%lASlLO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO XXI-, ST. 36 — CENA DIN 10.— KRANJ, 11. MAJA 1959 »Bratstvo -enotnost" Pričakujejo nad 30 tisoč udeležencev in gostov „. $e dobrih 14 dni nas lo-c' do velikega dogodka v Kranju — do 5. mladinske-S« festivala »BRATSTVO-fHOTNOST*. Mladina z ^renjske, pa tudi Slove-n})c se živahno pripravlja, <*a bodo dnevi od 22. do 2*-maja čim lepši in da bo Pr&2novan}e Dneva mlado-5* m rojstnega dne maršala Jita lep"se kot kdajkoli Prej. .Mladina iz Kranja tidar-nsko ureja športna igrišča; Popravlja se, kako bo ?krasU<* Kranj; skrbi, da °do v dneh mladinskega Praznovanja v vseh večjih gostinskih prostorih in osta-Zabaviščih plesne prireditve in podobno; pripravilo pa se tudi tisti, ki bo-?° Kranj zastopali na 5P°rtnih igriščih in na kul-turno-prosvctnih odrih. Tako kot v Kranju se "f" pripravlja gorenjska padina. Razen tekmoval-¥*.ekip z Jesenic, h Trži-c*. in Škofje Loke, se mla-^na pripravlja, da bodo £ • r^aja na vrhovih, ki obkrožajo Gorenjsko, zagoreli kresovi. Pripravlja pa tudi kolektivne izlete v zaključim delu festivala, ki bo maja dopoldne. Priredili ®do slavnostni sprevod, v 3*terem bo sodelovalo ca mladincev, članov Taznih organizacij. Pred %lnMazijo, kjer bo tribuna *a Roste, bo zbrani množici V Parku Svobode, govoril Ioge Kropušek, predsednik »/f l.M Slovenije. Priprav- tolni odbor pričakuje, da ? ob tej priložnosti obi-splo Kranj nad 30.000 Iju-. lz vseh krajev Sloveni-1*- Samo iz Ljubljane ie na-l?v^anih 7000 mladincev, J »odo prišli na zaključni ael festivala. B. F. Občinska konferenca ZKS Bled TESNEJŠE SODELOVANJE ZBOR* PROIZVAJALCEV Z DELAVSKIMI SVETI Kako rešili stanovanjsko stisko? Boljša preskrba s kmetijskimi pridelki V društvenem domu na Bledu je bila v četrtek občinska konferenca ZK za blejsko občino. Nad 100 izvoljenih delegatov iz 12 osnovnih organizacij je na letni konferenci zastopalo 465 komunistov. Po izčrpnem referatu, ki ga je prebral sekretal občinskega komiteja France Dijak, in plodovlti razpravi, je konferenca izvolila nov 21-članski občinski komite, tričlansko revizijsko komisijo in 4 delegaite za kongres ZKS. Sekretar občinskega komiteja z gradnjo štiristanovanj.skega je v svojem poročilu med dru- bloka. Težavneje pa je s to že- na Jesenicah, gim govoril tudi o zgodovini de- stvarjo v manjših podjetjih. Za- lavskega in naprednega gibanja voljo tega je sekretar v svojem na Bledu in v okoliških krajih, poročilu predlagal, naj bi se kakor v Zasipu, v Spodnjih in manjša podjetja združevala in Zgornjih Gorjah, na Slamnikih naj bi postal njihov investitor za in drugod. Poudaril je, da je gradnjo stanovanj občinski ljud- imelo revolucionarno delo To- ski odbor. Na Bledu je namreč neta Čufarja močan vpliv na stanovanjska stiska še zmeraj napredne politične delavce v precejšnja. Sredstva stanovanj- blejskem okolišu. Tako je bila sfcega sklada so v blejski občini na njegovo pobudo formirana že razmeroma nizka, kljtib temu, ni dejavnosti, o šolstvu, o ljud 1943. leta partijska organizacija da na področju občine živi kakih skoprasvetnem in ideološkem iz na Rečici pri Bledu. Zelo požr- .'1000 zaposlenih prebivalcev, tvovalno in zgledno je bilo delo Na konferenci so govorili tudi revolucinemarke Marije Zumer o kmetijstvu in preskrbi s kme- proizvajalcev ter o številnih dru-iz Spodnjih Gonj in Marije Mo-horič s Poljščice ter Matevža Volfa s Slamnikov. Ko je poročevalec govoril o gospodarski problematiki v občini, je poudaril pomen občinskega zbora proizvajalcev, ki bi moral še tesneje sodelovati s predstavniki delavskih svetov in drugih organov družbenega upravljanja v gospodarskih organizacijah ter podjetjih. Takšno sodelovanje bi nedvomno utrdilo delavska svete, ki se ponekod tijskimi kridelki. Z združitvijo gih problemih. -jb Konferenca Zveze komunistov v Bohinju Izobraževanje vodilnih kadrov in mladine J Bohinjska Bistrica, 10. maja. je bilo sprejetih več konkretnih Včeraj je bila v hotelu Zlatorog sklopov. Eden glavnih je ta, da v Bohinju konferenca Zveze komu- bodo bistveno spremenili in izbolj-še ne morejo uveljaviti kot res- nistov občine Bohinj. Konferenci šali metode dela, ki so bile doslej nična samoupravna telesa, zlasti sta prisostvovala kot gosta tudi zavora za boljše uspehe pri uve-v trgovskih, gostinskih in obrt- tov. Maks Krmelj, član CK ZKS in ljavljanju Zveze komunistov v nih podjetjih. tovarišica Smilja Gostiša, članica družbenem življenju občine. Večja gospodarska podjetja. Okrajnega komiteja ZK Kranj. Veliko je bilo govora tudi o izo-kakor so LIP Bled, Gozdno go- Konferenca je trajala ves dan in braževanju, tako komunistov kot spodarstvo, nekako lažje vlagajo je temeljito obdelala delo vseh or- ostalega prebivalstva. Z organiza-večja sredstva za družbeni stan- ganizacij v občini. Konferenca cijo izobraževalnega centra lani je dard delavstva. Tako že nekaj predstavlja tudi temeljito oceno bil storjen precejšen korak naprej, let najemajo kredite za gradnjo napak, ki so se v zadnjem času Na konferenci v Bohinju so tudi stanovanj. Tovarna čipk in veze- pojavile med komunisti, in v tem ugotovili, da na vseh področjih de-nin tudi namerava letos pričeti smislu pomeni prelomnico. Na njej javnosti primanjkuje kadrov. Od-____,_ - ločili so se, da bodo odslej sistematično skrbeli za vzgojo kadrov. Nadarjenejiše mladince in mladince nameravajo poslati v razne šole, prav tako ludi dosedanje vodilne uslužbence, ki nimajo ustrezne ekonomske izobrazbe. Ista skrb bo posvečena kadrom v gospodarstvu fer organom samoupravljanja v prosveti in družbenih organih. Omenimo naj še to, da se komunisti iz Bohinja že pripravljajo na IV. kongres ZKS in da so sprejeli v organizacijo ZK kar 45 novih mladih članov. S tem se je bistveno spremenil starostni sestav članov ZK v korist mladine. Še 6 kilometrov do cilja ob žici okupirane ljubljane na ižanski cesti smo ujeli ekipo zb nov okraja kranj Pohod ob žici okupirane Ljubljane poisestev Pristave in Ekonomije je formirano močno socialističo posestvo. Oragnizacija praskrbe s sadjem in zelenjavo in sploh s kmetijskimi pridelki je letos boljša kot doslej. Kmetijski zadrugi Bled in Gorje sta sklenili pogodbe z večjimi potrošniki, hoteli, vojsko in s trgovsko mre- Razprava na konferenci je bila precej vsestranska in konstruktivna. Posamezni tovariši so govorili o vlogi sindikatov v podjetjih in ustanovah, o zaposlovanju delovne sile, zlasti sezonske, kar je na Bledu zmeraj problem. Prav tako so govorili o gospodarstvu občine in o obrt>- obraževanju in o metodah dela v SZDL, o delu klubov mladih zmaotvalecmeddruž Ljubljana, 10. maja. Današnjega III. tradicionalnega Pohoda ob žici okupirane Ljubljane se je udeležilo okol/i 5000 tekmovalcev iz različnih krajev Jugoslavije. Med drugimi so nastopile ■tudi štafete jugoslovanskih mest. V (tekmovanju moških štafet je zmagala reprezentanca Beograda, v konkurenci ženskih ekip pa reprezentanca Celja. Te prireditve, ki so jo organizirali v počastitev osvoboditve glavnega mesta Slovenije, se je med drugim udeležil tudi predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko. Navzoči pa »o bili tudi organizacijski sekretar CK ZKS tovariš Ivan Maček, predsednik ljudskega odbora Beograda Djurica Jojkič in predsednik Občinskega ljudskega odbora Ljubljana dr. Marjan Dermastia. Ob začetku pohoda je udeležence pozdravil tovariš Vlado Krivic. Rezultati — Reprezentance mest: Moški: 1. Beograd 1:53,52 ; 2. Ljubljana 1:54,10; 3. Zagreb 1:55,35; 4. Subotica 1:58,25; ženske: 1. Celje 0:58,45; 2. Novo mesto 0:59,45; 3. Split 1:01,30; 4. Ljubljana 1:02,35; ekipe ZB NOV — moški: 1. ZB NOV Domžale 2:42,45; 2. ZB NOV »Franc Rozman« (Ljublj.) 2:43,10; 3. zb NOV Vrhnika 2:48,45; 4. zb NOV »Tone Tomšič« (Ljubljana) 2:50,55; ženske: 1. zb NOV Vrhnika i 1:39,44; 2. Vrhnika ii 1:41, 05; 3. zb NOV Ihan 1:43,02; ekipe s člani rojenimi do 1919. leta: 1. Jesenice 2:31,07; Reprezentance družbenih organizacij — moški: 1. SK »Triglav« Kranj (Kor dež, Seljak, Grašlč, Naglic in Zamer) 2:15,31; 2. TVD »Partizan« Gorje 2:25,33; ženske: 1. »Fužinar< Ravne i:28,18; srednje šole: 1. TSS Ljubljana 1:19,50 itd. -vič Odprt III. mednarodni sejem embalaže V soboto dopoldne so v prostorih Gospodarskega razstavišča v Ljubljani slavnostno odprli iii. mednarodni sejem embalaže. Otvoritve so se udeležili številni predstavniki našega političnega in gospodarskega življenja, med njimi podpredsednik Zveze ljudske skupščine Franc Leskošek, državni sekretar za blagovni promet dr. Marijan Brecelj, predsednik Zveze trgovinskih zbornic FLRJ Todor Vu-jasinovič in drugi. Sejem bo odprt do 17. maja. Letna skupščina Stalne konference mest zaključena Proračunska potrošnja naj bo v skladu z osebnimi dohodki prebivalstva V soboto je bila v Opatiji zaključena letna skupščina Stalne konference mest Jugoslavije. Skupščina je na osnovi referatov in razprav sprejela nekatere sklepe. V razpravi je sodelovalo nad 50 delegatov in gostov. Teze, ki jih je razložil tovariš Nikoga Minčev o načelih, na katerih naj bi bil zasnovan proračun- ^ja 10, uri 14 minut sta prečkala ižansko cesto tudi štafeti nk triglava iz kra-*JamIN 2elezarne Z jesenic. želez ar je so zastopali znani »stari asi« s snežnih po-CjA*^ župančič, knific, smolej, praček in fekonja, za šd triglav pa so tekmovali: &per kordež, seljak, naglic, grasič in žumer. Nad 1.641 milijonov dinarjev za Investicije Občine v našem okraju bodo imele letos precej več sredstev za investicije, kot je bilo predvideno z okrajnim družbenim načrtom. Skupaj bodo razpolagale z nekaj nad 1641 milijoni dinarjev iz občinskih investicijskih skladov, iz sklada za stanovanjsko gradnjo in iz cestnega sklada. Za razvoj trgovine, obrti, gostinstva, kmetijstva in ostalih panog bodo občine letos namenile nekaj nad 306 milijonov dinarjev iz svojih investicijskih skladov. Iz stanovanjskega sklada bodo porabili največ za gradnjo stanovanj, in sicer približno 860 milijonov dinarjev. 123 milijonov dinarjev so namenili za komunalne investicije. Veliko sredstev iz tega sklada so namenili tudi za gradnjo osemletk {258 milijonov dinarjev). Okrajni družbeni načrt je sicer predvideval, da bi občine vložile tudi več sredstev za rekonstrukcijo opekarn in modernizacijo gradbeništva, kar pa niso storile. Pač pa so 100 milijonov več, kot je bilo predvideno, namenile za gradnjo šol. ski sistem, so izzvale med delegati zelo veliko zanimanje. Do izraza je zato prišlo predvsem stališče, da morajo biti proračunski dohodki odvisni od osebnih dogodkov državljanov in od razvoja proizvajalnih sil v komuni. Obseg proračunske potrošnje je namreč pogojen z obsegom ustvarjenega narodnega dohodka. To velja tako za skupnost v celoti kot za komuno. Gre torej zato, da je čimbolj smotrno pora'zdelje* narodni dohodek, porazdeljen tako, da lahko z razdelitvijo pričakujemo večje rezultate. Na področju delitve proračunskih dohodkov še vedno ni preciznih, objektivnih in dolgoročnih meril. Se vedno velja sistem delitve sredstev glede na proračunsko potrošnjo v preteklih letih, kar je bilo značilno za sistem administrativnega upravljanja. Komuna je tisti činitelj, ki mora pospeševati nadaljni razvoj proizvajalnih sil. Zato je treba razpravljati ne le o trošenju sredstev, o proračun skih dohodkih, ampak tudi o tem, kako, na kakšen način, s kakšnimi ukrepi bomo .še bolj razvili proizvodnjo, še bolj pospešili proizvodnost v posameznih podjetjih, v komuni is v družbeni skupnosti kot celoti i« s tem povečali narodni dohodek Ob 15-htnici varnostne obveščevalna službe V službi ljudstva Dne 13. maja 1944 je maršal viti pomembne dejavnosti. To ve- ZGODILO SE JE V TEM TEDNU . . Tito podpisal Odlok o ustanovitvi Oddelka za zaščito naroda. S tem je bila osnovana enotna močna, vsedržavna organizacija z nalogo, da varuje pridobitve ljudske revolucije in narodnoosvobodilne borbe, tako pred zunanjimi kot pred notranjimi sovražniki. Zarodki naše obveščevalne službe segajo v predvojno ilegalno delo Komunistične partije Jugoslavije, v boj proti policiji, ki je s pomočjo tujih obveščevalnih služb skušala vriniti v njene vrste razne izdajalce, vohune in provokatorje. V času narodnoosvobodilne borbe je obveščevalna služba stala pred novimi, velikimi in odgovornimi nalogami. Pripadniki VOS (varnostne obveščevalne službe) so izvrševali dejanja, ki so zahtevala popolno predanost, heroizem in čestokrat žrtvovanje samega sebe v neenaki borbi s sovražnikom. Ija posebno za naša delavska središča: Jesenice, Kranj, Škofja Loka in Tržič. Pripadniki VOS so justificirali nemškega župana na Jesenicah, odkrili in onemogočili so delo celotnega odbora bele garde v Škof ji Loki, minirali so vlak, ki je poleti 1943 vozil eksploziv in granate mimo Medvod, aretirali so belogardični odbor v Šentvidu junija 1944, minirali so orož-niško postojanko v Selcih septembra 1943 itd., itd. Številne so bile akcije VOS, ki so varovale naše ljudstvo pred špijoni in izdajalci, preprečevale naklepe sovražnika in utrjevale enotnost osvobodilnega gibanja. Tudi po končani vojni so obveščevalno službo čakale nove in težke naloge. Treba je bilo likvidirati ostanke sovražnik skupin ter zagotoviti miren, nemoten razvoj mladi ljudski oblasti. Poleg Akcije VOS v Ljubljani in drugod tolikih izkušenj pa se je ta služba po Sloveniji so vnašale paniko in zlasti v povojnem času obogatila strah v sovražnikove vrste, sim- tudi s strokovno izobrazbo in je patizerjem Osvobodilne fronte pa zato tudi danes, v novih pogojih, so vlivale vero v lastno moc in sposobnost ter prepričanje v dokončno zmago nad sovražnikom. Slovenska zastava s peterokrako zvezdo na zvoniku cerkve pri Tromostovju, dvig milijona lir iz »Banče d'Italia*, justifikacija Natlačena, Erlicha in drugih, so samo nekateri od mnogih znanih in neznanih podvigov junaških Vosov-cev v okupirani Ljubljani. Tudi na Gorenjskem je VOS dosegel vrsto uspehov pri odkrivanju dejavnosti sovražnikov našega ljudstva. Politične in vojaške zmage OF in NOV ter uspešno delo VOS je preprečilo, da na Gorenjskem bela in plava garda z Gestapom na čelu niso mogli raz- kos vsem nalogam. R.5. r PABERKI PO SVETU LAZE JE USTVARJATI KOT PISATI Francoski maršal Juin je napisal svoje spomine. Nedavno so izšli v Parizu. Na majhni svečanosti, ob priliki izdaje knjige, je maršal Juin rekel: »Zgodovino je laže ustvarjati kot pisati.« MORALA BI PROTESTIRATI V Rimu sta bili na počitnicah britanska kraljica-ma-ti in princesa Margareta. Obiskali sta tudi papeža in se z njim zadržali pod ure. Mnogi anglikanci so to sprejel z nezadovoljstvom. Časopis »Protestant Truth Society« je napisal, da bi kraljica - mati morala pri papežu protestirati zaradi izgona protestantov v katoliški Španiji in Kolumbiji. SKUPNI KOMPLIMENTI V Veliki Britaniji pričakujejo parlamentarne volitve. Laburisti žele in že tudi najavljajo konec konservativni vladi. Vodja laburi-stov Gaitskell je pri nekem kosilu izjavil, da bodo volitve »osvobodile« Mack-millana težkih naporov, ki jih ima kot predsednik vlade. Mackmillan ni ostal dolžan (svojemu nasprotniku in je rekel: »Od vsega srca vam želim briljantno politično bodočnost kot — li-dern opozicije. SPEIDEL IN USTAŠI Zapadnonemški general Speidel, komandat kopnih sil atlantskega pakta za Centralno Evropo, je zahteval od britanske vlade, da prepreči prikazovanje dokumentarnega filma »Tauton-sfci meč«. Motivacija: v tem filmu Speidla prikazujejo v Tazgovoru z ustaši. Izdaija CP »Gorenjski tiske — Urejuje uredmiškiJ odbor — Direktor S. Beznrik — Odgovorni urednik Vojko Novak — Tel. uredništnra {73 — Uprave 397 — Tekoč« račun pri Komunalni banki v Kranju 607-70-1-135 — Izhaja ob ponedeljkih in petkih — Letna naročnina 600 dinarjev, mesečna m—nfirtM 50 dinarjev UPODABLJAJOČI UMETNIKI V 2ELEZARNI JESENICE Razen številnih ekskurzij, ki si vsak dan ogledujejo obrate jeseniške Železarne, je obiskalo v petek Železarno Jesenice 54 slušateljev Akademije za iipodabljajočo umetnost iz Ljubljane pod vodstvom profesorja akademije Pen-gova. Devet študentov Akademije za upodabljajočo umetnost pa je že nekaj dni v jeseniški Železarni, kjer rišejo razne motive iz železarske dejavnosti. GOLOBI NOSIJO POZDRAVE TOVARIŠU TITU V petek dopoldne je bil start golobov - pismonoš v golobji štafeti Mladosti 1959. V počastitev rojstnega dne maršala Tita so člani klubov »Kurir« iz Kranja in »Sel« iz Ljubljane izvedli golobjo štafeto Mladosti v Kopru in na Reki. V obeh omenjenih mestih so golobjo štafeto nadvse prisrčno sprejeli. Golobi so srečno prispeli na cilj v Kranj v rekordnem času 1 ure in 40 minut. Tehnično izvedbo in kontrolo je izvedel PTT Kranj. Go-lobja štafeta bo iz Kranja nadaljevala pot 15. maja. Vsi golobi, ki sodelujejo v štafeti Mladosti, bodo v počastitev rojstnega dneva maršala Tita 25. maja skupno odleteli izpred njegove rojstne hiše v Kumrovcu. To je obenem tudi predpriprava za nastop golobov na bližnji Olimpiadi s startom iz Olimpa v Grčiji. -n OKRAJNA PEVSKA REVIJA N AJESENICAH Jesenice, 10. maja. Sinoči je bila v Radovljici okrajna glasbena revija, v kateri so nastopale godbe na pihala Svobode Kranj, Svobode Javornifc in Svobode Jesenice. Poleg godb je nastopil na reviji tudi orkester kranjske Glasbene šole. Revija je uspela in pokazala visoko kvaliteto vidnejših instrumentalnih ansamblov Gorenjske. Danes popoldne je bila na Jesenicah okrajna pevska revija. V Čufarjevem gledališču se je zvrstilo 9 najboljših zborov Gorenjske. Nastopajoči so bili dokaj dobro pripravljeni, predvsem pa je prednjačil zbor France Prešeren iz Kranja. Kot sinočnjo je tudi današnjo glasbeno revijo ocenjevala repub- liška žirija, ki bo dovolila najboljšim nastop na republiški reviji, ki bo 7. junija v Kranju. Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev je z organizacijo glasbenih revij poživil svojo vokalno in instrumentalno dejavnost. U. DELO OKRAJNE POLITIČNE ŠOLE BO KMALU KONČANO Še dober mesec nas loči do zaključka Politične šole pri Okrajnem komiteju Zveze komunistov v Kranju. Šola je trikrat v tednu in sicer v ponedeljek, sredo in petek. Doslej so v šoli zaključili s ciklusom predavanj o politični ekonomiji (predaval je prof. Janez Šumi iz Ljubljane), o mednarodnem delavskem gibanju ter o ekonomiki Jugoslavije. Prav te dni bodo končali predavanja o znanstvenem socializmu in na koncu še o subjektivnem faktorju v socialističnem razvoju. Šolo obiskuje 30 slušateljev iz vseh krajev Gorenjske. Po vsakem končanem ciklusu predavanj slušatelji naredijo izpit. M. 2. PROSLAVA 40-LETNICE KPJ NA MLINEM Osnovna organzacija Zveze komunistov v naselju Mlino pri Bledu je pred dnevi priredila kvalitetno proslavo v počastitev 40 letnice KPJ. To je edina osnovna or- r ŠTAFETA MLADOSTI V ČRNI GORI štafeta mladosti, ki so jo pretekli četrtek svečano pričakali v Titogradu, je v petek nadaljevala pot proti severnim deloJB Črne gore. V soboto je svojo pot po Črni gori zaključila i" prišla v Srbijo. Štafeta mladosti je prehodila na svojem šestdnevnem potovanju po Črni gori nad 9000 kilometrov. Mladinci Srbije jo bodo ponesli v Beograd, kamor bo prišla na Dan mladosti, 25. maja. J rek, sredo in četrtek vsak dan ^ 15. do 18. ure. V dobrem mesecu " pol se je v tej akciji zvrstilo Prf! ko 330 mladink in mladincev, *' so skupno opravili 990 ur. Brifl* da je v glavnem delala pri no skladiščih in pri olepšavanju nanjega izgleda tovarne. Krajevni odbori - pomembna vez središča $ podeželjem Krajevni odbori, ki jih je v kranjskem okraju 40, pozitivno vplivajo na hitrejši gospodarski razvoj posameznih krajev in naselij. V radovljiški občini" jih je na primer 11, v jeseniški 3, v kranjski 28 itd. To pot nekaj vrstic o delu krajevnih odborov v jeseniški občini. Imajo jih v Žirovnici, Kranjski gori in v Mojstrani. Lani so za urejanje krajevnih potov, javne razsvetljave in drugih podobnih komunalnih naprav imeli na razpolago okoli 3 milijone dinarjev. Sredstva pa so lani dobili šele v drugem polletju. Občinski družbeni načrt za leto 1959 pa določa za krajevne odbore okoli 8 milijonov dinarjev. Najdelavnejši v jeseniški občini je krajevni odbor v Žirovnici, ki ima že precej izkušenj. Aktivno je sodeloval pri gradnji vodovoda in organiziral tudi prostovoljno de- lovno akcijo. V Žirovnici so v zadnjih letih sploh naredili precej novega. Razen vodovoda so uredili kinematografsko dvorano, javno razsvetljavo, krajevne poti, dobili so novo šolo itd. Letos bodo pripravili načrte za novo zdravstveno postajo in za stanovanja za javne delavce, precejšen pritisk pa je tudi za gradnjo kopališča v Žirovnici. Jesenice ga namreč še nimajo. Po uveljavljenju novega komunalnega sistema se je jeseniška občina precej razširila. Čeprav so Jesenice središče, ki se je po vojni že močno razvilo, niso zanemarili okolice. To potrjujejo objekti, ki so bili dograjeni prav v zadnjih letih na področju vseh treh krajevnih uradov. V ŠKOFJI LOKI ZA 80 % VEČ SREDSTEV ZA DRUŽBENI STANDARD KOT LANI V škofjeloški občini v zadnjih letih močno naraščajo investicije za družbeni standard, še občutneje pa se bodo povečale letos. Zanje je predvidenih okoli 358 milijonov dinarjev, kar je za 80% več kot lani. Dogradili bodo 58 stanovanj, novih pa bodo začeli graditi 108. Razen tega bodo letos začeli graditi novo osemletko na Trati, Vajensko šolo in kino dvorano v Škof ji Loki, šolo na Malenskem vrhu, urejevati bodo začeli kanalizacijo in še nekatere druge pomembne komunalne naprave. -k ganizacija v občini, ki je samostojno izvedla proslavo. ZAKLJUČEK SEMINARJA Pred dnevi se je v Kranju končal ideološko-politični seminar, ki je trajal dva meseca. Pripravil ga je Občinski komite LMS Kranj in ga je obiskovalo okoli 30 slušateljev. Predavanja so bila dvakrat na teden. Udeleženci so se seznanili s težavami občine in z delom kmetijskih zadrug. Predavali so znani javni delavci. Ob zaključku seminarja je udeležence in predavatelja pozdravil sekretar Občinskega komiteja LMS Kranj tov. Mirko Galičič. rr ZA BOLJŠO POVEZANOST Preteki teden se je sestal sekretariat Občinskega komiteja LMS Kranj. Glavni sklep seje je bil, da bodo člani sekretariata v prihodnjih dneh obiskali aktive na terenu in se z njimi pomenili o njihovem delu in težavah. rr VODOVOD BAŠELJ—KRANJ Občinski komite LMS Kranj je pričel široko akcijo po srednjih in strokovnih šolah kranjske občine za zbiranje prijav mladincev in mladink ki bodo sodelovali pri gradnji vodvoda Bašelj—Kranj. Ta akcija je vzbudila med kranjsko mladino precejšnje zanimanje. DELOVNA AKCIJA V ISKRI Prav te dni je končala z delom mladinska delovna brigada v tovarni Iskra v Kranju. Brigado so sestavljali mladinke in mladinci osnovne organizacije v Iskri in je bila edina te vrste na Gorenjskem in celo v Sloveniji. Brigada je delala tri dni v tednu in sicer v to- vi* »MATURA« JESENIŠKIH GIMNAZIJCEV Dramski krožek jeseniške gimna zije je naštudiral L. Fodorjevo *0' medijo v treh dejanjih »Ma'U"ra". katere premiera je bila v četrte v Čufarjevem gledališču. Po za5^ gi režiserja prof. J. Tomažiča «o ltr. igrali mladi igralci, četudi so 01 prvič na odru, doživeto in prePrl čevalno. KORISTNA PREDAVANJA V ISKRI V okviru pouka predvoja^e vzgoje v tovarni Iskra Kranj* so imeli v zadnjem času nekaj * ristnih in poučnih predavanj. lo dobro je bilo n. pr. predaval o ustanovitvi KPJ in SKOJ, ki 0' je imel tovariš Dušan Bavd« , Drugo tako predavanje je bilo W' strokovnega značaja in sicer strelstvu (predaval je tov. Koš«1* iz Kranja). Prav te dni pa se Pr padniki predvojaške vzgoje v & varni Iskra pripravljajo na >z, v bolnico Franjo v Cerknem ter v nekatere znane kraje iz NOB-M. 2. O TURISTIČNIH ZANIMIVOST** IN LEPOTAH JADRANA Dne 6. in 7. maja je imel na °' du prof. Jordanovič iz Beograd dvoje zanimivih predavanj o le?0' tah in turističnih zanimivostih J drana. Z zanimivim pripovedo*^ njem in barvnmi diapozitivi so o" skovalci dobro spoznali način ljenja v primorskih krajih, rnen-^ liteto taimkajšnjih ljudi in njih0*^ zgodovinsko preteklost. KULTURNI MOZAIK Z RAZSTAVE V MESTNEM MUZEJU V KRANJU V zgornjih razstavnih prostorih Mestnega muzeja v Kranju je že nekaj dlje kot poldrugi teden odprta razstava, Tki je s svojim nenavadnim izborom izzvala pri obiskovalcih precejšnje zanimanje. — Razstavljeno je slikovno gradivo, ki ponazarja tibetansko trmetnost: arhitekturo, obredne posode, likovno umetnost itd. Vodstvo muzeja LJUDJE IN DOGODKI ZAČELO SE JE ... II.maj je tu. Prav na današnji dan se bodo znašli po zelo dolgem presledku spet skupaj štirje zunanji ministri velikih sil. Pred njimi je velika naloga: uspešno zaključiti razgovore in tako utreti pot za sestanek na najvišji ravni. Od rajih se pričakuje odgovor na pomembno vprašanje: ali smo res na začetku konca hladne vojne? Nič čudnega torej, če bo zdaj nekaj časa pozornost svetovne javnost prikovana za konferenčno mizo v palači narodov v Ženevi. Priprave za ta sestanek so bile dovolj obsežne. Dežele varšavskega pakta so se pred tem sestale v poljski prestolnici, da bi uglasile svoja stališča, ali bolje rečeno, da bi manifestirale trdno enotnost pred ženevsko preizkušnjo. Enako so se tudi na Zahodu poskušali predstaviti javnosti kot enotna četa, čeprav z dosti manjšim uspe-kom. Kljub tajnim razgovorom je postalo vendarle jasno, da niti posebna delovna skupina zahodnih strokovnjakov v Londonu niti zahodni zunanji ministri v Parizu niso našli skupniih odgovorov na vsa vprašanja, ki jih morajo predložiti sovjetskemu kolegu v Ženevi. Razen sknpne želje po enotnosti in začasnega soglasja o najvažnejših vprašanjih — o enotni fronti Zahoda še vedno ne morejo govoriti. Koliko pa bodo medsebojne razlike prišle na dan tudi med ženevskim zasedanjem, je seve pre- cej odvisno od samega poteka razgovorov In nemalo tudi od stališča sovjetskega sobesednika. Kaj lahko pravzaprav pričakujemo od generalne vaje zunanjih ministrov, ki naj bi pomagala otvoriti premiero na najvišji ravni? Pravzaprav o stališčih ene in druge strani kljub številnm razgovorom, predlogom, Izjavam in ugibanjem le malo vemo, ali ne dosti več, kot smo vedeli že pred dvema mesecema. Razlike pri obravnavanju posameznih vprašanj so v glavnem ostale, čeprav je bilo na obeh straneh opaziti določene težnje k popuščanju in k prehodu na bolj prožna stališča. Kot zdaj kaže, se bodo razgovori najprej ustavili že pri načinu reševanja zamotanih problemov. Zahod se baje pripravlja, da bo vsa nerešena vprašanja na mah postavil v svežnju na mizo in pritisnil SZ ob zid: ali sprejme vse ali pa odkloni. Medtem ko pa so bojda v Moskvi bolj naklonjeni misli, da ni treba od vseh že tako zapletenih vprašanj ustvarjati še bolj zamotan klobčič, pač pa je treba počasi nit za nitjo začenjati razpletati zamotani vozel hladne vojne. Začeli naj bi z Berlinom in z mirovno pogodbo z Nemčijo, pozneje pa naj bi prešli na druga, prav tako težka ali še težja vprašanja. Tako je, vsaj zdi se, že t začetku bolj Jasno, kje so težave, kot pa kje so stične, zbliževalne točke. Vendar to še vedno ne sme biti vzrok za črnogleda pričakovanja, vseeno pa nas lahko obvaruje pred pretiranimi optimističnimi upi. Zakaj povsem jasno Je, da vzlic diplomatski spretnosti štirih zunanjih ministrov le ni moč čez noč razvozlati vseh problemov, ki Jih je hladna vojna nakopičila v zadnjem desetletju. Celo težko je pričakovati, da bi na takem sestanku našli rešitev vsaj za enega izmed poglavitnih vprašanj, ki razjedajo povojno mednarodno skupnost. Zato pa javnost vseeno prčaku-je, da bodo štirje zunanji ministri poskušali družno najti rešilno Ariadnino nit, ki pelje Iz labirinta hladne vojne, da bodo na sedanjem ženevskem križišču krepko zasadili kažipot v smeri krepitve miru In utrjevanja sožitja, da bodo zgladili pot za dosti več obetajoči sestanek predsednikov vlad. To je najmanj, kar svet danes pričakuje iz palače narodov v Ženevi, čeprav se predobro zaveda vseh težav, ki stoje na poti zunanjim ministrom štirih velesil in zato ne podcenjuje njihovih naporov. V realističnem pričakovanju ženevske uverture za zdaj kljub vsem željam in upom vendar ne preostane drugega, kot da se omejimo na ugotovitev: Zavesa se je dvignila — začelo se je... MARTIN TOMAŽIČ se za razstavo ni odločilo po golem naključju, temveč so razstavo narekovali zadnji politični dogodki v Tibetu. Ne bo odveč, če dodamo razstavi skromen komentar. — Razvoj tibetanske umetnosti je najtesneje povezan z razvojem kulture v Indiji, čeprav je sem in tja tibetanski umetnik skušal najti svojo lastno pot. Vplivi kitajske umetnosti so zaznavni le v izrazito obmejnem področju na severovzhodu. Čeprav je tibetanski umetnik dskal vzore pri svojem velikem sosedu na jugu, je vendar te vplive predelal ter jih prilagodil svojemu temperamentu. Tako je za tibetansko umetnost značilna svojevrstna kompozicija, barve, občudovanja vredna življenjska sila, dinamičnost, nagnjenje k fantastiki in nebrzdano divjost. Velik vpliv ima v Tibetu religija, zaradi česar je tudi njegova umetnost pretežno mistična, magična, pogosto demonska. Razstava bo odprta do 15. maja. VREME Proti koncu tedna padavine z ohladitvijo, sicer še nadalje toplo in sončno vreme. CELJSKI GLEDALIŠČNIKI V KRANJU V nedeljo, 10. maja je kranj5^ gledališko občinstvo pozdravil0 Prešernovem gledališču* redkem gosta — Slovensko ljudsko 9"'c~. lišče iz Celja. Celjani so se PrV^ stavili z Mirka Zupančiča draifl5 kroniko o življenju in gineva"1^ sodobnih meščanov »Situacije*-Delo je zrežiral Mirko Gombač' S tem delom pa program 9~°s. vanja ni zpolnjen. Gostje bodo °_ nes, 11. maja ob 15.30 in ob * uri posredovali še s komedijo ^~ lette »Gigi«. Delo je pripravil * drej Hieng. PRED GOSTOVANJEM IZ P^1* V sredo, 13. maja ob 20. uri » kranjska koncertna kronika «a ležila pomemben dogodek — H štovanje Delavsko ikuIturno-uJ0 niškega društva »Matko ®X&\A. Rašan« iz Pule, ki se bo predč J vilo z mešanim zborom in s . tov klorno skupino. Na programu • do pesmi skladateljev Mate Ronjgova, S. Zlatica, St. Mokra« ca, J. Gotovca, F. Dugana nd" . Gajdova, N. Bevčiča in O. Dan«0 ' Zbor bo vodil Mladen Markov^ Folklorna skupina pa se bo P' . stavila z istrskim plesom »Bal ob spremljavi »roženic«. P'eS.^j pripravila koreografinja Freder1 Darer. S- Zastrupitve s sladoledom v Varaždinu V soboto, 2. maja popoldne so pripeljali v varaždinsko bolnišnico več kot 60 ljudi, ki so bili zastrupljeni s sladoledom-Število zastrupitev je bilo še večje, toda mnogi niso vedelL zakaj so si »pokvarili želodec«, in zato niso zahtevali zdraV-niške pomoči. Sanitarna inšpekcija pa je kmalu ugotovila, da gre za zastrupitev s sladoledom iz slaščičarne Ramadana Ha-sanoviča, ki so jo takoj zaprli. Analize Higienskega zavoda niso mogle takoj dati odgovora na vprašanje, s čim je bil sladoled zastrupljen. Kmalu pa «o ugotovili, da je lastnik slaščičarne Hasanovič v času prvomajskih praznikov zaposlil pomočnico Francko Krbot, ki )e imela na desni roki nekaj gnojnih ran in opeklin. Povzročitelj gnojenja je iz njene roke prešel v mleko in jajca, kjer se Je pod idealno temperaturo hitro razmnožil in povzročil pri ljudeh, ki so jedli sladoled, krče, bolečine in ostale znake zastrupitve, ki pa so bili na srečo lažjega značaja in do smrtnega primera ni prišlo. K&ANJ, u. MAJA 1050 Glas Gorenjske 3 V Močna volja |e zmagala Zapisek, ob Mesecu poklicnega usmerjanja mladine na i^i°r^a ^° ta kratek zapisek o Anici, ki študira danes Vas I ZU medicinske sestre v Celju, pomagal komu izmed ^ mladih, ki ste zdaj pred veliko življenjsko preizkušnjo pokf i^iro poklica, da se boste napotili po nasvet na hr'l(jno Posvetovalnico. In morda bo marsikoga tudi pre-lCa> da se z močno voljo da marsikaj doseči-Morda... i j lCar )e bila v osnovni šoli povprečna učenka. Ni pa ___e.a m°žnosti nadaljevati šolanja..., čeprav si je to želela v \n.*inorda tH^i milila, na skrivaj seveda, da z vstopom ™° njenega šolanja še ne bo konec, i *, ,nca^a je šest razredov osnovne šole, potem pa se je uposlila v tovarni kot jkalka. kak l- ie %n Sl s^žila denar. Mislila pa je na možnost, j 0 bi nadaljevala šolanje. Želela je postati medicinska PoJ*', ^Sak dan bolj si je to želela. In sklenila je, da bo to in x ^a ^° svoi dosegla. Marljivo je delala v tovarni ^rcevala, da se bo lahko v času nadaljnjega šolanja sama rzevala. Na štipendijo namreč ni računala. na ?f^a Pa je vedeti, če je za ta poklic sposobna. Šla jt H P°klicno svetovalnico, kjer je prijaznemu psihologu za* va a svoje skrivne misli, svoje želje. Povedali so ji, da ima ta poklic vse pogoje, in ji svetovali, kam naj se obrne... j ^acela je študirati. Naredila je izpit čez sedmi in osmi sest osnovne *°*'e ln sprejemni izpit na šoli za medicinske re v Celju. Dobila je tudi štipendijo... no i a danes marljivo študira in se pripravlja za svoj l ' Poklic. Vsak dan je bliže cilju, ki si ga je postavila Pot tLredv"j* 0'adnje novega stanovanjskega naselja, kjer mora biti po Mrej,0 evaa]lh letos že 200 stanovanj zgrajenih do tretje faze — pod ]e»H ^*oda »Pet smo začeli graditi brez načrtov; le-ti še niso potr-fop^tY*) bo, če ne bodo potrjeni, ali pa bodo potrebni vsaj večjih Iz naših krajev VI(^ICA NA STARI GRAD *arruSnedelJ<>k, 4. maja so v K^ico Za*eli Sraditi vlačilno 0rj0 J}f Stari grad. Po nje; gradbeni 1593 krogov, 3. Predoslje 1586 krogov. Med posamezniki so bili najboljši: Ivan Kopriva (Javornik) 180 krogov, Malči Govekar (Pre- ves ^ h Za P°ve^anje planin- doslje) 177 krogov in Janez Pr- 0 hiet ma' Zičnica b0 dolSa šin (Kair»nik) 176 krogov od 200 ^0rrijQrov' višinska razlika med možnih. ^ l8o —m sPodnjo postajo pa ^ metr0v< V KRANJU JE BILA ZE OSMA ZLATA POROKA &jA SREČANJE JAVORNIŠKEM ROVTU Ir^JJ^astitev 40. obletnice KPJ nic^ * ,°bletnice Železarne Jese-&W ^ Strelska družina »Tri-^iiat 12 Javornika organizirala J*Vo ■ sko strelsko srečanje na sko ^ r(>vtu. Z zračno pu-K^6? se pomerili strelci iz mj nika. Javornika in Predo- vWnl red ie naslednji: 1. Ja-m« 1655 krogov, 2. Kamnik Florijan Zaplotnik, rojen 13. aprila 1883 in Marija rojena 30. decembra 1886 iz Kranja sta v minulih praznikih slavila zlato poroko. Kot običajno je tudi tokrat zastopnik ObLO Janko Ste-fe zakoncema želel še mnogo let skupnega življenja in jima podaril skromno darilce ObLO. Jubilanta sta bila ves čas svojega življenja ugledna in zavedna državljana in sta kot taka uživala velik ugled in spoštovanj«. NA BLEDU BO SE PRED SEZONO ODPRTO NOVO MODERNO KOPALIŠČE t Gradbena dela na blejskem Grajskem kopailišču v zadnjem času dobro napredujejo, kar je nujno, saj je kopališka sezona pravzaprav že pred durmi. Zahodna del kopališča bo v drugi polovici maja že pripravljen za pprejem prvih kopalcev. Na razpolago bo že tristo obnovljenih kabin, od katerih je sto na novo 6e-aidanih, dve sito pa je obnovljenih in popravljenih. Vzhodna del kopališča poleg čolnarne bo na novo zgrajen. Prostor, na katerem je stal ta del starega objekta, bo odslej precej večji, ker je poglobljen v hrib ob cesti. Nova del kopališke zgradbe bo zgrajen na moderen način v obliki velikih betonskih in zaisteklenelih lop, v katerih bo prostora za šest sto omaric. Razen kabin dn omaric bo imelo novo urejeno kopališče tudi prostorno teraso in ploščad za 'sončenje, upravne prostore dn vse potrebne higienske in 'sanitarne naprave. — Predvidevajo, da bodo dela na kopališču v surovem stanju zaključena najkasneje v enem mesecu. Dokončna opravila pa bodo izvršili v jeseni. -jb DISPANZER ZA ZENE NA JESENICAH Na Jesenicah so danes (ponedeljek 11. maja) odprli redno zdravstveno posvetovanje za žene. Ordinacije bodo v okviru Dispanzerja za žene vsak ponedeljek in četxtek od 15. do 18. ur«. domaČe cepivo proti otroški paralizi Konec poletja ali v začetku jeseni bodo začeli v Higienskem institutu Srbije proizvajati vakcino proti otroški paralizi, ki smo jo doslej izključno uvažali. Do konca leta bodo izdelali že okoli 300.000 doz cepiva, prihodnje leto pa že blizu dva milijona doz, kar bo popolnoma zadoščalo za vse naše potrebe. Domače cepivo bo trikrat cenejše od uvoženega. PREDOR POD LJUBLJANSKIM GRADOM V soboto so v počastitev 19. obletnice osvoboditve Ljubljane odprli predor pod Ljubljanskim gradom, ki je zdaj najkrajša pot med severnim in južnim delom Ljubljane. Dolg je 480 metrov, graditi pa so ga pričeli jeseni 1951. Pri gradnji so porabili okoli 10.000 kubičnih metrov betona. Predor ima cestišče za motorna vozila, široko 7,5 metra, in pločnika, široka po 1,25 metra. PITALISCE za 11.000 PRAŠIČEV Živinorejska poslovna zveza v Osijeku bo tako preuredila neko staro pitališče, da bo v njem mogoče hkrati pitati po 11.000 prašičev. Pitance bodo izmenjali po trikrat na leto. Ob pitališču bodo zgradili silos za 60 vagonov krme, veliko sušilnico za koruzo in mlin, v katerem bodo iz koruze izločali klice. V pitališču bodo pitali živali kmetov, ki pogodbeno sodelujejo z zadrugami. NASA OBUTVENA INDUSTRIJA SE UVELJAVLJA NA SVETOVNEM TRGU Lani smo iz Jugoslavije izvozili 1,084.000 parov razne obutve. Zmogljivost tovarn čevljev je lani znašala 11,700 tisoč parov čevljev, do konca leta 1961 pa se mora povečati na 15,500.000 parov. — Najmočnejše industrijsko podjetje obutvene stroke so tovarne (kombinat) v Borovem.. Tu dajejo na trg letno 3,200.000 parov obutve. POL KILOMETRA DOLG MOST CEZ SAVO Pri Slavonskem Brodu gradijo enega največjih mostov v naši državi. Dolg bo 500 metrov, širok pa 15 metrov. Imel pa bo pas za železnico in za cesto ter pločnik za pešce. Most betonirajo ob bosenski strani, medtem ko bo druga polovica mostišča ob slavonski strani jeklena. Tam je sredi Save otoček. Jekleni del mosta je potreben zato, da bo most dovolj visoko nad vodno gladino in da bo pod njim omogočena plovba tudi za večje rečne ladje. Gradbeni stroški bodo znašali nekaj nad milijardo dinarjev. Most bo dograjen prihodnje leto. RAZŠIRITEV VELIKEGA NAMAKALNEGA OMREŽJA Na Kumanovskem polju v Makedoniji so lani izročili namenu prvi del velikega, tako imenovanega lipkovske-ga namakalnega omrežja na 2979 hektarih. Vse to omrežje pa bo obsegalo nad 10.000 hektarov. Pred nedavnim so to omrežje začeli izpopolnjevati. Z novimi napravami bodo zajeli nadaljnjih 7200 hektarov rodovitne zemlje. Predvsem bodo morali zgraditi 71 metrov visok jez, da bodo zajeli okoli 20 milijonov kubičnih metrov vode. Prvi del omrežja ima 31 metrov visok jez. V BRCKEM JE ZAČELA DELATI ENA NAJVEČJIH TOVARN TRIKOTAŽE Novo podjetje se imenuje -►Interplet«. Tovarna bo dajala vse vrste trikotažnih izdelkov. V Brčkem je bila že doslej manjša tovarna, ki pa so jo povečali in jo temeljito preuredili. Za to so potrošili 400 milijonov dinarjev. Zdaj je v tovarni zaposlenih 700 delavcev. Letos bodo izdelali za 812 milijonov dinarjev nogavic. NOVOSADSKI KMETIJSKI SEJEM ZAKLJUČEN V četrtek zvečer je bil v Novem Sadu zaključen mednarodni kmetijski sejem, ki ga je v 10 dneh obiskalo okoli 400.000 Ljudi. 4 Gtm» Garenj*ke OB 40-LETNICI KPJ Odlomkib SPDn"nov č,anov varnostno-obveščevalne službe Vnemški postojanki v Selcah je 'bilo tisto jutro, 8, septembra 1944 popolnoma mirno. Nemci v 'kaplanij.i in v župnišču so se bili že sprijaznili, da bodo pač marali dočakati še eno jesen in zimo v tej prijetni, čeprav včasih nemirni dolini. Nenadoma je močna eksplozija pognala kaplanijo v zrak. Toda še predno se je polegel prvi krik, že prodno so podvojili straže v sosednji stavbi postojanke — v žup-nitču, so je že tudi tam zgodilo isto. V oblaku dima se je zrušilo zi-dovje in od bližnjih gričev je znova odjeknila mogočna detonacija. Pod ruševinami je našlo smrt 22 Nemcev. Postojanka je bila uničena. Nihče v postojanki ni tisto jutro opazil, kako je snažilka Minka (Marija Smole) hodila s škafom iz stavbe v stavbo več kot navadno. Nihče ni niti malo slutil, da je to mirno in pridno dekle nosilo v ve-Idlkem šikafu pod krpami in krtačo za ribanje — (razstrelivo. Bila je ena izmed požrtvovalnih mladink. - skojovk. Zato so njo in celo družino Nemci imeli na sumu. Minka se je morala redno jav-iial.i v njihovi postojanki. In končno — odredili so jo za čistilko. Prav to je Minka želela. Počasi, ko se je bolj spoznala, je večkrat zvedela za razne nakane in načrte, večkrat je iz razgovorov ujela posamezne bolj ali manj važne podatke, ki jih je takoj sporočila varnostni službi. Z njimi je bila v stalnem sodelovanju. Toda vise to ji še ni bilo dovolj. Zgolj informacije niso zadostne, si je mislila. Čedalje bolj sem želela, da Ibi jim rjo še bolj zagodla,« pravi Minka danes. Spomnila se je municije. Kaj, če bi postavila v kak kot nekaj takega, kar bi zagrmelo, treščilo v zrak vse to sovražno gnezdo! To misel je povedala na skojev-skem sestanku. Zaupno seveda. Med skojevci se je pač lahko zaupalo. Takoj so začele priprave. Vinko Naglic - Kamen, kot obveščevalec OZN (organizacija za zaščito naroda), je prinesel vse potrebno: veliko municije in vžigalnike. Minka isi je skušala do pičice zapomniti vsako razlago, kako se ravna z vžigalniki, kako je treba postaviti municijo. Pa tudi o tem, kako vtihotapiti razstrelivo v postojanko, kakšen čas izbrati dn podobno, jd je svetoval. Dobro si je vse zapomnila. Ko je tisto jutro polagala municijo v eni in potem še v drugi stavbi, ji je šlo delo izpod rok kot pravemu izvedencu. V primeren kot je položila razstrelivo, pritaknila vžigalnike in jih sprožila. Potem je spet vzela škaf pod pazduho in se mirno napotila skozi izhodna vrata, kot da se ni nič zgodilo. »Kam? Si že končala?« jo je pobaral stražar. »K maši. Danes je mamin god,« se je mimogrede izmislila in samozavestno, kolikor moč mirno odgovorila. Šele pozneje se je zavedla, da so pač vsi vedeli, da ona k maši sploh ne hodi. Kaj, če bi jo bili zadržali, pregledali kako je »iporilbano«, in ji preprečili dzhod! To je razmišljala šele, ko je tekla proti domu. Potem je gledala na uro. Prešlo je petnajst minut, šestnajst minut. Ura je tekla neverjetno počasi. Vžigalniki so bili naravnani na 20 minut. Srce je tolklo vse močneje,-kaj če pa le ni pravilno ravnala z vžigalniki? Kaj bi o njej rekli oa OZN! Toliko municije zaman! Ne, tega se skojevki ne bi smelo pripetiti. Nenadoma je zagrmelo. Enkrat! Čez nekaj časa spet! »Je! Je! Vse je v redu,« se je veselila Minka in stekla zdoma proti gozdu, kjer so jo čakali tovariši in ji čestitali za njeno dejanje. Nad bivšo postojanko se dolgo ni polegel prah. Vso dolina te je veselila. Policijska ura je (bila. prav tako v Šentvidu kot drugod zelo stroga. Nihče ni smel na cesto, nihče iz hiše. Toda tisti večer, sedmega junija 1944 so po postranskih ulicah hodile temne postave. Dva ali trije skupaj so bili. Tako so se bili razdelili brž ko so prešli viseči most pri Mednem. Od tam naprej je bilo možno vsako presenečenje. Zato se je četica pogumnih, oboroženih fantov razdelila na male skupine in zmenila za kraj sestanka po izvršeni akciji. Naloga je bila jasna — dobiti organizatorje plave garde. Uro, dve uri za tem je marsikje po Šentvidu zazvonil zvonec. »Odprite! Nujno!« Prestrašene roke so v nezaupanju odmikale zapahe dn vrtele ključe. »Želite? V tej nočni uri! Policijska ura je. Nemci bodo vse pobili!« so se izgovarjali nekateri. Ukazi pa so bili kratki: »Povelje! Takoj z nami!« Ni bilo pojasnil, razgovorov in obotavljanja. Okrog polnoči so se vsi spet znašli na dogovorjenem mestu. Z njimi je prišlo tudi šest označenih. Samo enega, sedmega niso dobili, ker ga ni bilo doma. Pripadnika radovljiške oziroma Jeseniške grupe VOS Ivan Hrovat -Miloš ln Alojz Korošec med vojno — (Slika iz Muzeja NOB - Kranj) Člani štabov 1. in 2. brigade VDV (vojske državne varnosti) v šenčurski gmajni junija 1944. V ospredju Matija Suhadolnik - Luka in Franc Pokovec - Poki, za katera Je Gestapo zaman razpisovala velike nagrade tistemu, ki bi jih umoril, izročil Nemcem ali vsaj povedal kraj shajališča. — (Slika iz Muzeja NOB - Kranj) Tako so tisti poletni večer odpeljali iz Šentvida celotni odbor plave garde. člani OZN so bili seznanjeni s to organizacijo že zdavno prej. Vedeli s° za vsak njihov sestanek, za vsak njihov sklep, za vsako njihovo delo. Toda do takrat ni bilo nič nevarnega. Samo jadikovali to in kramljali ter žalovali za »zlatimi časi«. Njihov zadnji sestanek pa je bil drugačen. Sklenili so stopita v zvezo z Nemci in postaviti tudi v Šentvidu postojanko. Tako postojanko plave garde, kot je bila že marsikje drugje. Ko so člani OZN pretresali ta sklep in ugibali, kaj narediti, so imeli pred seboj predvsem misel: rešiti kar se rešiti da. Z organizacijo postojanke bi spravili na to izdajalsko pot številne poštene, nepoučene ljudi, ki bi pozneje morali odgovarjati narodu. To je bilo treba preprečiti. Zato so morali odstraniti organizatorja te zablode na samem začetku. Akcija je imela močan vtis. Posamezni omahljivci in malodušne-ži, ki so se morda do tistega večera počutili varne v okrilju okupatorja, so bili takrat razočarani. Mimo nemških postojank, mimo tankov in oklopnjakov, malone mimo nočnih patrol so morali iz doma na osvobojeno ozemlje, kjer s pred rednim sodiščem odgovarjali za naklepe v šikodo lastnega naroda. Ko tovariš Milan Zakelj, kot vodja takratne akcije, pripoveduje o tem dogodku, še danes ne more prikriti zadovoljstva, da je na čudo vsa stvar potekla popolnoma mirno. Vse grupice, po dva ali trije skupaj, so bile do zob oborožene in pripravljene na vse. Toda nikjer niso naleteli na nemško patrolo, nikjer jih ni nihče ustavil, nikjeT najmanjšega vznemirjenja. Precej je seveda k temu pripomoglo, da je bil v vsaki skupinici domačin, ki je točno vedel za vsako ulico, za vsako hišo, malone za vsako okno in vsakega psa, ki bi utegnil vzbuditi pozornost okolice. To je bil eden od uspehov varnostne službe. ym Kranj ne pride nihče! Tu smo na varnem pred banditi!« Tako je morda mislil marsikdo izza vrat zastraženih nemških ge-stapovcev v času vojne. Toda vsi niso bili tega prepričanja. Zato so se raje zavarovali dvakrat. Da je bila potrebna previdnost, da niso bili varni niti v samem mestu Kranju, so spoznali lepega dne, ko se je sredi mesta pojavil avto s partizani, pravzaprav člani varnostne službe. Znani geslapovec Perko bi bil morda tistega dne prav tako spregledal kdo je v avtomobilu kot so spregledale druge straže. Toda tik pred današnjo Delikateso se je avto ustavil. Motor ni in*ni deloval. Tu je Perko opazil, da sta v avtu dva »bandita«, za katera bi dobil največjo pohvalo, če bi jih dobil žive ali mrtve. Toda prav v tistem hipu je motor znova poprijel. Vozilo je z vso naglico izginila iz mesta kot je bilo prišlo. Zaradi muhastega motorja je glavna akcija propadla. Aretacija dveh oseb ni bila izvedena. Toda (Strah in negotovost sovražnika v samem mestu se je še povečala. Hkrati pa je tudi to, kot vsaka podobna akcija, vzbudila pri ljudeh novo vero v nevidno ln nepremagljivo moč osvobodilnega gibanja in prepričanje v končno zmago. Takih zgodb in dogodkov iz vojne o članih varnostne službe je veliko, veliko. Vse govorijo o velikem junaštvu, o po-žrtvovanju in pripravljensti na življenje in smrt za skupne koristi naroda in napTedka, za čast in svobodo naših delovnih ljudi. K. M. RADIO LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak ^ ob 5.05, 6., 7., 10., 13., 15-, $ in 22.55 ter radijski dnevn* 19.30. Ob nedeljah pa ob K 7., 13., 22. in 22.55 ter radU5 dnevnik ob 19.30. torek, 12. maja ^ 8.05 Ljudski pevci pred JJJL fonom; 8.40 Potopisi in sp011^ — L. Za nt: Comolungma, Liki naših solistov v zn' ,p operah; 10.10 Popevke in ^!.$; dije; 10.45 Za dom in žene; » Oddaja za otroke; 12.15 KJ»e p ski nasveti — Ing. Dušan pančič: Kako in kdaj gnojim0^, sevke z dušičnim gnojilen1' ^ Figaro — Mozartov in R05' u jev junak; 14.15 Zanimiv^' znanosti in tehnike; 15.40 B roška tega tedna — Simens: dovi goje hiacinte; 16.00 Za i bene ljubitelje — Mojster ■ me in komedije Gaetano y v zetti; 17.10 Novi posnetki ^ sambla Moj mira Šepeta; L aktualnosti; 18.40 Iz zb daja za cicibane a) Miha1! „i čenko: Galoše in sladol^jS Otroške pesmi pojo solisti' p Kmetijski nasveti — Sot\ $ vak: Izkoristimo možnos \ bogat in kakovosten Prideke i! vinogradu; 12.25 Od P°PeV ba i; popevke; 12.45 Baletna gla ^ opere Tannhauser; 13-3 iet";1 Lhotka: Vrag na vasi, »J suita; 13.55 Slovenske pesmi poje Mariborski *o ^j) zbor p. v Rajka Sikoška', ^ Turistična oddaja; 15.40 I« y' nu smo videli; 16.C0 Izbra|>p za vas; 17.10 Glasbena kr1 ^ št. 2; 18.00 Četrtkova rep°r VIHAR POD TRIGLAVOM Riše Milan Batista Miha, ljubljenec go*' 173 Senc je pri veznih vratih čakal neznanca, ki je prihajal po stopnicah navzdol, z visoko dvignjeno sekiro. Ko je Miha stopil na zadnjo stopnico, se je težka sekira dvakrat zaporedoma spustila na njegovo glavo. Vedno nasmejani plezalec Mihol je brez glasu omahnil in se zrušil po tleh, Senc pa ga je odrinil in spet stisnil sekiro, če bi še kdo prišel 174 Ampak v Mihovem telesu je bilo življenje za dva. Podzavestno je dvignil roko, v kateri je držal pištolo, in dvakrat ustrelil. Krogli sta švignili Sencu mimo glave — zadeli ga pa nista. Mihi je iz zevajoče rane na glavi lila kri. Roka s pištolo mu omahnila in orožje je zaropotalo po tleh. Potem je bilo čuti le še lahko hropenje iz njegovih ust 175 Partizani okoli Senčeve hiše so čuli ropot v veži in strele. Hoteli so navaliti na hišo, ko so iz bližnje policijske postaje prihiteli Nemci. Bilo jih je toliko, da se jim partizani ne bi mogli upirati, zato so se morali umakniti. Nemci pa so vdrli v hišo — tokrat Senc ni zaprl vrat, ampak jih je na široko odprl. Dokončno so ubili še dihajočega Miho Tako je padel od izdajalske roke »e t/ od najboljših - Anžev Miha. Komaj s st Indvajset let mu je bilo takrat. Dal,e ep' ne vzpenja več v divjih stenah sl° u, skih planin, ki so mu bile toliko pri s^\\i Ampak njegovi tovariši ga niso PoZ& $ Lepemu planinskemu domu, ki s° J} zgradili na Vršiču, so dali ime v sp° na Anževega Mihola - Mihov do1° Glas Goreuiske 5 OB V ESC EVA LE C MALI OGLASI «če« b»o trgovsko pomočnico *°j za NON-STOP »išče, ta- Planika« Sej-Kranj. 3277 *°*arskega pomočnika sprejmem Legat Jernej, Naklo. . Rcem pastirja *e aekaj kl*j 12. 3278 vso oskrbo in doplačam. Grašič, Stra-Naklo. 3279 NodHn, brezplačno stanovanje tolarskemu delavcu ali delavki, •fr'&'lo ipo dogovoru. Šenčur 113. 3280 vJ«r(>St Srasilno društvo Voklo ob- ca sosednja društva in organi-ClJe, da posoja zvočno aparaturo ,r(>ti nizki odškodnini. 3281 ^P»zarjam, da nisem plačnik Ol9ov, ,ki (bi jih napravil Križaj awko, Na,k,lo 28. Svarim pred n*-s*Pom. Križaj Marica. 3282 *reklicuje.m blok št. 40446, izdaja y Komisijski trgovini Kranj De 25. marca 1959 3283 Podpisana prekUcujem vse ža-v»G trditve in izraze, ki sem jih 'la o Mavric Jožici, Javomik, °vičeva 3, kot neresnične, zave-Jerrt se, da tega ne bom več po-vlJala in se ji zahvaljujem, da g opustila kazensko tožbo. Fran-0 Agata, Javornik, Al. Travna 2. 3284 Stanovanjsko hišo vseljivo z le-vrtom zaradi starosti ugodno *r°dam. Ponudbe oddati ,em oddelku. dodani »tvo Naslov t ogl. oddelku 'rodam vzmetno kladivo (Ajah) St> *• Naslov v ogl. oddelku. 3227 ! Odvetnik Pernuš Janez, Kranj, e Je Preselil na Koroško cesto 25 asProti »Park Restavracije«. 3248i oglas-3165 novo kuhinjsko pohi- - tudi na obroke ali zamena dobro ohranjen Moped. OV t Oni nrld^lku. 3222 Prodam bojler 20-litrski — Tadio »Ingelen« 5 plus 1. Bajželj Bene-dikova 13, Kranj. 3249 Zazidljiva parcela v Straži.šču naprodaj. Vodovod in elektrika na parceli. Izkop odgovarja za izdelavo zidne opeke v poljski, peči na mestu. Naslov v oglasnem oddelku. 3252 Izgubila sem denarnico 7. maja okrog 12. ure in dalje od Kranja do Škofje Loke. Poštenega najditelja naprošam, naj proti nagradi vrne. Krajnik Terezija, Suha 55, Skofja Loka. 3261 Prodam 2 beli kozi mlekarici in 3 mladiče zaradi odsotnosti. Vog-lje 80, Šenčur. 3262 Prodam 2 novi gumi 16 krat 600. Naslov v ogl. oddelku. 3263 Kuhinjsko opremo, zelo dobro ohranjeno z jedilnim kotom, ugodno prodam. — Tome, Zlato polje, Kranj. 3264 Ugodno prodam moped Puch v dobrem stanju ter Tadio Siemens UKW 10-cevni. Ljubljana — Moše Pijada 41 (Kolodvorska) dvorišče levo. Ogled od 16. do 19. ure. 3265 Prodam oleandre. Marenčič, Vn-dopivčeva 7, Kranj. 3266 Prodam nov radio »Savica« z garancijo in 12 V avto-radio. Ceni zelo ugodni. Zagorice 6, I. nadstr. Bled. 3267 Prodam: omaro za kartoteko z 8 predali 21 krat 15, dolgi 30 cm in omaro s 4 predali 34 krat 29, dolgi 60 cm s pritrjenimi in premikajočimi listi. Dolenc, Prešernova 10, Kranj. 3268 Otroški voziček lep kombiniran prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 3269 i Prodam globok otroški voziček stajico. Naslov v oglasnem od-elku. 3270 Prodam žensko italijansko novo kolo modre barve. Naslov v ogl. oddelku. 3271 Prodam lepo otroško posteljo. — Naslov v ogl. oddelku. 3272 Prodam polglobok tapeciran otroški voziček »Tribuna«, Kranj, Zasavska 35, Orehek. 3273 Poceni prodam omaro, 2 postelji z mrežama, nočno omarico, mizico in ogledalo iz mehkega losa. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »15.000«. 3274 Zaradi selitve poceni prodam pomivalno mizo, nov kavč in otroško železno posteljo z žimnico in odejo. Kranj, Savska Loka 14. 3275 Zamenjamo klavirsko harmoniko za kromatično. Sindikalna podružnica »Planika«, Kranj. 3276 Prodam ali zamenjam za drva vse dele za tračno žago 750 mm. Načrti za dokončno sestavo na Tazpolago. Cena minimalna. Oster-man Viktor, Kopališka 18. Ogled popoldne. Prepričljiva zmaga Triglav : Krim 6:3 (2:2) Jd( OBVESTILO Obveščamo vse člane Kluba gospodarstvenikov Kranj, da ho v sredo, 13. maja 1959 ob 16.30 uri v klubskih prostorih Kranj, Prešernova ulica ll/I predavanje OBRAČUN PO EKONOMSKIH ENOTAH IN ENOTAH PROIZVODA Predavanje, ki bo v obliki diskusijo, bo vodil tov. GAŠPERT Josip, finančni direktor zagrobške tovarne »Bika«. V diskusiji bodo sodelovali še nekateri strokovnjaki iz Zagreba in iz podjetij kranjskega okraja. Vabimo vse zainteresirane, da se udeležijo predavanja. Uprava Kluba Kranj, 10. maja. V prvenstveni tekmi slovenske -conske nogometne lige sta se danes srečali enajstoriri Krima iz Ljubljane in domačega Triglava. Sodniku Kukanji iz Murske Sobote ter približno 1000 glodalcem sta se moštvi predstavili v naslednjih postavah: Triglav — Dagarin, Stu-lar II, Dolenc, Cebulj, Džordževič, Srakar, Gajšek (v 40. minuti ga je zamenjal Mihelčič), Brezar II, Bre-zar I, Krašovec, Stular I; Krim — .lazbinšek, Kržin, Bunc, Gabrovšok, Razbornik, Matos, Kiš, Škraba, Marjanovič, Kastellc in Toni. Strelci: Brezar I 2, Mihelčič, Gajšek, Krašovec in Stular II iz enajstmetrovke po enega za Triglav ter Marjanovič 2 in Kržin iz prostega strela za Krim. Ze vrsto let so srečanja med Krimom in Triglavom mikavna za ljubitelje nogometa, čeprav ne toliko zaradi dobre igre kot zaradi borbenosti. Prav zato se je tudi danes zbralo na igrišču precej gledalcev kljub deževnemu vremenu. Glodalci so tokrat sPet povsem prišli na svoj račun, saj so Kranjčani kljub blatnastemu igrišču, ki je zelo oviiralO igro, zaigrali kot verjetno v letošnjem prvenstvu še niso. Nenehno so napadali in prva kombinacija je bila nevarnejša od druge; žal je razmočeno igrišče preprečilo, da domačini niso uspe- li izkoristiti več številnih ugodnih priložnosti. Medtem ko so bili gostje v prvem delu igre dokaj enakovreden nasprotnik domačinom, v drugom polčasu skorajda niso več prišli pred vrata Dagari-na. Zadovoljil je tudi sodnik Kukanja, čeprav je dosodil nekaj prekrškov, ki jih dejansko ni bilo. Vendar pa je to opravičljivo, ker je večkrat kdo obležal na igrišču in ni bilo moč reči ali zaradi slabega igrišča ali zaradi prekrška. In končno, kako so bili doseženi goli: 2. minuta — Marjanovič je lopo izkoristil napako domačinov in zatresel mrežo Triglava. Gledalci so bili zaradi toga malce razočarani, vendar pa je prav ta gol dal polet za nadaljnjo igro Kranjčanov. 19. minuta — Lep predložek in Gajšek je z ostrim strelom zanesljivo izenačil rezultat. 23. minuta — Zoga jo visoko letela pred vrata Krima. Nanjo sta startala Brezar I in vratar Jaz-binšek. Brezar je bil hitrejši in žoga je obsedela v mreži; oba igralca sta padla. 31. minuta — Najboljši napadalec gostov Marjanovič je spretno izkoristil eno izmed redkih priložnosti za dosego gola. S približno 16 metrov je neovirano lepo streljal v desni kot in skok Daga-rina je bil brezuspešen. 50. minuta — Krašovec je najprej preigral enega igralca, nato drugoga in iz neposredne bližine prisebno ukanil Jazbinška. 55. minuta — Gabrovšek je v ka-zonskem prostoru igral z roko. Sodnik je pokazal na belo točko. Kratek zalet Stularja II in žoga je obsedela v levem kotu, vratar pa se je znašel v desnem. 75. minuta — Branilec Kržin je iz prostega strela (20 metrov) kljub zidu domače obrambe, med nogami poslal žogo, ki je Dagarin ni videl in zadel v levi spodnji kot. 78. minuta — Brezar I je dosegel nenavaden gol. Streljal je kot. Zoga je bila precej nizka in ne da bi se je kdo dotaknil je v loku prevarila obrambo Krima in obtičala v levom kotu. 82. minuta — Končen Tezultat srečanja je dosegel Mihelčič. Z ostrim strelom jo dosegel neubranljiv gol. B. F. Kmetijsko gozdna zadruga Jezersko išče RiČUNOVODJO(klnjo) Pogoj: ustrezna strokovna izobrazba. Plača po tarifnem pravilniku. Pismeno ponudbe pošljite do 1. jun. 1959 na naslov zadruge. »AVTOPROMET« Kranj sprejme v službo več nekvalificiranih delavcev ter več šoferjev kategorije C in D. Nastop službe takoj, plača po dogovoru. Interesenti morajo biti vojaščine prosti. Prošnje za sprejem pošljite na upravo podjetja sAvtopromet«, Kranj, Savska cesta 28. RAZPIS o vlaganju prošenj in prijav za sečna dovoljenja «a leto 1960 Okrajni ljudski odbor Kranj, Uprava za gozdarstvo razglaša, da je določen redni rok za vlaganje predlogov 2a sečna dovoljenja in prijav za pasek lesa na negozdnih Ueh za leto 1960 v času od 18. maja do 20. junija 1959. Predloge vlagajo lastniki, posestniki, upravitelji ali koristniki gozdov po 5. členu Uredbe o sečnjah gozdnega drevja (Uradni list LRS, št. 27-141/57)) pri za gozdarstvo Pristojnem upravnem organu občinskega ljudskega odbora. Predloge za sečnjo lahko zberejo na podlagi 5. člena °menjene uredbe tudi kmetijske zadruge, na katerih območju so gozdovi, kjer se namerava sekati. Kmetijske 2adruge vse sprejete predlogo s strokovno dokumentacijo 0 stanju gozodov in z mnenjem svojega gozdarskega odbora predložijo za gozdarstvo pristojnemu upravnemu organu občinskega ljudskega odbora. Kjer obstoji gozdno gospodarski načrt, posebna strokovna dokumentacija ni potrebna. Predlog mora pa 4. členu navedene uredbe obsegati slasti: 1. priimek, ime in bivališče prosilca; 2. zemljiškoknjižne podatke kot: parcelno številko, katastrsko občino, vložitveno .številko, površino gozda in domačo označbo kraja, kjer se namerava sekati; 3. količino in vrsto lesa, ki ga želi prosilec posekati; 4. kdo bo opravil sečnjo in za kasne namene želi P^siloc porabiti les. Vsi predlogi, ki bodo vloženi v rednem roku od 18. maja do 20. junija 1959 so kolkovime prosti. Po tem roku vložene prošnje se praviloma ne bodo upoštevale. Predlogi za posek macesna se vlagajo posebej od ostalih vlog v istem raku. Tiskovino za predloge sečenj lahko prosilci nabavijo Pri za gozdarstvo pristojnem upravnem organu občinskega ^udskega odbora. Vse gozdne posestnike, lastnike, upravitelje in koristnike opozarjamo, da v tem času poravnajo vse zaostale obveznosti do gozdnega sklada. Kdor bo e plačilom v zaostanku, sečnega dovoljenja za leto 1960 ne bo prejel, oziroma mu drevje ne bo odkaznno. Prav tako ne bodo prejeli sečinega dovoljenja ont gozdni posestniki, ki nimajo urejenih mej v svojih gozdnih Parcelah. Uprava U gozdarstvo OI,0 Kranj KINO BLED: 12. do 14. maja sovjetski barvni cinem. film »PROLOG«. — Predstava vsak dan ob 18. in 20.30 uri. RADOVLJICA: 12. in 13. maja franc. barv. film »ŠTIRI KORAKE V OBLAKIH«. Predstava v torek^ ob 20. uri, v sredo pa ob 18. in 20. uri. »SORA«, SKOFJA LOKA: 12 in 13. maja acmer. film »ANGELJ ALI DEMON«. DUPLICA PRI KAMNIKU: 13. in 14. maja amer. film »VIKEND V VALDORFU« — prestava vsak dan ob 20. uri. GLEDALIŠČE — PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Ponedeljek, 11. maja ob 15.30 in 20. uri — izvenn Colete: »Cigi« Uprizori Ljudsko gled. Celje. Torek, 12. maja ob 17. uri »Koncert« za mladino — Izvaja Glasbena šola Kranj. Sreda, 13. maja ob 20. uri — izven »Koncert« — Izvaja Radničko kulturno prosvetno društvo Pula. Maribor: Jesenice 9:1 (5:0) Maribor, 10. maja. dicu, drugega pa po Lupši. V 26. Vreme deževno, igrišče razmo- minuti je Vidic postavil končni rečeno, gledalcev 1000, sodnik Buč- zuitat prvega polčasa 5:0. Kmalu kover iz Trbovelj. Strelci: Vidic nato v 32. minuti so gostje zame-v 4., 16., 26. in 71. minuti; Lupša njali vratarja Volariča z rezerv-v 13., 22., Ekart v 65., Kovač v nim vratarjem Korantarjem. Tik stven rokometni tekmi gorenjsko 75. in Franges v 89. minuti za Ma- prod koncem prvega polčasa so Ali je to športno? Kranj, 10. maja. Danes dopoldne sta se v prven- imeli Jeseničani lepo priložnost, ki pa jo niso znali izkoristiti. V začetku drugega polčasa je kazalo, da so se Jeseničani popravili in je izgledalo, da se bodo lige srečala kandidata za drugo ribor; Jan v 60. minuti za Jese mesto na lestvici in sicer IKS niče. »Iskra« in Sava iz Kranja. Po zo- V današnjem kolu slovenske lo razburljivi tekmi je zmagalo conske lige sta se v Mariboru sre- mlado moštvo IKS »Iskre« z ro- čali nogometni moštvi Maribora in zultatom 14:13 (5:7). Jesenic. Igrišče je bilo zelo raz- ,t>0Ij upirali nasprotiku. V 60 mi-Ceprav se je tekma končala v močeno, ker je tik pred tekmo nuU so Jeseničani zelo lepo proredu, ne smemo mimo toga, kar deževalo. Prvi udarec so imeli d&- drli im napad se je končal z zase je zgodilo po tekmi. Neki funk- mačini in že takoj v začetku so detkom. Jan je lepo streljal in gol-cionar RK Save je namerno uda- pričeli s hitrimi napadi na vrata man domačinov je bil nemočen V ril sodnika Česna brez vsakega gostov. Jeseničani so bili brez 65. minuti so Mariborčani zvišali vzroka. Vprašamo se, ali je :o moči. Ze v 4. minuti so domačini rezultat na 6:1. V 71 in 75 mi-športno in ali more takšno moštvo dosegli prvi gol po Vidicu. Kmalu nuti sta Vidic in Kovač dosegla doseči potem še kakšen uspeh, če nato v 13. minuti je Lupša dose- dva gola za domačine. Tik pred že vodstvo kluba daje tako lep gel drugi gol za Maribor, Kovač, koncem tekme pa jo Franges dose-»zgled«. Zato je nujno, da se taks- ki je lepo preigral obrambo Jese- ge\ zadnji gol za Maribor ne nešportnike čimprej odstrani iz ničanov, mu je pred vrati podal ' V današnji tekmi so Jeseničani športnih igrišč in se jih tudi pri- in Lupša jo porinil žogo v mrežo. V dokazali, da ne spadajo več v merno kaznuje. 16. in 22. minuti so domačini do- družbo najboljših slovenskih klu-M. 2. segli še dva gola, prvega po Vi- foov. Sodnik je nalogo opravil za-^m--^ dovolj ivo. rr Delo občinskih štabov za zbiranje sredstev za športne objekte Zimsko plavališče v Kranju Kranj, 9. maja Danes popoldne je imel sejo štab za zbiranje sredstev za športne objekte pri Svetu za telesno vzgojo in šport ObLO Kranj. Na seji so sklenili, da bodo že prihodnji teden začeli zbirati sredstva, ki jih bodo namenili predvsem za gradnjo zimskega plavaMšča v Kranju. Na ta način bo plavalni spori v Kranju dobil osnovo za še množtčnejši razmah. Hkrati bo tekmovalna ekipa, ki je med najboljšimi v državi in v Srednji Evropi, dobila možnost za stalni trening. Plavališče bodo lahko redno uporabljale tudi vse kranjske šole in drugi občani, ki jim je ta šport pri srcu. Stroški za gradnjo plavališča, ki bo zgrajeno ob tovarni »Inteks«, ne bodo veliki, kajti zgrajeno bo pretežno z udarniškim delom in iz odpadnega materiala (žlindre), ki ga je dovolj v okoliških tovarnah. Iz preostalih zbranih sredstev namerava štab prispevati tudi za gradnjo osrednjega strelišča v Kranju, nadalje za ureditev naravnega kopališča pri Ovčanu in za ureditev nekaterih manjših športnih objektov ob šolah v občini, predvsem v Cerkljah, Goricah, Besnici itd. Za te objekte namerava porabiti predvsem vsa sredstva, zbrana na področju navedenih krajevnih odborov. V okviru Tedna telesne kulture, ki bo od 17. do 24. maja, pripravlja Svet za telesno vzgojo in šport posvetovanje o telesnovzgoijnih objektih v občini, 20. maja pa bo plenum občinskega odbora SZDL o športu. V tem tednu bodo v prodaji tudi bloki po 10 dinarjev. Izkupiček bo namenjen za gradnjo ■avedenlh objektov. -ik OKRAJNO ŠAHOVSKO PIONIRSKO PRVENSTVO Kranj, 10. maja. Danes se je nadaljevalo okrajno šahovsko pionirsko prvenstvo. Na tekmovanju so sodelovale tiste ekipo osemletk iz kranjskega okraja, ki so v svojih občinah osvojile prva mesta. Rezultati— starejši pionirji: 1. Osemletka »Stane Žagar« Kranj 14,5 točke; 2. Osemletka Skofja Loka 14 točk; mlajši pionirji: 1. Osemletka Poljane 9,5 točko; 2. Osemletka »Stane Kovačič« Prira-skovo 8 točk; starejše pionirke: 1. Osemletka Kranjska gora 9 točk; 2. Osemletka Skofja Loka 7 točk; mlajše ponirke: 1. Osemletka Poljane 4 točke, 2. Osemletka Ljubno 0 točk. P. M. Triglav: Odred 46:79 (18:50) Koš! Bo ali ne bo? Kranj, 10. maja. V današnji prvenstveni tekmi slovenske košarkarske lige sta se v Kranju na igrišču Triglava srečali moški ekipi ljubljanskega Odreda in domačega Triglava. Triglav je nastopil s precej pomlajeno ekipo, ki pa ni povsem zadovoljila. Začetek tekme je bil precej izenačen, tako po igri kakor tudi po rezultatu. Kmalu pa je Odrod s svojo učinkovitejšo igro prešel v vodstvo in do konca polčasa povečal razliko kar za 32 košev. Rezultat polčasa so jo končal s 50:18 '.a Odreda. V drugom dolu igre je Triglav nastopil z nekoliko spremenjeno postavo. Igra je postala precej živahnejša. Razlike v koših Trigla-vanom ni uspelo zmanjšati, vendar pa je bila igra povsem izenačena. Ce bi igralci Triglava igrali vso igro tako dobro kot v drugem polčasu, potem bi lahko pričakovali zimago ali pa vsaj neodločen Tezultat. Pri domačinih so se najbolj odlikovali Petrič Drago s 13 koši, Čolnar z 10 koši in Stružnik. Pri Odredu pa sta bila dobra Marčec z 20 koši in Kragljič z 19 koši. Sodnika sla opravila svojo nalogo zadovoljivo, -pj- Zadnp športni rezultati I. ZVEZNA LIGA Vardar : Dinamo 1:2 Željezničar : Radnički 1:1 Hajduk : Vojvodina 1:1 Crvena zvezda : Partizan 1:3 Velež : Rijeka 3:1 Budučnost : Sarajevo 3:0 II. ZVEZNA LIGA (ZAHOD) Odred : Borovo 4:0 Sloboda : Šibenik 4:1 Proleter : Split 3:1 Zagreb : Lokomotiva 0:6 Trešnjevka : Borac 2:0 SLOVENSKA CONSKA LIGA Sobota : Branik 1:4 Kladivar : Rudar 3:1 Triglav : Krim 6:3 Maribor : Jesenice 9:1 IZPOVED u fdei u- Lani je izšla pri Cankarjevi založbi v zbirki »Bios« obširna knjiga Eve Lips »Indijanci«. To ni knjiga o Indijancih — pravi avtorica v predgovora — kakršne smo brali v naši mladosti: knjiga z izmišljeno zgodbo in belim »junakom«. Pač pa je to knjiga o Indijancih kot ljudeh, o njihovem izvoru, življenju, navadah ln običajih. Knjiga ima dve vrsti junakov: Indijance tri resničnost. Ta resničnost pa Je včasih bolj grozljiva kot marsikatera zgodba, ki smo jo brali aH gledali na filmskem platnu . .. Za naše bralce smo iz knjige priredili kratek odlomek o plesu pri Indijancih. »Videl sem japonsko ljudstvo v njegovih gledališčih, pri njegovih verskih praznikih, pri njegovem delu v hišah,« je nekoč pisal Bern-hard Kellermann, »in nenadoma sem v vsem odkril ples.« Enako velja za potomce azijskih tujcev, ki so pripotovali v Novi svet. Ob priložnostih, ki bi drugje spodbudile moža, da bi resno mislil na preskrbo z živežem, Indija- ■a tleh in se začne počasi vračati v življenje, da ga nato v krogu vlačijo okrog v »zadnjem teku«, tokrat vsaj po tleh, dokler drugič ae »umre«, se slednjič zbudi in ga smejo odvleči domov, kjer ga njegovi ozdravijo. Vse, katr se zgodi, se zgodi ob zvokih piščalll, ropotulj, bobnov in trobent; vse, kar se dogaja, se v indijanskem jeziku izrecno označuje pleše. Ob zgodovinskih dnevih je kot ples — to je ples umirajo-stiske, hvaležnosti in upanja, ki čega in znova oživelega Sonca, jih državljani praznujejo na slav- ples umrle in znova oživljene mo-Bostnih zborovanjih in kristjani v ške pile, zahvalni in daritveni ples cerkvi, Indijanec pleše. Ko mlade- ozvezdjem, nič odraste, Indijanec pleše. Indijanec pleše, ko sanja, čara ali vlada; pleše, ko premišljuje ali se ponižuje; pleše, ko se zahvaljuje ali zahteva; pleše zvest izročilom in ustvarjajoč novo: lačen do smrti al( nasičen, ves vesel ali obupan. Pleše svojo izpoved. Pleše svojo veliko noč ali žetveno zahvalo, .pleše svojo ljubezen ali svojo žalost; pleše zaradi dežja in zaTadi bolezni. Pripleše si polnoletnost im izpleše duhu umrlega željo po maščevanju, da bi postal miroljuben in da bi pomagal. V indijanskih plesih tako pogosto nastopajoča odpoved, mučenje in trpinčenje so daritev silam, ki se jim ples poklanja. V Severni Ameriki je ta daritev dosegla višek v sončnem plesu prerijskih Indijancev. Ta pomeni samo del velikih vsakoletnih obredov, ki so vsi posvečeni upadanju velikega vodovja, foivoljemu plesu in obredu posvetitve mladine. »Sončni ples sam je preizkušnja poguma mladih — ln sicer tako strašna, da jo bomo tukaj .podali le v podrobnostih.« Tako prične Eva Lips opisovanje tega plesa. Kaj Je tako strašnega pri sončnem plesu? To, kako se preizkusi pogum mladeniče v, na primer pohk-hong, s katerim se konča prizor samomučenja. Štiri dni ln noči mladeniči bedijo in se postijo, dokler jim nazadnje stari možje na prsih im ramenih z dvema prstoma ne odro kože in z nožem tako globoko zarežejo vanjo, da jim lahko skozi porinejo kline. Na te kline pritrdijo vrvi, s katerimi potegnejo mladeniča na sveti kol, pogosto obtežene s težkimi utež-ml, z bivoljimi črepinjami; viseče kaka dva metra nad zemljo jih vrte okoli kola — dokler niso »čisto mrtvi«, to je nezavestni, dokler se koža okrog klinov ne utrga in ne popadajo plesalci na zemljo in jim kline odvzemo. »Mrtvi« leže AVT JUTRI Več kot pol stoletja avto ni doživel velikih sprememb, čeprav je večkrat menjal svojo obliko. Sedaj pa delajo na tem, da bi se Spremenila tradicionalna oblika avta, ki ga sestavljajo železna šasija, bencinski motor in štiri kolesa. Te spremembe izvirajo iz sodobnih potreb. V New Yorku, Londonu, Parizu in v ostalih velikih mestih avto ne predstavlja več pravega užitka. — V New Yorku je hitrost avtomobila v času največjega prometa povprečno 4 kilometre na uro. Ce v Franciji dvakrat na leto nepravilno parkiraš, kaznujejo šoferja z osmimi dnevi zapora. Zaradi tega mnogi pravijo: ali graditi zapore ali parkirne prostore. Zaradi vsega tega se na mizah znanstvenikov že nahajajo prvi načrti novih tipov avtomobilov: električni avto, leteči avto, avto na stisnjeni zrak, a v vsakem primeru: čim manjši avto. PLES INDIJANCEV JE ČAROVNISKI PLES, KI SILI NEVIDNE SKRIVNOSTNE SILE IN DUHOVE K DOBREMU, STVARNEMU, KORIST PRINAŠAJOCEMU DEJANJU AVTO IZ ALUMINIJA Konstruktorji v Detroitu a« žele doseči samo evropske konstrukcije majhnih avtomobilov, ampak jo hočejo celo preseči. Prizadevajo si uvesti motor iz aluminija. — Motor bi bil za 200 kg lažji od železnega, s čimer bi pridobil na brzini 50 odstotkov, potrošnja goriva bi se zmanjšala na tretjino, gume in zavore pa bi bile trajne. V zadnjih mesecih govorijo o avtomobilu, ki bi bil ves iz aluminija. — Takšno vozilo bi bilo cenejše, čeprav je alumnij zelo drag. Ker se aluminij hitro ohladi, bi se pri motorju lahko napravilo koristne spremembe. MALI »DIRKAČ« Sedaj so v Ameriki najbolj priljubljeni majhni avtomobili »dirkači«, ki ne delajo nikakega hrupa, startajo brez dima in Topota. »Dirkač« ima dva motorja 2 CV V2> ki prenašata svojo moč na kolesa s pomočjo konvencionalnoga diferenciala. Ima dve brzini in doseže 50 km na uro v deveti sekundi, 65 kilometrov v 12. sekundi in 77 km v 20. sekundi. Njegov akcijski radij je 100 do 120 km z enkratnim polnjenjem baterij. Selenske baterije vzdrže dve leti. Tovarna je že do sedaj dobila 90.000 naročil iz raznih dTŽav. ELEKTRIČNI AVTO Na žalost pa inženirji niso rešili glavnega problema električnega avtomobila: hitrega polnjenja. Po- trebno je 7 ur da se baterije ponovno napolnijo. Zato so avtomobili na baterijski pogon lahko uporabljajo samo v mestnem prometu. Inženirji pa ne sanjajo samo o mehaničnih izpopolnitvah. Mislijo tudi na udobnost avtomobil is ta. V notranjosti naj bi tak avtomobil imel televizijo diskoteko in foar-hiadilnik. Upravljanje avtomobila naj bi bilo tako da bi šofer lahko kvartal s potniki in bi biii vsi sedeži premakljivi. Ameriški strokovnjaki trdijo da bodo leta 1961 že serijsko proiz- vajali »zračne džipe«, za potr«&* vojske in javnih del. Angleži, Sve' di in Amerikanci proučujejo drttl tip avtomobila, tako imenoval »levapad«. Princip je preprost: P9' tiskanje stisnjenega zraka, ki ttM.' vija vertikalni pritisk 70 gra-m°v na kvadratni centimeter in lahk« dvigne in premakne stroj 10c* iznad tal. Ameriški eksperimentalni model je že izdelan. Prav gotovo se bo v prihodnji'1 10 letih obdržal tradicionalni tif avtomobila, bolj ali manj izpop*'" njen. r Ko so se pred nekaj desetletji ljudje v večjem številu pričeli naseljevati v Islandiji, so prišle za njimi ptice — večne spremljevalke človeka. V vojni se niso ptice niti med bombardiranjem ničesar bale, ker so bile med ljudmi. Te spremljevalke se imenujejo lastovice. Mnogi, ki poznajo lastovičje navade, so se jih posluževali in so z lastovicami pošiljali različna poročila. Lastovičje gnezdo je vzor vztrajnosti in napora. Lastovica potrebuje osem tisoč letov za zgraditev enega gnezda. Ko je gnezdo napravljeno, je zelo trdno in lahko zdrži nekaj desetletij. Najstarejše gnezdo je staro pol stoletja. Gnezda ne grade visoko. Najvišje gnezdo se nahaja v višini 21 metrov. Večkrat jih grade v globokih luknjah, včasih tudi 10 metrov pod zemljo. Lastovkam je gnezdo najdražja istvar. Vanj se vsako leto vračajo — če se sploh vrnejo, kajti med selitvijo tri od štirih lastovic poginejo. Gnezda grade na različnih mestih. Neko gnezdo je bilo 20 let na dimniku ladje, v Angliji so zgradile gnezdo na mlekarskih kolesih itd. ANEKDOTE Ameriški pisatelj Bret-harte je dolgo čakal na neko pismo Marka Tivaina. Ko ga le ni mogel dočakati, je izgubil potrpljenje. Po pošti mu je poslal list papirja in znamko, da bi ga tako spomnil na pozabljeno obljubo. Namesto odgovora je čez nekaj časa dobil dopisnico z besedami: »Papir in znamko hvaležno sprejel. Pošljite mi, prosim, še ovoj.« Pri slovitem slikarju Pi-cassu je bilo vlomljeno. Ko je vlomilec odhajal, ga je opazila gospodinja, vzela hitro svinčnik in papir in ga naslikala. Picasso, ki je slučajno stal na balkonu, je tudi videl vlomilca in ga slikal. Nato sta šla slikar in gospodinja na policijo in pokazala svoji sliki. Po sliki, ki jo je napravila gospodinja, so kmalu prepoznali vlomilca in ga zaprli. Picassovi sliki pa so pripeljali na policijo sto dvajset oseb in fotelj Lu-dovika XV. J V Evropi je okrog 250 milijonov lastovic. Okrog 100 milijonov jih pogine vsako leto v času selitve. Utrujene strmoglavijo, ali pa so v nizkem letu žrtve tropskih žab. Od leta 1860 do 1880 so bile žrtev dunajske* mode, ker po jih žene začele nositi na klobukih. Vendar največ lastovic pogine zaradi vremenskih neprilik: orkanov, burje, nenadnega mraza, toče, tropskega dežja itd. Zakaj je lastovic iz leta v leto manj? Vzrok je v tem, da je vedno več modernih stavb, grajenih v betonu, to pa ni gradbeni material za gnezda. Je pa še en važen vzrok. Lastovici je potrebno dnevno okrog tisoč žuželk. Človek pa dandanes potrebuje vedno več strupa proti žuželkam. Tudi atomski poskusi uničujejo milijone ptic, med njimi seveda veliko število lastovic. LASTOVIC JE TOREJ VSAK DAN MANJ IN VERJETNO SE BO MORAL LJUDSKI REK »ENA LASTOVICA SE NE PRINESE POLETJA« SPREMENITI V »LASTOVICE NE NAZNANJAJO VEC POLETJA«. Jayne Mansfield Ji v. V filmskem svetu trdijo, da )e dobila atomska lepotica Merily,, Monroe v igralki Javne MansfieJ''' ki jo prikazuje naša slika, enak0' vredno naslednico. Kaže, da te f" ditve le niso povsem brez osno*** Jayne Mansfield ni le dobra ig*3'" ka, temveč ima tudi vse druge p0' goje, kl pomagajo do popularno* sti. ROMAN II, del 26 Mirni Male^sek Kome Sicer pa je v življenju toliko stvari, ki jih ne moreš nikomur povedati! Vsekakor bi rada videla, da bi bil ti srečnejši. Mislim, da bo dobro, če vzameš Vido. Rada bi videla otroke, da bi doraščali pod to streho. Veliko otrok. Ko si bil ti še majhen, sem si mnogokrat mislila, da ni dobro, če prihodnost velike domačije sloni na enem samem dediču.« Pavle jo je zavzeto poslušal. Tako ni še nikoli govorila. »Mama, ti si bila zmeraj tako dobra,« je rekel s stisnjenim grlom. Spogledala sta se, kakor bi jima bilo nerodno, ker sta si pokazala preveč nežnosti. Potem je Ana naglo in kakor bi se sramovala, pogladila Pavla po skuštranih laseh. Tudi tega ni več storila, odkar je odrastel šolskim klopem. »Nisem bila vselej dobra,« je rekla počasi. »Ko bi bila, bi bilo lahko marsikaj drugače. Kar prevečkrat sem skušala uveljaviti svojo voljo. Toda zate bom storila, kar bom mogla. Spomnila bom očeta, da imaš svoj denar po stricu Filipu, ker ti morda ne bo hotel pomagati, da bi začel delati na svoje. A mislim, da se bo vdal.« Ko je omenila Dominiku, sta oba hkrati začutila, da mislita nanj kot na nesrečo, kot na uimo, bolezen ali nekakšno silo, ki je kakor nebrzdan element in ruši vse, kar se ji postavi v bran. Bil je izključen iz njunega notranjega sveta, toda še zmeraj je mogel poseči vanj in ga razrušiti. Ana je bila na tihem vesela, ker je dala Aleševo polovico že pred leti prepisati na Pavla; zdaj bi ne imela več toliko moči, da bi mu kljubovala, kakor takrat, ko ji je nalašč nagajal in zanemarjal zgornji vigenc, da bi jo uklonil. To je bilo skoraj edino, v čemur mu je vsa leta kljubovala — v vsem drugem se je uklonila. Zavest, da je zgornji vigenc plačan z Aleševo krvjo, ji ni dovoljevala, da bi popustila. Dominik ni imel moči, da bi jo zlomil. Vsakokrat, ko se je zagnal v to stvar, se je moral poražen umakniti in Ana je na tihem slavila zmagoslavje. Zdaj, ko je Pavle polnoleten, pa niti Dominik ne more več misliti, da bi kdaj to premoženje prišlo v njegove roke. Sin in mati sta precej pozno ugasnila luč. Dominika še zmeraj ni bilo. Ana je godrnjala, da se bo prav zares navadil posedati po gostilnah. Slutila je, da ga nekaj grize, kar skuša utopiti v pijači. Prav gotovo ne popiva samo zaradi družbe! Domislila se je, da je nekoč omenil Vido in Pavla in neke govorice ... potemtakem pa o stvari več ve, kot si je bila mislila. Zdelo se ji je, da je dobro znamenje, ker še ni vzrojil. Ko je legla, je po dolgem Času spet začela sanjariti. Videla je Pavla in Vido kot ženina in nevesto in potem je videla vnuke, ki bodo kodrasti in ljubki kot je bil nekoč Pavle. Dali bodo novo vsebino njenemu samotnemu življenju. Končno se bo tudi Dominik unesel in umiril, ko bi videl, da je sreča v hiši. Sreča, ki je ne on ne ona nista nikoli uživala .. . — Pavle se je tisti večer ustavil pred Vidinimi vrati. Dekle je spalo za zaklenjenimi vrati, kakor bi se še zmeraj ne mogla otresti strahu pred Dominikom. Vsakokrat, ko je slišala njegove težke korake na mostovžu, jo je zagrabila podmolkla groza, kakor bi ji pretilo nekaj hudega. Sicer pa od tiste nedelje še nista spregovorila. Že zmeraj je bil redkobeseden, zdaj pa ji niti ukazoval ni več in ' samo včasih je čutila, kako jo gleda s težkim, prežeči*1! pogledom. Umikala se mu je s poti in kadar so skupaj sedeli pri mizi, se ji je jed ustavljala v grlu. Vse to jo je mučilo. Ob popoldnevih, ko sta z An° skupaj delali v sobi, je mozgala misel, ali naj bi se 3* izpovedala. Nekajkrat je bila že na tem, da bi ji vse zaupala in se izjokala — morda bi ji potem odleglo. Toda vsakokrat ji je pogum upadel. Če Pavle molči, kako naj bi ona govorila? Kdo in kaj pa je bila, da bi obtoževal* Dominika, ki jo je iz usmiljenja trpel v hiši? Končno Pa tudi še nikoli ni odločala o sebi in zato je tudi zdaj vS* prepustila Pavlu. Včasih je mislila na to, da v resnici zmeraj drug' odločajo, kako bo z njo. Njen prvi globlji spomin je bil tisti, ko je Ana odločila njeno prihodnost. Vida je stala v tesni sobici zraven krste, v kateri je ležala njena mat' in tuji ljudje so hodili po stanovanju, kamor leta in leta ni stopil tujec. Z materjo sta živeli zelo mirno in čisto sami zase. Odkar je umrl oče, se je zdelo, da se je zunanji svet zanju zaprl. Mati je dobivala majhno pokojnino, zravefl pa je vezla prtičke za trgovino. Vida se ni spominjala« ali sta živeli dobro ali ne, toda pozneje, ko se je privadila bogati Gašperinovi hiši si je mnogokrat mislila, da so morala njena otroška leta biti zelo bedna. Takrat pa, ko }e jokala ob mrtvi materi, si ni mogla misliti, da se bo zdaj nekaj v njenem življenju spremenilo in vsa zbegana je poslušala ženske iz hiše, ki so jo pomilovale in menile« da je nesrečen otrok, sirota brez staršev, da bi morala v sirotišnico in da ji nikoli v življenju ne bo mehko postlano. To jo je gnalo v obup — tedaj pa je nepričakovano stopila k njej teta Ana. Bila je visoka in sloka, oblečen« v črno žalno obleko, toda bila je prijazna in imela je topi«« sočutne oči. Pogladila jo je po licu in dejala: YEH 6