investirati v razvoj tr-æne dejavnosti za ustvarjanje dodatne vrednosti za svoje kupce. S POGOVORI IN POGAJANJI DO NOVIH TIPOV POGODB VeËina kupcev elektriËne energije se je odloËila, da prvo leto ostane pri obstojeËem distributerju, to je pod okriljem Elektra Ljubljana. Tudi sami so namreË spoznali, da zadeve na podroËju odpiranja trga z elektriËno energijo pe niso Ëisto jasne. Nekateri veËji kupci so pri tem odigrali aktivno vlogo in so Elektru Ljubljana pomagali pri pripravi novih tipov pogodb. Z veËjimi kupci, ki jih je v Elektru Ljubljana ptirideset, so se individualno pogovarjali in pogajali. V Elektru Ljubljana so na tej podlagi pripravili tudi analizo o razliki v ceni elektriËne energije v letih 2001 in 2002. Poleg tega je mag. BoæiË poudaril, da je zelo pomembno obliko- vanje cen elektriËne energije glede na nabavne pogoje. Prej je distribucija energijo samo prevzemala in jo di-stribuirala, sedaj pa je treba energijo kupiti po posameznih urah. Gre za pasovno, trapezno, noËno in urno energijo. S proizvajalci so se za leto 2002 dogovorili za nakup produktov na meseËni ravni, v prihodnje pa bodo aktualni produkti tudi na letni, Ëetrtletni, tedenski, vikend in dnevni ravni. Pri prodaji pa je podjetje Elek-tro Ljubljana ponudilo kupcem razli-Ëne moænosti — bodisi enotno ceno bodisi produkte, ki jih ugotavljajo na dnevni ravni, kar je v bistvu prijazno do odjemalcev. NajveË teæav pri sklepanju novih pogodb je povzroËal nejasen in neusklajen postopek za ugotavljanje in obra-Ëun odstopanj, ki se pojavljajo v fi-nanËnem toku elektriËne energije kot posledica neenakih nakupov in prodaj udeleæencev v posameznem Ëasovnem obdobju. Pri konËnih kupcih so kot prodajalec energije to storitev ponudili skupaj v paketu z dobavo, saj konËni kupci za zdaj niso sposobni napovedovati svojega odjema. Æal ti stropki odstopanj pe niso znani. V distribucijskih podjetjih æelijo skupaj z upravljavcem prenosnega podjetja priti do repitev, ki bi bile sprejemljive za vse udeleæence trga. Stropke odstopanj povzroËajo seveda tudi tarifni odjemalci, kjer pa se kaæe precejpnja izguba brez upop-tevanja stropkov odstopanj. Prav tako so naleteli na teæave ob spremembah dobavitelja, ker natan-Ëno predpisani postopki pe niso pripravljeni. To so v veËini primerov re-pevali s preprodajo elektriËne energije med posameznimi distribucijskimi podjetji, pri novih dobaviteljih pa z ustreznimi nadomestnimi diagrami ter pogodbami o izravnavi med nakupnimi in porabljenimi koliËinami. Pravilnik za obraËunavanje odstopanj bo moral podati tudi repitve za prehode posameznih kupcev med posameznimi bilanËnimi skupinami. ODPIRANJE ZUNANJEGA TRGA PRINA©A DOLO»ENA TVEGANJA Glede tveganj ob odpiranju zunanjega trga z elektriËno energijo je mag. BoæiË pojasnil, da energetski zakon distribucijskim podjetjem nalaga, da 5 morajo elektriËno energijo za potre- tema meseca be tarifnih odjemalcev kupovati praviloma z dolgoroËnimi in varnimi pogodbami, ki niso izpostavljene cenovnim tveganjem. Tarifni odjemalci, h katerim pripadajo gospodinjstva, pa povzroËajo koliËinska tveganja, ki so odvisna od temperature, stopnje oblaËnosti, dolæine dneva, posebnih dogodkov, ki vplivajo na porabo elektriËne energije. Ta koli-Ëinska tveganja je zato treba analizirati, spremljati in izravnavati v okviru dnevnega in urnega trgovanja. Cene tarifnim odjemalcem bo pe naprej doloËala vlada in naj bi odraæale nabavne pogoje v okviru dolgoro-Ënih pogodb in stropke izravnalnega trga. Trenutne cene elektriËne energije pri tarifnih odjemalcih ne pokrivajo omenjenih stropkov. Nakup in prodaja elektriËne energije za upravi-Ëene odjemalce pa prinapa poleg ko-liËinskih tveganj tudi cenovna tveganja. Prodajne cene se oblikujejo na podlagi dogovora in pogajanj med dobaviteljem in kupcem. Prodajne cene v letu 2002 so se bolj ali manj oblikovale na podlagi sklenjenih dol-goroËnih pogodb s proizvajalci z upoptevanjem koliËinskih odstopanj in s tem povezanimi dodatnimi stro-pki. Izkupnje iz razvitih trgov kaæejo, da se prodajne cene niæajo tudi ob nezavedanju ponudnikov glede koli-Ëinskih in cenovnih tveganj. Ker se v Elektru Ljubljana zavedajo opisanih tveganj, ki se bodo pe pove-Ëala z vstopom tujih ponudnikov elektriËne energije, si v sluæbi za trgovanje in prodajo prizadevajo za osve-pËanje kupcev, s katerimi æelijo deliti oziroma zavarovati tveganja. Ena od moænosti za tako sodelovanje je aktivno vplivanje na razvoj fiziËnega trga preko borze v Sloveniji s prodajnimi pogoji, ki upoptevajo gibanje cen na borzi. S tem postane trg bolj pregleden, kupci pa so z dobavitelji pripravljeni deliti cenovna tveganja. Pri tem je treba upoptevati velikost kupca, predvidljivost njegove porabe, morebitno prilagodljivost odjema. Sicer pa se v Elektru Ljubljana zavedajo nevarnosti in priloænosti, ki jih Ëakajo ob odprtju zunanjega trga z elektriËno energijo. Glede na predvideni razvoj trga v Sloveniji æelijo za-dræati vodilni poloæaj na trgu ter izrabiti priloænosti, ki jih ponuja novi trg. Tveganja pa æelijo obvladati z uËinkovitim upravljanjem; v ta namen naËrtujejo investirati v informacijski sistem za podporo trgovanju in obvladovanju tveganj, s katerim bodo lahko zajeli, analizirali in sprejemali odloËitve pri poslih na trgu z elektriËno energijo. HSE ZA POSTOPNEJSE ODPIRANJE TRGA Holding Slovenske elektrarne s petimi elektrarnami, ki premorejo 1826 MW moËi, in Premogovnikom Velenje je v prvih treh letopnjih mesecih prodal 2.130 GWh elektriËne energije. VeËji del elektriËne energije je prodal domaËim odjemalcem, na podlagi dolgoroËnih dvostranskih pogodb, slabo petino pa v tujino, tudi v veËini na podlagi dolgoroËnih dvostranskih pogodb, nekaj malega pa tudi na organiziranem trgu. Za to obdobje so bile znaËilne visoke cene na trgih v tujini, predvsem januarja, nizek vodostaj rek ter dvodnevni izpad NEK konec februarja. Tako so hidroelektrarne v tem obdobju proizvedle le dve tretjini naËrtovane proizvodnje. VeËji del izpadle proizvodnje pa je HSE pokril z dodatno proizvodnjo v TE ©optanj, nekaj pa tudi z nakupom, tako da zaradi teh dogodkov ni bilo motenj pri preskrbi slovenskih odjemalcev elektriËne energije. So pa omenjeni dogodki vplivali na poslovanje HSE. Nabava nadomestne energije zaradi dvodnevnega izpada NEK jih je stala 300 milijonov tolarjev, dodatni stropki so nastali tudi pri nabavi elektriËne energije na organiziranem trgu in uvozu zaradi slabe hidrologije. Obeti do konca leta za HSE po stropkovni plati niso dobri. Prvega marca je bila uvedena tarifa ETSO v vipini en evro za MWH za izvoz v Italijo, maja se nekaj podobnega obeta tudi na avstrijsko-slovenski meji. Glede na æe sklenjene izvozne pogodbe za letopnje leto pomeni to za HSE dodatnih 300 milijonov stropkov. Tudi hidrolopki obeti za letopnje leto niso roænati, snega v gorah je zelo malo. Nejasen je tudi status NEK po 1. juliju kot pogodbenem partnerju HSE. Vendar optimizem vodstvu HSE ne pojenja in raËunajo, da bodo negativne uËinke, ki so vplivali na poslovanje v prvih treh mesecih, do konca poslovnega leta izniËili tudi z aktivnim trgovanjem in rednim prilagajanjem cenovnim nihanjem na trgu elektriËne energije. O dosedanjih izkupnjah HSE s trgovanjem je tekla beseda z dr. Tomažem Stokljem, izvrpnim direktorjem sektorja za træe-nje HSE. flSlovenija je na trgu z elektriËno energijo na kriæipËu med cenejpo elektriËno energijo s severa — Avstrija, NemËija, ©vica, Slovapka — in zelo drago elektriËno energijo v Italiji. Temu sledijo tudi pretoki elektriËne energije preko slovenskega omreæja. Hrvapka je uvoznik elektriËne energije, in cene, po katerih je mogoËe trgovati, so pri njih veËinoma nekoliko vipje kakor v Avstriji. Torej pri uvozu je napa izbira avstrijsko-slovenska meja, na kateri ponujajo elektriËno energijo vsi veËji evropski trgovci z elektriËno energijo. Teæava je v tem, da se v obdobju, ko pri nas primanjkujejo veËje koliËine elektriËne energije (izpad ali remont NEK, izpad termo blokov, nizki vodostaji rek), rado zgodi, da so prenosne poti na tej meji premajhne,« je o umestitvi HSE v elektro prostor povedal dr. ©tokelj, ki iz dosedanjega dobrega polletnega trgovanja ugotavlja, da so cene elektriËne energije na evropskem trgu najbolj poskoËile ravno takrat, ko so elektriko najbolj potrebovali. Hkrati pa æeli velika veËina trgovcev tako stanje izkoristiti za ustvarjanje dodatnega zasluæka. »e nimap drugih virov za pokritje obve- 6 znosti, je treba pristati tudi na tako visoke cene. flV takih primerih pa se pokaæe prednost domaËih rezervnih zmogljivosti, ki lahko omejijo dvig cen preko razumnih meja. Tak primer je bil konec lanskega leta in v za-Ëetku letopnjega, ko so bile cene elek-triËne energije na trgih Evropske unije zelo visoke, tudi Ëez 2000 ev-rov za MWh ali 450 sit za kWh. Pri nas pa zaradi delovanja rezervnih zmogljivosti v TEB cene elektriËne energije niso bile pretirano visoke. V tem primeru se je pokazala pozitivna vloga HSE, ki je z angaæiranjem dodatnih proizvodnih zmogljivosti pre-preËil Ëezmerni dvig cen,« meni sogovornik. MANJKAJO POMEMBNI AKTI Na vprapanje, ali so zagotovljeni in ali se izvajajo vsi ustrezni akti za delovanje trga, dr.Tomaæ ©tokelj pravi, da je veËina zagotovljenih in se tudi izvajajo. Veliko teæavo v slovenskem elektroenergetskem sistemu pa po-vzroËajo nejasnosti glede pravilnika o zaraËunavanju odstopanj in delovanja izravnalnega trga. flEles je konec lanskega leta na svoji spletni strani objavil pravilnik o delovanju izrav- nalnega trga, vendar je bil odziv med udeleæenci trga zelo buren in sledila so usklajevanja tega pravilnika. Ta pravilnik ni pomemben samo z vidika tega, kdo bo koliko plaËal za odstopanja, temveË bo s tem, ko bo uveden doloËen red na tem podro-Ëju, bistveno pripomogel k veËjemu obsegu trgovanja na organiziranem trgu (dnevnem trgu in pozneje urnem trgu, ko bo uveden). Je pa tudi podlaga za sklepanje dvostranskih pogodb s kupci, saj doloËa naËin tvorjenja bilanËnih skupin in s tem doloËa, ali bodo distribucijska podjetja imela bistveno prednost na svojem obmoËju pred drugimi tekmeci. Torej je ta pravilnik eden pomem-bnejpih za delovanje trga z elektriËno energijo,« nadaljuje ©tokelj in dodaja, da bo pred odprtjem trga treba izdelati pe pravilnik o dodeljevanju prenosnih zmogljivosti, cenik za uvoz, izvoz in tranzit elektriËne energije preko slovenskega EES ter pe nekaj pravilnikov, ki bodo natanËneje opredelili pravila igre in s tem olajpa-li trgovanje z elektriËno energijo. V HSE se zavedajo, da je ena od primarnih nalog HSE dobavljati elek-triËno energijo konËnim kupcem pod konkurenËnimi pogoji. Opazili so, da se pogosto delajo primerjave med ceno pasovne elektriËne energije iz uvoza in ceno elektriËne energije doma. Vedeti pa je treba, da imajo zelo redki posamezniki pasovni odjem, veËina drugih pa odjem, ki je veËji v Ëasu konice ter manjpi pono-Ëi, kar ima drugaËno ceno. Kot ugotavlja dr. ©tokelj, velika veËina uporabnikov ne zna dovolj natanËno vnaprej napovedati svojega odjema in njegove urne dinamike, za kar mora nekdo plaËati odstopanja ali pa to sproti izravnavati. flTo pa je prednost HSE, ki lahko odstopanja sproti izravnava s svojo proizvodnjo in s svojim znanjem uËi veËje porabnike, kako Ëim bolj prilagoditi svoj diagram porabe razmeram na trgu in s tem priti do cenejpe elektriËne energije.« V HSE imajo znotraj skupine narejeno optimizacijo obratovanja in poslovanja objektov. Proizvodnjo iz lastnih virov optimirajo glede na cene elektriËne energije na domaËih in tujih borzah, tako da poleg optimalne koliËine proizvedene elektriËne energije doloËijo tudi optimalno porazdelitev moËi med proizvodne enote. In kaj menijo v HSE o realnosti popolnega odprtja trga z elektriËno energijo 1. januarja 2003? flLetos je vlada predËasno odprla zunanji trg za pest najveËjih uporabnikov, ki so se vsi odloËili, da jih bo vsaj delno, Ëe æe ne v celoti, z elektriËno energijo oskrboval HSE. V holdingu se na odprtje trga intenzivno pripravljamo, obstaja pa seveda moænost, da bodo nekateri veËji evropski proizvajalci in trgovci ponudili dumpinpke cene. Treba je vedeti, da je HSE, Ëe-prav relativno velik za slovenske razmere, zelo majhen za evropske razmere in da podjetij, ki bi rada dol-goroËno osvojila slovenski trg, ni malo« odgovarja dr. ©tokelj, ki meni, da bi bilo kratkoroËno gledano za HSE ugodno prestaviti odprtje zunanjega trga za kakpno leto ali dve, vendar pa HSE ne bo med tistimi, ki bi oviral odprtje slovenskega trga navzven. Poudarja tudi, da bo pred odprtjem trga navzven treba imeti urejene vse robne pogoje za njegovo delovanje, saj bi v nasprotnem primeru lahko zapli v teæave ne samo proizvajalci, ampak tudi porabniki elektri-Ëne energije. Skrbno bo treba izbrati ustrezen naËin izvedbe uvoznih avk-cij, saj je od tega precej odvisno pre-æivetje najveËjih slovenskih porabnikov elektriËne energije in dobro de- 7 tema meseca lovanje slovenskega trga z elektriËno energijo. »as do popolnega odprtja slovenskega trga z elektriËno energijo v HSE izrabljajo za navezovanje stikov in ustvarjanje povezav s poslovnimi partnerji doma in v tujini. Vedo pa, da bo treba nadaljevati z ukrepi za racionalizacijo poslovanja in v tem okviru tudi okrepiti oddelka træenja in obratovanja z ustrezno programsko opremo, kar vse bo omogoËalo pe optimalnejpe izkoripËanje virov HSE tako pri trgovanju kot pri optimizaciji obratovanja. TE-TOL ENEGA, NEK ©EST KUPCEV Za ljubljansko TE-TOL kot kogene-racijski objekt je po energetskem zakonu predvideno prednostno dispe-Ëiranje elektriËne energije. Za letos imajo sklenjeno pogodbo za odkup elektriËne energije z Elesom, ki mu jo dobavljajo skladno s predvideno dinamiko iz pogodbe in potrebami mesta s toploto. Po besedah direktorja Aleksandra Mervarja imajo z Elesom sklenjeno tudi pogodbo za sistemske storitve, to je zakup moËi za terciarno regulacijo in jalovo energijo. Glede na to, da iz letnega diagrama obratovanja ni upoptevanih terminov remontov vseh treh blokov, je del njihovih zmogljivosti prostih, od tega je manjpi del v zimskih mesecih. Za to proizvodnjo oblikujejo ceno glede na ponudbo na trgu. To so storili decembra lani in januarja letos. Za zdaj so se za tovrsten odkup dogovorili z Elesom, v prihodnje pa raËunajo, da jo bodo ponudili tudi na borzi, razmipljajo pa tudi o mo-ænosti dogovora s HSE. Njemu bi poskupali ponuditi elektriËno energijo, ki ni proizvedena v Ëisti kogenera-ciji. Kot poudarja Mervar, je treba vedeti, da ima TE-TOL dolgoroËno pogodbo z Energetiko o dobavi toplote, saj je TE-TOL v prvi vrsti toplarna za oskrbo Ljubljane. Njihov cilj je, da se pri elektriËni energiji skoncentrirajo na sistemske storitve, ki jih lahko ponujajo in ki so zanje zanimive. flProblem, ki ga priËakujemo in ga bomo skupali z argumenti odpraviti, je sedanje neskladje med energetskim zakonom in podzakonskimi akti v delu, ki se nanapa na reæim obratovanja in s tem pogojenim naËinom dobave elektriËne energije. Za dose- ganje spodnjega praga celotnega izkoristka mora biti obratovanje proizvodnih naprav usklajeno z dnevnimi dobavami toplotne energije. Medtem pa uredba Elesa v naËinu ugotavljanja odstopanj od voznih redov ne upopteva specifike koogenera-cijskih objektov. Sklep vlade o cenah za odkup od malih koogeneracij natanËno doloËa, da zanje ta odstopanja ne veljajo, za nas pa veljajo,« pojasnjuje nerepeni problem za TE-TOL pred odprtjem trga direktor TE-TOL. NE Krpko ima sklenjene letne pogodbe s petimi distribucijami in Holdingom Slovenske elektrarne za celotne proizvedene koliËine elektriËne energije. Z vsakim posebej so se pogajali, doloËili posebne pogoje in v zaËetku leta z njimi sklenili letne pogodbe. Po besedah direktorja Staneta Rozmana se je s tem aktivnost na trgu zanje za letos konËala. Izpad elektrarne pa je bila situacija, ki jo je bilo treba posebej obravnavati. Sicer njihova proizvodnja ni deleæna pogostih trænih nihanj. Do njih bi priplo, Ëe bi del proizvodnje sproti træili. Direktor pravi, da je njihova eksponira-nost enostavna in se ni spremenila od Ëasov, ko trg pe ni poskusno obratoval. ZA KOLICEVO KARTON NI PRESENECENJ V KoliËevo kartonu, ki na leto porabi 100 GWh, od tega polovico proizvedejo z lastnim zmogljivostmi, polovico kupijo pri Elektro Ljubljana, so se lani avgusta, ko je bil objavljen razpis za odprtje zunanjega trga za upraviËene odjemalce, resno lotili iskanja dobaviteljev elektriËne energije. Navezali so osebne stike s proizvajalci in se zaËeli pogajati o ceni za dobavo poloviËnih potreb po elektriËni energiji za tovarno kartona. Po pripovedovanju direktorja Branka Rožica se je kot najugodnejpi ponudnik pokazal avstrijski Verbund. flPostopek razpisa je bil voden pravno nekorektno za dobavitelje. Eles pri tem ni spoptoval procedure. Potem, ko smo se vsi zainteresirani pritoæili, se je ugotovilo, da je bil razpis flplamastika.« »as je tekel naprej in bil je æe november, oktobra pa bi v KoliËevem morali imeti pogodbe za letos. Takoj so se zaËeli ponovno pogovarjati z Elektro Ljubljano, kjer jim je ostal stro- pek raËuna za elektriko jeseni enak kot pred razpisom. O ceni, ki so jo dosegli z avstrijskim dobaviteljem in napim prenosom, direktor RoæiË ni mogel reËi dokonËnega zneska, ker se o stropkih prenosa sploh pe niso pogovarjali, glede na to, da je bil razpis za dobavitelje razveljavljen. Sicer pa pravi RoæiË, da z Elektro Ljubljano delajo odliËno. Zastoji so najavljeni naprej in se jim v zadnjem Ëasu z dobaviteljem ni bilo treba posebej sestajati. flO letopnjem letu ne morem reËi, da se je z odprtjem trga za nas kaj spremenilo. ©e vedno imamo enega dobavitelja. Porabniki, kot smo mi, pa potrebujemo trg. Vzgojeni smo in delamo racionalno. Seveda pa mora biti porabnik za trg pripravljen. Mora biti sposoben napovedati porabo in iti na borzo tveganja. Je pa vprapanje, koliko kupcev je trg elek-triËne energije in produkte na njem sposobnih obvladati s ciljem, da mi-nimalizirajo stropke elektriËne energije«, meni direktor KoliËevo karto- na. V KoliËevo kartonu, kjer je stropek za energijo 12 odstotkov produkta, od tega dve tretjini plin in tretjina elektrika in kjer na leto dajo sedem milijonov evrov za energijo, imajo moËan sistem monitoringa porabe vseh energentov. Porabo spremljajo tudi zgodovinsko. StalipËa in mnenja o energetskih problemih si izmenjujejo znotraj grupe avstrijskega lastnika tovarne. V celotni grupi imajo poenoten energetski sistem. Njihova grupa je finanËno in poslovno zelo moËna in so se od svojih flbratov in sestra« iz Avstrije, NemËije, Nizozemske in ©vice veliko nauËili. RoæiË prizna, da Ëe bi bili sami, ne bi bili tako pripravljeni na trg, kakor so. RaËunajo, da bi se po poletnih dopustih æe morali zaËeti pogovarjati za dobave naslednje leto, zato vsi odgovorni za trg nimajo veË dosti Ëasa, da poskrbijo za ustrezne manjkajoËe akte. BRANE JANJlti MIRO JAKOMIN MINKA SKUBIC 8 proizvodnja in oskrba EKORDNA APRILSKA RAST POR Uoraba elektriËne energije iz prenosnega omreæja je aprila dosegla rekordno stopnjo rasti, saj smo s porabljenimi 949,3 milijona kilovatnimi urami lanske primerjalne rezultate presegli kar za 10,7 odstotka. Poraba se je pe zlasti poveËala pri neposrednih odjemalcih, ki so iz omreæja prevzeli 216 milijonov kilovatnih ur oziroma za 22,9 odstotka veË kot aprila lani. Pri tako veliki rasti ima pe najveË zaslug zagon nove proizvodne hale v Talumu (skoraj 36-odstotna rast), za dobrih 14 odstotkov pa je bil letopnjega aprila veËji odjem tudi na Jesenicah. OËitno je ta Ëas proizvodnja v svojem najveËjem razmahu, saj je bila precej vipja od lanske tudi poraba distribucijskih odjemalcev, ki so s prevzetimi 733,3 milijona kilovatnih ur lanske primerjalne rezultate presegli za 7,5 odstotka. GWh 1000 april 2001 april 2002 | NEPOSREDNI [] DISTRIBUCIJA [] SKUPAJ ROPROIZVODNJA ©E NAPREJ POD PRI»AKOVANJ aradi neugodnih hidrolopkih razmer so bili proizvodni rezultati hidroelektrarn tudi Ëetrti letopnji mesec precej pod priËakovanji, saj smo iz objektov na Dravi, Savi in SoËi prejeli le 178,3 milijona kilovatnih ur, kar je bilo le dobro polovico lanskih koliËin in tudi za pribliæno toliko manj, kot smo sprva priËakovali Zaradi tega so morali s svojo proizvodnjo poveËanemu povprapevanju slediti termo objekti, med katerimi sta tudi aprila izstopali jedrska elektrarna Krpko in termoelektrarna ©optanj. Tako smo iz naslova termoenergije aprila zagotovili 882,2 milijona kilovatnih ur oziroma za 7,8 odstotka veË kot v istem Ëasu lani. Kljub temu smo morali za zagotovitev nemotenega delovanja slovenskega elektroenergetskega sistema 102,5 milijona kilovatnih ur elektriËne energije uvoziti, na tuje pa smo lahko prodali 189,8 milijona kilovatnih ur preseækov. " upoptevana je celotna proizvodnja NEK * TEB -to, ! rezerva v sistemu PORABA SKOKOVITO NARA© GWh 500 400 300 200 100 CM ----------------------------=;--=*---------------------------------------- CM I -* co ------------CM- -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- T \l co f--------s£--------------------cu—ai--------- 1 1 o> o O