Iz slovenske slovnice. Dopolnek. Vprašanje: Kaj je dopolnek, dopolnilo ali predmet? stavilo se je gotovo že češče na učečo se inladino, zlasti v ljudski šoli, nego se je nanj, recimo, prav, ali naopačno odgovorilo. Je-li res dopolnek to, kar se čestokrat v šoli sliši, namreč: BDopolnek je isti stavkov člen ali del, ki glagol in pridevnik bolj natanko določuje", ali pa: BDopolnek je isti člen ali del stavkov, ki dopovedek bolj natanko dopolnjuje". Ste-li ti slovnični definiciji o dopolnku resnični, to na primerih dokazati je namen naslednjim vrsticaml Vzemimo n. pr. stavka: BKdor svojo domovino v resnici Ijubi, ne sramuje se maternega jezika, ki domače kraje po domače oživlja". (Slomšek.) nKdor srčno zmagaspake, mirii si gor je svesf. (Pot.) V stavku: nKdor svojo domovino v resnici ljubi" je ndomovino" dopolnek h glagolu »ljubi" in Bv resnici" je prislovno določilo k istemu glagolu. V stavku: BNe sramuje se maternega jezika" je Bjezika" h glagolu (ne) Bsramuje se" dopolnek. V stavku: nki domače kraje po domače oživlja" je h glagolu oživlja dopolnek beseda Bkraje" in Bpo domače" je istemu glagolu prislovno določilo. V stavku: BKdor srčno zmaga spake" je beseda nspake" dopolnek h glagolu Bzmaga" in ^srčno" je pa istemu glagolu prislovno določilo. V stavku: BMirii si gor je svest" je Bmiru" dopolnek in ngor" prislovno določilo k pridevniku Bsvest" (si). Besede: nv resnici", Bpo domače", Bgor" so, reklo se je, v dotičnih stavkih prislovna določila, kaj druzega v tem slučaji biti ne noorejo, in kot določila določujejo v dotičnih stavkih glagole: Ijubi, sramuje se, oživlja; zmaga, in pridevnik: nsvest" (si). A po definiciji: Dopolnek je isti stavkov člen ali del, ki glagol ali pridevnik bolj natanko določuje, pa določujejo tudi besede: domovino, jezika, kraje; spake, mirii, kot dopolnki navedene glagole in dotični pridevnik. Iz tega sledi, da ali dobimo za dva stavkova člena, ki isto opravljata, dve različni imeni, namreč: dopolnek in prislovno določilo; ali pa teh dveh stavkovih členov, namreč: dopolnka in prislovnega določila opravek ni isti, to je: zgoraj navedena definicija ni resnična. Da imata dopolnek in prislovno določilo isti opravek, namreč: nda obadva določujeta glagol in pridevnik", ne bilo bi med njima nobenega razločka razven imenega, bil bi tedaj dopolnek ravno isto, kar je prislovno določilo, in prislovno določilo bilo bi ravno isto, kar je dopolnek. Je-li to mogoče? Gotovo ne. Tedaj morata imeti različen opravek, in definicija: BDopolnek je isti stavkov člen ali del, ki glagol in pridevnik bolj natanko določuje" je neresnična. Je-li druga definicija o dopolnku glaseča se: BDopolnek je isti stavkov člen ali del, ki dopovedek dopolnjuje" resnična? Vzemimo nekoliko stavkov, in oglejmo si na njih dopoltike, n. pr.: BSila moč premaga". N. pr. »Lepo je vsakemu milo". N. pr. BRazumeti resnice božje je dar božji". (Met.) BLakota nepremagljiva preti odpreti grada trdna vrata". (Preš.) BVsa drevesa so prealaba roditi to sladkost". N. pr. BPojdi hlapcc jame kopat, oj široke in globoke!" N. ps. V stavku: -Sila moč premaga" je glagol -premaga" dopovedek in njemu je .moč" dopolnek. Isto tako je v stavku: nLepo je vsakemu milo11 .vsakemu" pridcvnemu dopovedku n(je) milo" dopolnek. Tedaj, rekel bi kdo, je definicija: _Dopolnek je isti člen ali del stavkov, ki dopolnjuje dopovedek" resnična in prava. Da! tukaj. Toda pogledimo si dopolnke pri ostalih stavkih, in prepričamo se, da se to pravilo ne da uporabljati za razlago njihovih dopolnkov. Pravilo pa mora biti splošno. V stavku: -Razumeti resnice božje je dar božji" je v nedoločniku glagol .razumeti" osebek, in temu je beseda .resnice" dopolnek. V stavku: .Lakota nepremagljiva preti odpreti grada trdna vrata" je dopovedek glagol -preti", sicer po svojem pojmu nepopolen, torej zahteva, da postane popolen, dopolnka, in ta je v nedoločniku stoječ glagol -odpreti" temu pa služi samostalnik nvrata" kot dopolnek. V stavku: BVsa drevesa so preslaba roditi to sladkost" dopolnjuje po pojinu nepopolni piidevnik _preslaba", ki je s svojim pomožnikom v stavku dopovedek, glagol -roditi", ki stoji v nedoločniku, in tedaj ni dopovedek, ampak dopolnek, in temu je dodan dopolnek .sladkost". V stavku: -Pojdi hlapec kopat jatue, oj široke in globoke" ni v namenilniku glagol .kopat" dopovedek, ampak dopolnek b glagolnemu dopovedku npojdi" in njemu pridružen je dopolnek Jame". Da si ogledarao še dopolnek pri samostavnem dopovedku, vzemimo n. pr. stavek: nZa uk si prebrisane glave, pa i. t. d." (Vodnik), kajti le v tei_ slučaji, namreč da stoji s pridevnikom združeni samostalnik v rodilniku kot dopovedek, sraemo pri samostalnem dopovedku dopolnka iskati; drugi saniostalni dopovedki dopolnka ne trpe pri sebi. A tudi pri samostalnem dopovedku v rodilniku je to le na videz. Razložimo si zgoraj navedeui stavek na drobno! .Za uk" je brez dvombe dopolnek, n(si) prebrisane glave" je dopovedek; in pridevnik wprebrisane" je prilastek k samostalniku -glave", in tedaj ostane nain še za dopovedek le samostalnik .glave". Se-li v tein slučaji dopolnjuje po dopolnku nza uk" dopovedkov samostalnik _glave", ali prilastkov pridevnik -prebrisane"? Gotovo ta. Kajti le pridevnik .prebrisane" je po pojmu nepopolen in potrebuje dopolnka, ne pa samostalnik .glave". Tedaj tudi te vrste samostalni dopovedki ne trpe dopolnkov. Tedaj, ker smo pri preiskavi našli dosti dopolnkov, ki ne dopolnjuje dopovedkov, pa tudi dopovedkov, ki se nikdar ne družijo z dopolnki, je tudi definicija: -Dopolnek je isti stavkov člen ali del, ki dopovedek dopolnjuje" neresnična. (Dalje prih.)