■o
Im It--
■co •in ic"> "o
90,6 95,1 95,9100J
■J&iLi »Šikana«, ki ogroža življenja?
Zaključni turnir vse bližje Celju
Št. 81/Leto 66/Celje, 14. oktober 2011/Cena 1,30 EUR
□


JELOVICA o®gu*
V PRILOGI
HIŠE OKNA^RATA
WairS3Qa ©Dama ¡iHi
JELOVICA PSC CELJE
Trgovina JELOVER Tel: 03 5413 050 Gsm: 041209 549
trgovina.celje@jelovica.si
9 Slovenske počitnice
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašic
Iz malega
Odpravili smo se po trgovinah in preverili, po čem povprašujejo »majhni lopovi«. Ne boste verjeli. Knjige za duhovni razvoj, kozmetika, čevlji,
Bomba, ki je ni bilo
duhovni razvoj, kozmetika, čevlji,
raste veliko makšnasezoba,v:,pas,to,-d:ena„griuza Rimsketermeiz
oblakov na trda tla
med. Se zavedamo, da nam tudi drobna lopovščina krati svobodo?
Množica krajanov je maja pospremila slovesnost ob odprtju Rimskih term. Danes je vzdušje drugačno.
Gorenje na »mehko« iz Velenja
Ko smrdi Savinjska
17 ^
KULTURA
Divja roža in bršljan za Josipa Ipavca
Sobota, 15. oktober, ob 10. uri
Z vami v Mercator Centru Celje
Mercatorjev harmonikar 2011
s
		, Nadstandardna L stanovanja
% u i i n	80	' -l AQO €/in3 1 (bte; PDyi_
		J Za ogled pokličite riss 051365 287 " vM' www, mi k stanovanja si
vojniška gmajna, ju užitek bivanja! ifiOuŠ		
UVODNIK
Bistvo je očem skrito
Ena od mojih specialitet je tudi brskanje po policah s knjigami v kakšni od mestnih knjigarn in na koncu, ja, vselej kakšno tudi kupim. Včasih knjigo, ki jo potrebujem, največkrat pa kakšno za dušo. Ko sem se po daljšem premoru pred dnevi le odpravila na takšen knjižni pohod, sem presenečena ugotovila, da imajo po novem mnoge knjigarne svoje knjige zavarovane pod steklom in zaklenjene. Po prvotnem presenečenju je sledil šok, še posebej ob pojasnilu prodajalk, da je to edini način, da se zavarujejo pred krajami. Pa se torej navadimo na knjige pod steklom. Jaz se ne bom! Medtem ko govorimo o velikih krajah, po dolgem in počez nekako pozabljamo, da postajamo vse manj svobodni tudi zaradi tistih majhnih lopovov, ki so prav tako med nami.
In tako ostane bistvo velikokrat očem skrito. Ko je eden največjih slovenskih izvoznikov v minulih dneh zatrjeval, češ da enostavno mora klestiti stroške ter seliti manj zahtevno delo na cenejši Balkan in drugam, medtem ko bo doma ohranjal strokovnjake, torej razvoj, znanje, dodano vrednost, se mi je zameglilo. Bistvo je bilo hote ali nehote preslišano. Pomirjujoče za velenjske občinske svetnike in morda za tisti del zaposlenih, katerih obstoj je še kako odvisen od tega, v kolikšnem obsegu in kako dolgo bo »Goreje še sinonim za Veleje«. Po obrazloženi logiki bi namreč bolj kazalo izvažati domače strokovnjake in ob njih na tujem zaposlovati še tuje, kjer so obdavčitve dela za vrhunsko usposobljen kader nižje kot pri nas. In potem bi doma pač ohranjali nekvalificirano delovno silo in socialni mir. Toda to so pobožne želje, kajti tudi lokalna skupnost bo morala slej ko prej sprejeti kruto dejstvo, da je Gorenje to, kar je, predvsem zaradi globalnega trga, kjer bo v nekem trenutku lahko preživelo tudi tako, da bodo velenjska delovna mesta postala odvečna, preprosto kolateralna škoda globalnega preživetja. Žal. Tudi to bistvo ostaja očem skrito, ker se danes ne želi nihče vprašati, kaj se bo delalo nekoč v enkrat zagotovo zapuščenih velikih proizvodnih halah? In kakšno je tisto pravo bistvo pri, ta hip očitno že insolventnih, Rimskih termah? Gre za (ne)uspešno direktovanje prve dame, ki že odhaja reševat podjetje na Primorsko, ali morda za že pregovorno »ohrno« ravnanje slovenskih bank, morda za politično spodbujen projekt, ki ne zdrži vode preživetja na trgu? Kaj pa vzdržnost začetnih poslovno-investicijskih projektov o tem, kdaj in kako bodo prenovljene toplice zmožne samostojnega pokrivanja tekočega obratovanja? Ta hip še veliko skritih odtenkov bistva nedavno oživele rimske zgodbe, vključno z neznano usodo tamkaj zaposlenih.
In očem ostaja skrito bistvo, ko nek norec v skupini sebi enako mislečih obelodani, da bo sredi knežjega mesta stvari vzel v svoje roke ter občinsko oblast in državne uradnike pregnal »s trona« nič drugače kot z bombo. Skrito ostaja, da je glavni pobudnik nedavne bombaške akcije sredi Celja znan mnogim, ki jim že mesece skupaj s pajdaši grozi po mobilnikih, medmrežju in še kako drugače. In potem čakamo več ur, da se po opravljeni reorganizaciji slovenske policije naravnost iz Murske Sobote v knežje mesto pripeljejo strokovnjaki za odkrivanje podtaknjenih eksplozivnih teles ter ugotovijo (hvala bogu), da gre za lažni alarm. Tudi v tej zgodbi je toliko odtenkov bistva, kot je bralcev. En odtenek pa je očiten. Ga prepoznate?
In si ne morem kaj, da ne bi pokukala še v ozadje dobrodelnosti. Ko se zberejo člani govedorejskega društva, da bi pomagali prebivalcem Bistrice ob Sotli, ki jih je julija najbolj prizadelo neurje; ko se zbira pomoč družini, ki ji je v požaru zgorelo gospodarsko poslopje; ko se pomaga do novega doma številni družini brez očeta (matere), ko ... V vseh teh in mnogih drugih primerih sem za dobrodelnost. Malo manj empatičnosti pa premorem ob klicih v stilu: »Mi bomo pa tem ali onim podarili ček, napravo ... Bi prišli to slikat in bi kaj o tem napisali?« Halo, a dajete samo in predvsem zato, da se znajdete na časopisnih straneh, ki jih - kot se izkaže pozneje - kakšen direktor kakšnega takšnega dobrodelnega početja tako ne bere, ker medijev ne »potrebuje«, tudi oglaševal ne bi v njih, ker »kaj pa bo njemu oglaševanje«?!
Če bomo v tej naši ljubi, lepi deželici, ki si je nekoč želela postati Švica, danes pa doživlja izziv nujnega notranjega očiščenja, zmogli prepoznati bistvo, ki je na prvi pogled očem prikrito, potem smo na dobri poti, da postanemo odgovorni državljani in ne čreda zaslepljenih ovac.
PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK
		p-	o
mmn	2 1 12	BE	mmn
BISERKA POVŠE TAŠIC
Kraje - iz malega raste veliko
Tatica s šestimi spodnjicami na sebi
Tatiči in tatovi so po trgovinah že prava stalnica. Kljub tehnologiji pri varovalih na izdelkih in predmetih ter varnostnim kameram in varnostnikom jih še vedno večina upa, da bodo vse to pretentali in predmete odnesli mirno mimo blagajne. A ni tako! Levji delež pri odkrivanju dolgoprstnežev po trgovinah opravijo varnostniki. Ti nekatere tatiče, ki se kraji ne morejo upreti, že prav dobro poznajo in zato pogosto že pri vstopu te osebe v trgovino vedo, da bo poskušala kaj izmakniti ...
Celjski trgovci na primer sebe naredila največjo žr-
že poznajo žensko, ki je že skoraj »mali inventar«, škodo bo naredila kadarkoli bo lahko, pravijo, za pomoč pri tatvinah pa naj bi pogosto izkoriščala celo svojega majhnega otroka, le da bi iz
tev ... Med tatovi je največ mladih (od 16. do 25. leta) in starejših (od 50. let dalje). Mladi predvsem izkoristijo priložnost in se preizkušajo v tatinskem znanju, starejši pa očitno preverjajo, ali so
osebno še dovolj sposobni za tak podvig.
»Zgodilo se je, da je v trgovini neka najstnica ukradla kos oblačila in pobegnila. Ker je svojim prijateljicam rekla, da ji je tatvina uspela, so nazaj prišle kar štiri ... Naši varnostniki so jih nato dobili in o tem obvestili policijo,« razlaga vodja varnostnega sektorja pri Prosignalu Tomaž Deberšek.
Ne kradejo revni
Med tatovi je največ odvisnikov od drog, ki najpogo-
steje ukradejo parfume, kakšna oblačila, suhomesnate izdelke ali žgane pijače. To gre namreč najhitreje v prodajo, denar pa porabijo za nakup mamil. Redko kdaj se zgodi, da bi ljudje kradli zato, ker neko stvar potrebujejo zaradi finančne stiske, čeprav se dogaja tudi to. Pred časom je celjska policija dobila dekle, ki je imelo na vesti deset drznih tatvin. Po preiskavi so ugotovili, da je bilo dekle pahnjeno v tatvine, da je lahko preživelo. Ženska je bivala v stanova-
Video nadzor v trgovinah veliko tatvin prepreči, vendar je težava v tem, da vodstvo trgovin ne poskrbi vedno za dobro kvaliteto kamer. Preiskovalci imajo kasneje nemalo težav pri identifikaciji storilcev, saj so posnetki ponavadi zelo slabi. So pa varnostne službe s trgovinami povezane tudi z alarmi.
Trgovske centre v celoti varuje določena varnostna služba, v posameznih trgovinah pa se nato odločijo še za dodatne varnostnike, ki opravljajo delo le pri njih. Tisti, ki jih varnostniki zasačijo pri tatvini, so pogosto tudi zaničljivi in žaljivi. Nekateri se na postopek varnostnikov pritožijo, vendar so te pritožbe ponavadi neutemeljene.
Precej »povpraševanja« je tudi po dragih kozmetičnih izdelkih. Ogledovanje »v dvojicah« je pogosto pravilo.
Kaj vam pa morejo?
Če v trgovini ukradete kakšen izdelek, vas mora opaziti varnostnik (ali kdo drug) in o tem obvestiti varnostno službo). Samo sum, da ste nekaj ukradli, ni dovolj za preiskavo. Ustaviti vas mora za blagajno, torej skoraj že pri izhodu iz trgovine, ali če se je morda pri tem celo sprožil alarm.
Postopek se začne s povabilom v poseben prostor, kjer morate povedati, kdo in od kod ste. Hkrati vas prosijo, da sami poveste in pokažete, kaj ste vzeli, a »pozabili« plačati. Vendar pozor! Varnostniki nimajo zakonske pravice opraviti osebnega pregleda, torej vam ne smejo pregledati žepov ali torbic. Lahko vas pretipajo in na otip opazijo, da je v žepu ali v torbi kakšen predmet, ki ne sodi tja.
Če menite, da se lahko izmuznete, se motite. Varnostniki namreč pokličejo policijo, ki pa osebni pregled lahko opravi na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika. Tako se je zgodilo pred časom, ko si je ženska v trgovini oblekla šest (novih) spodnjic in jo mahnila mimo blagajne. Ker seveda varnostnik/-ica osebnega pregleda ni mogel/-a opraviti, je to naredila policistka. In spodnjice so bile spet na prodajni polici.
Kradejo tudi zaposleni
Preiskave pogosto razkrijejo, da so s tatvinami pogosto povezani tudi zaposleni. Iz trgovin v žepe in torbe zaposlenih izgine marsikaj. Zato morajo biti varnostniki pozorni tudi nanje.
Njihovo delo ni namreč le nadzor strank, ampak - kdo bi si mislil - tudi nadzor smeti, ki jih zaposleni odnašajo ven. Kaj če je nekdo v smeti odložil izdelek in ga ob koncu delovnega dne mirno vzame in odnese domov? Tudi to se je že dogajalo. V tujini vodilni svoje zaposlene testirajo tudi s poligrafom, da bi preprečili podobne dogodke. Nek moški, ki je bil zaposlen v eni od tehničnih trgovin, se je znašel tako, da je dva izdelka kupil za ceno enega, ker je v arhivu našel kodo tega izdelka še iz časa, ko je bil ta v izredno ugodni akciji. Za staro ceno je torej kupil dva. Po odkritju so ga varnostniki prijavili policiji, saj je šlo za oškodovanje podjetja. Zato je ob pregledu policijske statistike o tatvinah treba vedeti, da so kar nekaj teh primerov raziskali tudi varnostniki, ki pa morajo o vsem poročati policiji.
SŠol
nju, kjer ni imela ničesar, le vzmetnico. Ne elektrike ne vode. V večini primerov pa je napačno mišljenje, da kradejo revni! Nikakor.
Javnost bi bila presenečena, če bi izvedela imena znanih in premožnih Celjanov, ki si ob nakupu dveh polnih vozičkov dobrot ne morejo pomagati, da ne bi izmaknili še kakšne stvari. Med takšnimi je kar nekaj kleptomanov ali oseb, ki stehtajo le dve hruški, potem pa v vrečko navržejo še dve ... So pa ti dolgoprstneži včasih že pravi profesionalci, ki delujejo celo v skupinah. Tako so varnostniki in policisti obravnavali tatvino, ko so storilci prišli, pokradli predmete iz vitrin in trgovino zapustili v pičlih 32 sekundah!
Pred kratkim so varnostniki s policisti prijeli še tri Romunke, ki so okradle nekaj strank po trgovinah. To pa je druga zgodba tovrstnih tatvin. Storilci se namreč največkrat spravljajo na ženske, ki nakupujejo. Okradejo jih
Tatvine v trgovinah so najpogostejše ob petkih in pred prazniki. Storilci to dobro preučijo in zdaj že vedo, kdaj je v prodajalnah največ ljudi ...
Če je vrednost ukradenega predmeta v trgovini manjša od 500 evrov, policisti preganjajo storilce izključno na predlog oškodovanca (trgovine). Ker gre praviloma za majhne vrednosti (le nekaj evrov ali centov), se nekateri za pregon niti ne odločijo. Če je vrednost ukradene stvari večja od 500 evrov, pa morajo policisti storilce preganjati po uradni dolžnosti. Varnostniki takšne nepridiprave skoraj vedno dobijo, redko kdaj jim kdo ube-ži. »Ker jih veliko ukradene predmete vrne ali poravna škodo že v trgovini, se zato podjetja ne odločijo podati predloga za pregon,« nam je razložil Tomaž Deber-šek iz Prosignala. Kadar storilca preganjajo, pa se lahko zadeva konča tudi pri tožilcu, kjer se dogovorijo za povračilo škode ali za opravljanje kakšnega javnega dela.
tako, da v nobenem primeru oškodovanke tatvin ne opazijo, ampak to ugotovijo šele pri blagajni, ko ne najdejo denarnice. »Praviloma gre za Romune, Bolgare, tudi Madžare, ki se za kakšen mesec nastanijo v Sloveniji, kradejo po prodajnih centrih, nato se odpravijo v tujino in tam nadaljujejo. Preiskava teh dejanj je sicer dokaj težka in zahteva veliko dela, vendar smo praviloma uspešni in storilce izsledimo,« nam je razložil pomočnik komandirja PP Celje Uroš Golob. Opozarja pa na previdnost strank, ki so pogosto tako naivne, da imajo v denarnicah tudi PIN-kodo, ki je pravo darilo tatovom. Ne le da ukradejo denar iz denarnice, ampak z bančno kartico lahko denar tudi dvignejo.
SIMONA ŠOLINIČ
Kako pa kaj pri vas kradejo?
Tatvine so v trgovinah očitno nekaj, s čimer se trgovci ubadajo vsak dan. Večina kupcev se sploh ne zaveda, kako zelo so tam zaposleni s tem obremenjeni. Čeprav je znano, da imajo določen odstotek tatvin trgovine vračunan v letno poslovanje in posledično tudi v cene, o absolutnih zneskih nihče ni želel govoriti. V neuradnih pogovorih smo izvedeli, da sežejo vsote do vrtoglavih zneskov.
V knjigarni Državne pine, ki se že v mimo-založbe Slovenije imajo s hodu hvalijo, da se da tu
tatovi zelo slabe izkušnje, zato ne preseneča napis pri blagajni - ne kradi, ker se ne izplača. A po drugi strani gre to marsikomu v nos. »Naša trgovina je z vidika varnosti zelo nepregledna. Veliko je mrtvih kotov. Rešuje nas morda to, da nimamo uniform in včasih ljudje sploh ne vedo, da jih gledamo. Pa nekaterim je tudi čisto vseeno. Starejša gospa si je pred mojimi očmi naložila romanov za sto evrov. Ne žepnic, ampak dragih izdaj s trdimi platnicami,« pove Mojca Čretnik, prodajalka v eni od celjskih enot DZS.
Knjige za dušo gredo za med
»Prihajajo tudi srednješolke. Organizirane sku-
dobro krasti. Če pridejo fantje, ni nobene skrbi. Dekleta pa ... Na splošno je tako, da so tatice v glavnem ženske. Nikoli ne bom pozabila urejene poslovne gospe, ki si je želela ogledati drag slovar. Medtem ko sem stregla pri blagajni, se je poslovila in mirno odkorakala ven. Vso trgovino smo obrnile na glavo, da bi našle slovar. Pred nosom mi ga je odnesla! A ji česa takega v sanjah ne bi pripisala. Pa mamice z vozički. Nikomur več ne moreš zaupati. Se zapeljejo okrog polic, potem pa manjka kup pravljic, priročnikov in podobnega,« doda Andreja Skerbiš, prodajalka v DZS. Primanjkljaj
Mojca Čretnik
pri blagajni velikokrat pokrijejo iz svoje denarnice. »Iskreno povedano sem žalostna. Celje je tako majhno, vsi se poznamo, pa to nikogar ne gane. Mrtvo hladno ti nekaj ukrade in mu je vseeno za posledice,« se strinjata obe.
Seveda se trudita, da jima sumničavost ne bi preveč zagrenila dela in odnosa s strankami. »Je pa težko. Včasih ima kdo kakšno stvar iz knjižnice. Če bi to bila jaz, bi na blagajni omenila, da sem knjigo prinesla s seboj. Tako pa ne veš.
Andreja Skerbiš
In potem preverjaš, ko človek gre. Seveda je še slabše, če osumiš nekoga, ki ni nič kriv. Tatvinam se očitno ne moremo izogniti. Lahko pa povem, da tisti, ki smo jih zasačili, niso bili videti revni. Tisti, ki si knjig ne morejo privoščiti, sploh ne pridejo blizu.« Dražje knjige imajo po novem pod ključem. Ironično pa je, da pri inventurah manjka največ knjig s področja duhovnosti in osebne rasti.
StO
Foto: GrupA
Tatiči grenijo posel tudi velikim trgovcem
Ko smo povprašali Tuš, so bili bolj redkobesedni, poudarili so le, da »zaradi prijetnega počutja naših kupcev in zaradi varovanja našega imetja«, posvečajo izjemno pozornost varnosti.
V Tuševi službi za odnose z javnostmi so še dodali, da ugotavljajo, da se število kraj zaradi izpopolnjenega fizičnega in tehničnega varovanja zmanjšuje. O konkretnih številkah in povzročeni gospodarski škodi zaradi tatvin niso želeli govoriti. Po odgovore smo se odpravili tudi v Citycenter Celje, kjer nam poslovne škode, ki nastane zaradi kraje, prav tako niso razkrili. So pa pojasnili, da je le-ta znana njihovim poslovnim partnerjem oziroma vodjem posameznih lokalov, kjer se je kraja zgodila.
Po čevlje in obleke
»Trenutno slabo eko-nomsko-gospodarsko stanje marsikoga sili v krajo, vendar porasta tatvin pri nas ne beležimo. Opažamo pa, da tatovi posegajo po dražjih izdelkih, predvsem oblačilih in obutvi. Sklepamo
lahko, da je to namenjeno nadaljnji prodaji,« navajajo v Ciycentru in dodajajo, da v primeru kraje ravnajo po svojih varnostnih predpisih v skladu s katerimi deluje za to pristojna hišna varnostna služba.
»Žal so kraje del našega življenja, tako poslovnega kot domačega. Trenutna socialna stiska nekatere prisili k tovrstnim dejanjem. Pojavljajo se tudi skupine ljudi, ki izvajajo različne trike pri krajah. V Citycentru Celje se s hišno varnostno službo trudimo, da bi bilo kraj čim manj. Varnostniki se redno izobražujejo in varnostni sistem poskuša v čim večji meri preprečiti kraje, še preden do njih pride,« je navedla Snežana De-lakorda, zadolžena za stike z javnostjo, in se spomnila poročnega para, ki bi bil zaradi že-parja skoraj ob poročno potovanje. »Vendar se je zaradi hitrega odzivnega časa, usposobljenosti zaposlenih in varnostne službe zgodba srečno končala in so ukradeno denarnico hitro vrnili pravemu lastniku.«
US
Viktorija Knez Prilika dela tatu
»V zadnjih dveh letih so tatvine zelo velik problem. Morda na to res vpliva kriza. Nihče več nima sramu, od mladih do starejših. Nekoč je veljalo, da kradejo tisti, ki nimajo, zdaj pač vsak, ki ima priliko. Zakoni so zelo čudno napisani. Naša prodajalka je na primer pred pol leta poskušala zadržati dve dekleti, ki sta izvedli zelo veliko tatvino. Pri tem se je poškodovala, tri mesece je bila odsotna z dela. Zadevo smo prijavili, policija je naredila zapisnik, posredovali smo posnetek varnostnih kamer, pa se do danes ni zgodilo nič. Kvečjemu bi lahko imeli težave, če bi dekleti zadržali in jima tako vzeli prostost. Na policijo težko računaš, zato največ delamo na preventivi,« pripoveduje Viktorija Knez iz Drogerije DM.
»So stranke, predvsem narkomani, ki jim moramo pač bolj gledati pod prste, četudi za ceno zmerjanja in žaljenja. Po drugi strani pa nikomur ne piše na čelu, kakšne namene ima in jih ne moremo preceniti. So pa ljudje zelo iznajdljivi in po vseh koncih trgovine se dogaja, da najdemo odlepljene kode, prazne embalaže in podobno.«
O tem kdo so storilci, sogovornica pove, da ni nobenih pravil. »Če izginjajo kreme proti gubam, je jasno, da jih niso vzele mladenke.«
Zdenka Mastnak
Le srce pošteno nekaj velja
V Mohorjevi knjigarni prodajajo večinoma nabožno literaturo, verske predmete, spominke in darila. Če smo predvidevali, da vse skupaj za tatove ni zelo zanimivo, pa nam poslovodkinja Mohorjeve knjigarne Zdenka Mastnak prizna, da ni tako zelo redko, da kakšna reč dobi noge. »Večinoma so to darilne knjige, tudi tista Moji ljubi mami in podobno. Tisti, ki smo jih zalotili, so bili menda stari znanci policije. Občutek je vsakič zoprn. Vsakogar, ki stopi v trgovino, obravnavamo kot poštenjaka. Z vsakomer spregovoriš kakšno besedo, se gledaš v oči ... Če nekdo nekaj ukrade, se počutiš ogoljufanega in opeharjenega.« Na vest tistih z nepoštenimi nameni pa pri njih trkajo precej diplomatsko. Tako boste lahko v kakšni posodici našli lep ljudski verz »Kaj celi gradovi, kaj kupi zlata, le srce pošteno nekaj velja.«
Branka Gunzek
Najbolj so na udaru pijače in kozmetika
»Tatvin v trgovini je kar veliko. Zelo moramo biti pozorni, pa se vseeno dogaja. Manjkajoče stvari opažamo sproti, inventure pa dajo končno sliko. Najbolj na udaru so pijače, kozmetika. Ne gre za hrano, ker bi bil kdo lačen. Zdaj že približno vemo, kdo in kdaj se lotevajo. Pridejo po trije, štirje, takrat ko je manj strank, v glavnem popoldne. Vsak gre na svoj konec trgovine, pa ne moreš gledati vseh. Prav zato se zdaj v teh urah dogovarjamo tudi za varnostnika,« nam je pojasnila Branka Gunzek iz Mercatorja.
Malo kleptomanov
V specialističnih psihiatričnih ambulantah Zdravstvenega doma Celje niso zaznali večjega števila pacientov, ki bi imeli težave s kleptomanijo.
Gre za bolezen, psihično oziroma osebnostno motnjo, pojasnjuje predstojnik psihiatrije v ZD Celje Andrej Vilč. Dodaja, da je takih pacientov oziroma tistih, ki zaradi tega poiščejo strokovno pomoč, zelo malo.
Tudi v spletni svetovalnici med.over.net lahko najdemo nekaj nasvetov glede kleptomanije, ki jo psihiatrinja in psihoterapevtka mag. Vanja F. Rejec opisuje kot ponavljajočo nesposobnost upreti se impulzom, da bi kradli predvsem predmete, ki nimajo posebne vrednosti in jih pravzaprav ne morejo uporabiti (na primer copate premajhne številke). Ocenjujejo, da naj bi bilo kleptomanov med 3 in kar 24 odstotki vseh tistih, ki občasno kradejo v trgovinah.	ŠK
GOSPODARSTVO
Gorenje na »mehko« iz Velenja
Če Gorenje ne bi selilo proizvodnje, bi bilo v bistveno slabši kondiciji
»Gorenje je v teh dneh v srbskem mestu Zaječar začelo proizvajati umivalnike iz umetnih mas ter postavilo montažnico pralnih strojev,« so sporočili iz velenjskega giganta bele tehnike. Podobna sporočila med mnogimi vzbujajo skrb oziroma vprašanje, kdaj bo Gorenje zapustilo Šaleško dolino.
Tudi zato je predsednik uprave Franjo Bobinac na
zadnji seji velenjskim mestnim svetnikom razlagal vizijo razvoja Gorenja. Povabila ga je občinska uprava, da bi lahko Velenjčani iz prve roke izvedeli, kakšne načrte ima v mestu največji slovenski neto izvoznik. Po Bobinčevih besedah Gorenje trenutno dobro posluje, lanski dobiček je znašal 20 milijonov evrov. Največje težave predstavljajo visoke nabavne cene surovin in re-promateriala. Sicer pa podjetje 90 odstotkov izdelkov proda pod lastno znamko, le deset odstotkov proizvodnje je za druga podjetja.
Bobinac je pohvalil delo zaenkrat še vedno aktualne vlade, ki je predvsem z zakonom o skrajšanem delovnem času rešila veliko delovnih mest, tudi v Gorenju. Kljub temu je v Sloveniji klima za
gospodarstvo slaba. Bobinac je opozoril na absolutno previsoke obdavčitve. To je eden ključnih razlogov, da Gorenje svojo proizvodnjo seli iz Velenja. Bobinac pravi, da se bo v Srbiji proizvodnja verjetno še širila: »Ta struktura se bo v prihodnjih letih verjetno še nekoliko spreminjala, kar je pravzaprav logično, saj bomo v Sloveniji skušali zadržati proizvode
Tovarna v Zaječarju je tretji Gorenjev proizvodni obrat v Srbiji, v katerem je trenutno zaposlenih 39 oseb, do konca leta pa se bo število podvojilo. Letos naj bi izdelali približno 7 tisoč umivalnikov in sestavili 7 tisoč pralnih strojev. Slednji so namenjeni prodaji v Rusiji, Ukrajini, Srbiji in na drugih vzhodnoevropskih trgih. Z naložbo v Zaječarju Gorenje krepi konkurenčnost svojih aparatov v nižjih cenovnih razredih. Gorenje je v Srbiji prisotno še s tovarnami v Valjevu in Stari Pazovi, s prodajnim podjetjem v Beogradu in z mrežo 12 lastnih razstavno-prodajnih salonov. Na vseh lokacijah v Srbiji skupaj zaposluje skoraj 1.200 ljudi.
Močna velenjska naveza Bobinac-Kontič-Medved. Kako dolgo še?
z višjo dodano vrednostjo, osnovne izdelke pa bomo selili na trge, kjer je tudi nižja cena dela. V Srbiji imamo tudi zelo veliko priložnost, ker lahko koristimo brezcarinske ugodnosti, ki jih ima ta država pri poslovanju z Rusijo.«
Mehko odpuščanje
Bobinac je svetnikom pojasnil, da bodo v Velenju naredili vse, da ne bo trdega odpuščanja. Zaradi proizvodnje izdelkov z dodano vrednostjo načrtujejo, da bo v prihodnosti zaposlenih več inženirjev in podobnih profilov ter manj proizvodnih
delavcev. Tako bodo izdelali manj kosov, vendar bodo ti, ki jih bodo izdelali, vredni več. Kot pravi Bobinac, sedež podjetja zaenkrat še ostaja, kjer je: »Danes imamo osrednji razvoj v Velenju, imamo pa tudi močne kompetenčne centre na Nizozemskem in Švedskem. Ključne funkcije ostajajo tu, marsikatere pa se bodo tudi v prihodnje selile tudi v tujino. Zakaj pa ne? Gorenje je mednarodna kor-poracija tako z vidika proizvodnje kot z vidika kadrov in treba je iskati najboljše, kar imamo.«
Bobinac je še povedal, da če Gorenje proizvodnje ne bi selilo, bi bilo danes v bistve-
no slabši kondiciji. V Sloveniji prodajo od šest do sedem odstotkov celotne strukture prometa, 90 odstotkov v Evropi. Glavni produkt podjetja ostajajo gospodinjski aparati, usmerili pa se bodo tudi v ekologijo, natančneje v predelavo odpadkov. Ob koncu razprave z velenjskimi svetniki je Bobinac še opozoril na težave z infrastrukturo, natančneje s tretjo razvojno osjo. »Ne sme se nam zgoditi, da bi se umikali iz Velenja zaradi logistike,« je bil oster. Samo za Gorenje namreč dnevno po cesti do Arje vasi prepelje od 150 do 200 tovornjakov.
ŠK, US
Foto: SHERPA (arhiv NT)
Premogovnik bo izvažal znanje
OB ROBU
Da bi bilo nekoliko drugače in v resnici nekaj posebnega, so v Premogovniku Velenje podpisali sporazum o ustanovitvi podjetja Fairwood PV v Muzeju premogovništva Slovenije, 160 metrov pod zemljo, na območju, kjer se je premogovništvo v Šaleški dolini pred več kot 136 leti tudi začelo.
Tako smo se s čeladami na glavah, v temnem dvigalu in s pišem vetra, ki ga v rudniških rovih ne manjka, zbirali v globini zemlje, kjer so vodilni možje premogovnika, Skupine Fairwood, Cigler&partners in Chescor Capital s podpisom pogodbe uradno ustanovili skupno podjetje Fairwood PV, ki bo imelo sedež v Singapurju. Fairwood PV bo nudil celovite storitve upravljanja premogovnikov, projektiranja, inženiringa in operative na področju Indije in celotne azijsko-pacifiške regije, s poudarkom na okolju prijaznih tehnologijah, ki so rezultat najnovejših tehnologij za povečanje produktivnosti in varnosti na področju premogovništva.
Kot je poudaril direktor PV dr. Milan Medved, gre za prelomen trenutek v zgodovini, saj so si za ustanovitev podjetja prizadevali dlje časa. »To pomeni tudi pre-
WM
Pogodbo so v muzeju premogovništva podpisali Alan Moore, Ranbir Saran Das, Milan Medved in Mihael Cigler. Slednji se ukvarja z lobiranjem.
nos našega lastnega visoko strokovnega inženirskega znanja, tehnologije oz. t. i. >know-howa< izven meja naše države,« je poudaril dr. Medved. Torej bodo v Velenju lahko še povečevali število tehnološko zahtevnih delovnih mest, tehnologij in proizvodnjo rudarske opreme, s čimer bo slovensko rudarsko znanje, predvsem velenjska odkopna metoda, postalo pomemben izvozni artikel.
Za države azijsko-pacifi-škega območja, Avstralijo, Novo Zelandijo, Vietnam ...,
napovedi in kazalniki kažejo, da je to regija, ki intenzivno vlaga v posodabljanje podzemnega pridobivanja premoga in si bo s tem zagotovila varno in zanesljivo preskrbo z domačim energentom. »S sodelavci Skupine Fairwood bomo izkoristili nove priložnosti in bomo sodelovali pri posodobitvi rudnikov v teh državah. To bo tudi dobra priložnost za nadaljnji razvoj in internacionalizacijo velenjske odkopne metode, ki ima za seboj že več kot 60-letno zgodovino,« je nizal dr. Medved.
»Prepričan sem, da bo današnja ustanovitev skupnega podjetja pomembna mednarodna priložnost za Fairwood, saj se tako Indija kot azijsko-pacifiška regija soočata z velikim povpraševanjem po premogu tako za industrijsko kot domačo uporabo. Zelo navdušeni smo nad videno tehnologijo v Premogovniku Velenje, zato se veselimo dolgega in plodnega medsebojnega sodelovanja,« je ob podpisu pogodbe izpostavil Ranbir Saran Das, generalni direktor Fairwooda.
US, foto: SHERPA
Za »knape« in njihove žene

i
Ni
URŠKA SELISNIK
V Šaleški dolini lahko najdemo več na nek drugačen način povezanih zgodb. Vemo, da je »na« premogovniku zraslo Velenje. Prav tako vemo, da so »knapovske« žene potrebovale zaposlitev. In zraslo je Gorenje ... Seveda je tega že vrsto let, v tem času pa so se zgodile velike spremembe. Ne toliko v razmišljanju zaposlenih: rudarji in njihove žene še vedno hodijo na »šiht«. Pa vendarle dva praktično istočasna dogodka v torkovem dopoldnevu vzbujata nekaj vprašanj.
Prvi mož mož Gorenja Franjo Bobinac je velenjskim svetnikom napovedoval, da bo Gorenje še selilo proizvodnjo. Jasno, globalizacija, internacionalizacija, a tudi kriza, cenejša delovna sila, slabe ceste ... Vse to prispeva k spremembam. Le da ne moremo mimo vprašanja, kje bodo odslej delale »knapovske« žene? Res je, da bo Gorenje število zaposlenih zmanjševalo na mehak način, toda vseeno se mnogi bojijo, da bo zmanjkalo dela za najmanj kvalificiran kader. Govorijo o zaposlovanju, preprosto rečeno, višje izobraženega kadra. Če pustimo vnemar opozorila, da strokovnjakov v Sloveniji primanjkuje, ne moremo mimo dejstva, na katerega glasno opozarjajo ravno v Gorenju: da je ta kader preslabo plačan.
Druga zgodba se je v torek dopoldne »dogajala« pod zemljo. Prelomni trenutki za premogovnik, ki daleč v širni svet seli svoje znanje. Hipen zgodovinski spomin pove, da smo prelomni trenutek velenjskega premogovnika že doživljali. Takrat, ko so podobno slovesno podpisovali pismo o nameri za ustanovitev Vodnega mesta. Žal se je velenjska vodna nadaljevanka nehala, preden se je začela.
Lahko pa zgodbo pogledamo drugače: v Sloveniji manjka zanosa, optimizma in konkretnih načrtov. Tega v torek dopoldne v Velenju ni manjkalo. Zato seveda držimo pesti. Tako za premogovnikove načrte kot Gorenjeva pričakovanja. Ali, preneseno, tako za »knape« kot njihove žene.
NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO
5
Marjana Novak v lepših časih za Rimske terme
Samo slabega pol leta je bilo potrebno, pa je zdravilišče v Rimskih Toplicah iz oblakov znova padlo na trda tla. Zaradi neuspele dokapitalizacije, zadolženosti in odhoda direktorice Marjane Novak so pozabljeni visokoleteči načrti, upov polne napovedi in pričakovanj, tudi pohvale za uspešno izveden projekt - torej vse, kar je bilo izrečeno ob odprtju Rimskih term.
V Rimskih Toplicah se sliši, da naj bi nekateri razmišljali o vložitvi odškodninske tožbe proti nekdanji direktorici Marjani Novak, češ da po neuspeli dokapita-lizaciji ni izvedla ustreznih ukrepov za preprečitev insolventnosti družbe, temveč je preprosto odšla.
Rimske terme: iz oblakov na trda tla
Slabe pol leta po odprtju je družba Rimske terme tik pred razglasitvijo insolventnosti
Tako se očitno tudi v Rimskih Toplicah zgodovina ponavlja. Spomnimo se prizadevanj za oživitev tega zdravilišča, tudi prepirov in številnih nevšečnosti, ki so spremljali obnovo. Z odprtjem
koncem maja se je zdelo, da so težave pozabljene, vendar so v teh dneh z vso močjo spet izbruhnile na plan, še bolj potem, ko sta se tako bivša direktorica Novakova kot od torka bivši predsednik nadzornega
sveta Zoran Janko zavila v molk.
V ponedeljek, ko se je iztekel rok za sicer vnaprej potrjeno dokapitalizacijo, je padlo kar nekaj kock: NLB, Unior in Triglav Naložbe namreč niso
vplačali deleža, čemur naj bi dan kasneje sledil odstop direktorice Novakove. Za mnoge ni tako postranskega pomena dejstvo, da so jo že v ponedeljek na skupščini Pri-morja imenovali za članico upravnega odbora v pričakovanju, da bo prevzela vodenje ajdovskega gradbinca, kamor prihaja danes. Krajani Rimskih Toplic se sprašujejo, če je direktorica zbežala ali, kot je sama izjavila, »v tem projektu ne more več prispevati dodane vrednosti«.
Rimske Terme so z zastoji obnavljali in gradili skoraj 20 let. Družbo še vedno čaka poplačilo več kot 20 milijonov evrov kredita, hkrati pa še ni rešeno vprašanje, če bodo morali vrniti del evropske pomoči. Naložbo so ocenili na 50 milijonov evrov, Rimske terme pa bi sedaj finančno injekcijo v višini 2,5 milijona evrov potrebovale za normalno poslovanje in poplačilo izvajalcev gradbenih del.
Kako naprej, v tem trenutku ne upa nihče jasno in glasno napovedati. Mogoče še najbolj velja napoved Agencije za upravljanje kapitalskih naložb, ki v družbi upravlja s 4-odstotnim deležem države, da so Rimske terme zaradi neuspele dokapitalizacije po-
V NLB menda že od začetka niso nameravali podpreti dokapitalizacije, v Triglavu Naložbah pa sodelovanje pogojevali z znižanjem obrestne mere za 20-milijonsko posojilo, česar pa upravi ni uspelo doseči. Tudi v Uniorju niso pojasnili, zakaj so odstopili od vplačila deleža.
stale insolventne, kar pomeni, da morajo v zakonsko predpisanem roku 30 dni pripraviti poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja. Menda naj bi se organi upravljanja družbe že seznanili z nastalim položajem, sedaj pa iščejo možnosti za izhodno strategijo.
V interesu Rimskih Toplic
Če od odgovornih v družbi Rimske terme ni mogoče dobiti pojasnil, je drugače v Rimskih Toplicah, kjer so seveda krajani dokaj razburjeni. Spomnimo, da so v času obnove ustanovili civilno iniciativo za oživitev zdravilišča, ki se je sedaj preimenovala v CI za razvoj Rimskih Toplic. »Glede težke situacije, v kateri so se v tem trenutku znašle Rimske terme, moram povedati, da smo naše zdravilišče že reševali v mnogo težji situaciji, kot je danes. Tako v preteklosti kot sedaj je odgovornost na ljudeh z imeni in s priimki. Rimske
Toplice bodo znale zaščititi svoje vitalne interese razvoja turizma in odpiranja novih delovnih mest z neprekinjenim delovanjem Rimskih term,« je poudaril predsednik CI Drago Zupan. »Pričakujem, da bo nova uprava imela znanje in pogum, da bo skupaj z lastniki zagotovila uspešno delovanje zdravilišča v prihodnje v interesu države, lastnikov in seveda tudi Rimskih Toplic.«
Zupan tudi ni skrival svojega mnenja glede vloge direktorice Novakove: »Glede nekdanje direktorice Marjane Novak pa moram povedati, da je v vsem tem času naredila veliko za Rimske Toplice in širšo lokalno skupnost, vendar si ne more zaslužiti aplavza, če zapušča podjetje v najtežjem času. To pomeni pomanjkanje znanja, pripadnosti, časti in dostojanstva, kar pa so vrednote, ki so pogoj za uspešno delovanje podjetja.«
BA, US
Foto: SHERPA (arhiv NT)
Več pijače, več upanja
Družbe v skupini Pivovarna Laško so v prvih osmih mesecih letošnjega leta dobro poslovale, so na sredini seji ugotavljali člani nadzornega sveta.
Tako so v skupini ustvarili 189 milijonov evrov čistih prihodkov iz naslova prodaje pijač, kar je za 6 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Prihodki od prodaje v tujini so se v istem obdobju povečali za dobro desetino. V tem obdobju so prodali več kot 3 milijone hektolitrov pijač, kar je za dobre 3 odstotke več kot v enakem obdobju lani. Kot je poudaril predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko, rezultati dokazujejo, da gre v skupini za dobra podjetja, ki lahko s kupcem ponujajo kakovostne blagovne in ustvarjajo visoko dodano vrednost za delničarje. Pogoj za stabilno rast in razvoj podjetij pa je tudi stabilno dolgoročno lastništvo ter možnost vlaganja v razvoj.
Nadzorniki so se seznanili še s postopki dezinvestiranja naložb ter s sklepom Urada za varstvo konkurence, po katerem lahko družbe Skupine Pivovarne Laško spet prosto razpolagajo z delnicami družbe Mercator.
etoi
•favours
"siianfiH
Proizvodni program
celostne rešitve za alkoholne pijače
arome za konditorske, pekarske in čokoladne proizvode
sadni in aromatizirani pripravki za mlečne, pekovske in konditorske proizvode
slani program
arome za hrano za hišne ljubljence in živinsko krmo arome in dodatki za tobačne izdelke arome v prahu in sadje v prahu
živilska barvila in živila, ki barvajo prehrambene sestavine dodatki za prehrambeno industrijo
'PeLr/h&r cjjossh kj /as/s
Etol d.d.
Škofja vas 39 SI-3211 Škofja vas Slovenia
tel: +386 3 42 77 100 fax: +386 3 42 77 118
6
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Takole so jo zagodli občinarjem ...
Bi občina urah že v
šla v dveh zrak?
Iz Murske Sobote. V vozilu je pes, specializiran za iskanje eksploziva.
eksplodiralo ... Celjsko mestno središče je bilo kar nekaj časa popolnoma zaprto, vanj se po Ljubljanski ulici ni moglo, je pa večina voznikov svoje avtomobile kar hitro umaknila s Prešernove ulice in se odpeljala po Gosposki iz mesta .
Če je tole res
Smo pa v sredo opazili naslednje. Natanko ob 15.05 se je pred občinsko stavbo pripeljal avto murskosobo-ške registracije s psom, ki je verjetno specializiran za iskanje eksploziva. Namig o tem, da bo »kar nekaj časa trajalo, preden se bo specialna ekipa za iskanje eksploziva pripeljala na kraj
iz Murske Sobote,« smo dobili že takoj, ko so policisti postavljali trak okoli stavbe in zavarovali kraj. Ker smo opazili, da je ekipa resnično prišla iz Murske Sobote več kot dve uri po klicu o eksplozivu, se postavlja vprašanje, kaj če bi v tem času resnično kaj eksplodiralo in ali res ni
Nima smisla
izgubljati
besed
Ob letošnji reorganizaciji in predvsem varčevanju v policiji je Sindikat policistov Slovenije opozoril ravno na takšne dogodke, ko bodo specialne ekipe potrebovale kar nekaj časa za prihod na kraj.
»V zadnjih mesecih se soočamo z vedno več pritožbami članstva zaradi ukinjanja dežurstev tudi v najbolj izpostavljenih operativnih službah policije (torej tudi specialne enote, posebne kriminalistične enote, vodnikov službenih psov). Na vse to smo opozorili delodajalca, ki ima vso pristojnost in tudi odgovornost pri urejanju dežurstev. Med pritožbami smo konec avgusta prejeli tudi pritožbo vodnikov službenih psov, ki iščejo minsko eksplozivna sredstva. Dežurstvo je bilo organizirano tako, da se je dežuralo 14 dni in je posameznik prejel nekje med 150 in 200 evri dodatka. To je nesmiselno, ker bo »račun« za takšno varčevanje slej kot prej nekomu izstavljen. Težko odgovarjamo na vprašanje, kaj bi bilo, če bi bilo, vendar je dovolj zgovoren intervencijski čas vodnika za iskanje eksploziva, ki je v konkretnem primeru po vaših ugotovitvah znašal dve uri in pol. Kaj to pomeni v času in prostoru, ki ga zaznamujeta vedno hujše nasilje in nestrpnost, nima smisla zgubljati besed .« so nam povedali v sindikatu.
Toliko časa so potrebovali specialci s psom za iskanje eksploziva za prihod na kraj ...
CELJE - Ves sredin popoldanski bombastični direndaj v celjski občini in v njeni okolici se je izkazal za nepotrebnega, saj je šlo le za lažno najavo o podtaknjenem eksplozivu v stavbi. Kljub temu pa sredin klic moškega, ki naj bi ga kasneje policisti prijeli in ga tudi izpustili, ni bil tako nedolžen, kot se zdi. Če so prijeli pravega, bi lahko šlo za Celjana, ki naj v preteklih tednih nadlegoval »pol Celja« (kot je slikovito opisal pooblaščenec župana Mestne občine Celje Marko Zidanšek). V tej polovici Celja so nekateri vodilni na celjski občini, znani podjetniki, novinarji in še nekatere druge znane osebnosti.
Kot je znano, je moški v sredo okoli 12.30 na Operativno komunikacijski center sporočil, da je v stavbi Mestne občine Celje podstavljena večja količina eksploziva. Policija je iz stavbe evakuirala približno 200 ljudi, od tega 120 iz objekta občine in 80 iz prostorov upravne enote. Da ljudje takšna obvestila jemljejo bolj kot ne za šalo, je kazalo to, da so v kavarni, ki je tik ob občinski stavbi, gostje mirno popivali, javni uslužbenci - tisti, ki niso odšli domov - pa so kar nekaj ur stali v bližini občinske stavbe. Kot da bi bilo tam varno, če bi res kaj
posebne ekipe za pregled terena kje bližje Celju.
Vprašanje o tem (in kdaj natančno je ekipa prišla na
kraj) smo poslali tudi na celjsko policijo. »Celjski policisti so takoj po klicu o eksplozivu odšli na kraj, naredili vse za zavarovanje ljudi in premoženja, izpraznili so tudi prostore in jih pregledali. Hkrati so zaprosili za sodelovanje policista vodnika službenega psa za specialistično uporabo za iskanje eksploziva. V Celju takšnega psa še nimamo, zato v teh primerih zaprosimo za pomoč vodnike psov iz ostalih postaj oziroma enot v Sloveniji, ki so na razpolago. Včeraj nam je na pomoč priskočil vodnik psa iz Murske Sobote, ki je v nadaljevanju s psom še dodatno pregledal prostore,« so nam odgovorili na celjski policiji. Ampak nanj je bilo treba čakati več kot dve uri, torej bi bil takšen pes v Celju več kot nujen!
S 1. junijem, ko je bila ustanovljena Policijska postaja vodnikov službenih psov Celje, je vodstvo postaje izrazilo potrebo po psu za iskanje eksploziva. Le-teh je v slovenski policiji trenutno devet. »Ko bo Generalna policijska uprava razpisala šolanje vodnikov službenih psov za omenjeno področje in izobraževanje psov za specialistično uporabo
Lažno obvestilo o podtaknjeni bombi je kaznivo dejanje zlorabe znamenj za pomoč in za nevarnost, zaradi česar grozi storilcu denarna kazen ali zapor do šest mesecev.
za iskanje eksploziva, bo na izobraževanju sodeloval tudi vodnik službenega psa iz Celja in pridobil tudi primernega psa,« še dodajajo na celjski policiji. Če bi vodstvo slovenske policije takšno šolanje že razpisalo, potem v sredo na občini ne bi več kot dve uri čakali na podroben pregled prostorov.
Na Facebooku je že nekaj časa odprta skupina Revolucija mesta Celja, kjer je bilo že 6. oktobra (!) zapisano: »Prejeli smo obvestilo, da je na Mestni občini Celje bomba.« Enak zapis se je na tej strani znašel tudi v sredo, le nekaj minut zatem, ko je na 113 takrat še neznani glas sporočil, da je v občini eksploziv.
Kaj če bi v teh dveh urah res eksplodiralo? Kljub temu da so stavbo pred prihodom specializiranega psa iz Murske Sobote, ki išče eksploziv, temeljito pregledali policisti, v kar ni dvoma, pa vseeno ostaja vprašanje, kaj če bi policisti eksploziv morda spregledali. Nenazadnje, če je res, da lahko verjamemo, da nihče eksploziva ne bi mogel spregledati, zakaj sploh potrebujejo specializirane pse .
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
;fcrta s pfmcrri in toploto
JI
Moškega, ki naj bi grozil z eksplozivom, so prijeli dobri dve uri zatem v centru Celja, a je kmalu zatem že bil viden na mestnih ulicah. Pridržali ga verjetno niso, saj ne gre za tako hudo kaznivo dejanje ...
Smrekarjeva 1, Celje
ENERGETIKA CELJE
javno podjetje, d.o.o.
tel.: 03 425 33 00, e-pošta: lnfo@onergetika-ce.si
Embalažo predoddajo stisnite in očistite. Embalaža se prebira ročno!
simbfo
V simbiozi z okoljem
IZ NAŠIH KRAJEV	7
Javni objekti s socialno noto
Subvencija mestne občine za izvajanje letošnjega javnega programa znaša 683 tisoč evrov - Ekonomska cena le za komercialne prireditve
CELJE - V mestni občini gospodarijo z javnimi objekti v družbi ZPO. Že s koncesijsko pogodbo med mestno občino kot lastnico objektov in ZPO je določeno, da se cene storitev, ki ne sodijo v javni program, določajo prosto, razliko za izvedbo javnih programov pa krijejo iz občinskega proračuna.
Javni objekti se prednostno uporabljajo za izvajanje športnih in kulturnih programov ter prireditev. Gre za kulturno-razvedrilne prireditve netržnega značaja, rekreacijo lokalnega prebivalstva ter aktivnosti športnih društev, Športne zveze Celje in drugih uporabnikov. Preostale proste zmogljivosti ter poslovne prostore lahko ZPO oddaja v uporabo oziroma v najem tudi drugim uporabnikom. »Sklep o določitvi subvencioniranja cene uporabe javnih objektov, ki so ga na zadnji seji potrdili mestni svetniki, je bil tako le formalnost,« pojasnjuje direktor družbe ZPO Celje Ivan Pfeifer. »Vsota 683 tisoč evrov je bila namreč že vključena v proračun,« še pravi in dodaja, da znesek na koncu le ni tako visok, saj se v proračun vrača dobrih 400 tisočakov koncesnine za te objekte.
Več trženja in več varčevanja
Mestni svetniki so sicer sklep večinsko potrdili, v razpravi pa opozarjali, da bi se morda z bolj tržnim pristopom lahko prihranil oziroma zaslužil kakšen evro več. Tako je Brigita Čokl (DeSUS) vprašala, kako lahko bowling center v Planetu Tuš posluje na tržnih osnovah, golovško kegljišče pa potrebuje subvencijo. Ob tem je še poudarila, da bi bilo vse objekte treba bolj tržiti. S tem se je strinjal tudi njen kolega iz svetniške skupine Jože Bučer, ki je še opozoril, da bi morale biti v dvorani Zlatorog tudi druge prireditve, ne le športne. »Če je problem akustika, se splača vložiti še nekaj denarja, da bodo potem lahko v tej dvorani tudi druge prireditve.« Marjan Ferjanc (SDS) pa je pozval k razmi-
sleku o tem, kje in kako bi se dalo še kaj prihraniti. Po drugi strani je Jana Govc Eržen (LDS) opozorila, da brez občinske subvencije v dvorani Golovec ne bi bilo številnih dobrodelnih prireditev, nazadnje koncerta Dobri utripi za štipendijski sklad za mlade, ki imajo raka. Župan Bojan Šrot pa je pojasnjeval, da dvorana Zlatorog ni namenjena zgolj rokometašem Celja Pivovarne Laško, temveč v njej vadi približno tristo otrok.
Direktor ZPO Celje Pfeifer je odgovarjal, da je prav v dvorani Golovec največ komercialnih prireditev - od maturantskih plesov do koncertov, a teh je le kakšnih deset do dvanajst letno, subvencioniranje kegljišča pa je potrebno zaradi treningov tekmovalcev. »Glede varčevanja pa ... Vedno se da nekaj privarčevati, delati bolj racionalno. Vsa leta poskušamo ravnati v tej smeri in pričakujem, da bomo vsako leto tudi nekaj dosegli.«
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA (arhiv NT)
Dvorana Golovec že tradicionalno gosti tudi številne humanitarne prireditve - tudi koncert Klic dobrote, ki ga za pomoč družinam v stiski pripravlja Slovenska karitas.
Mestna občina subvencionira uporabo javnih objektov na območju ŠRC Golovec, in sicer športne dvorane Golovec v hali A, zimskega kopališča in kegljišča v hali B ter zunanjih površin v občinski lasti oziroma solastnini. Ob tem še uporabo športne dvorane Zlatorog z zunanjimi površinami in otroškim igriščem, travnatega igrišča nogometnega štadiona Arena Petrol z delom vzhodne tribune ter letnega kopališča in drsališča v mestnem parku s pripadajočimi zunanjimi površinami.
Mediacija vse manjša neznanka
REČICA OB SAVINJI - V osnovni šoli so v sredo pripravili mednarodno konferenco Šolska in vrstniška mediacija z osrednjim gostom Richardom Cohenom, sodelovalo pa je 200 učiteljev in 140 učencev iz kar 80 slovenskih šol.
Sicer v Sloveniji letos obeležujemo 10. obletnico mediacije, ki postaja vse bolj atraktiven in vse bolj uporabljan način reševanja sporov, ne le za posameznike temveč tudi za podjetja. Na področju sodišču pridružene mediacije je Slovenija v evropskem okviru ena od vodilnih držav. Razvoju mediacije na sodiščih pa sledi tudi zunajsodna mediacija. Zadnje čase se pogosto omenja zlasti mediacija v zdravstvu, veseli pa predvsem dejstvo, da se razvijata tudi šolska in vrstniška mediacija, ki nista več neznanki, kar je potrdila tudi mednarodna konferenca.
To je bil prvi tovrstni dogodek in eno največjih srečanj v Sloveniji, ki je bilo namenjeno izmenjavi izkušenj ter teoretičnih in praktičnih napotkov za kvalitetno uvajanje mediacije tako v osnovnih kot tudi srednjih šolah. Ob tem je minister za pravosodje Aleš Zalar izpostavil, da mediacija v slovenskih šolah še nima daljše tradicije, se pa vse pogosteje omenja oziroma v nekaterih šolah tudi izvaja.
OŠ Rečica ob Savinji je ena pilotnih šol, kjer se z mirnim reševanjem sporov ukvarjajo že dlje časa, kar nekaj učencev pa je po zatrjevanju ravnatelja Petra Podgorška zapustilo šolo z izjemno veliko pozitivnega znanja in dobrimi temelji za mediacijo, ki jo lahko širijo v vse sfere življenja. Konferenco, ki je med sodelujočimi naletela na izjemno dober odziv, organizatorji v rečiški šoli pa so prejeli kar nekaj pohval, so sklenili s koncertom sedanjih in tudi bivših učencev OŠ Rečica ob Savinji. Ob tem je izšla še knjiga »domačega« profesorja in enega najbolj uveljavljenih mediatorjev Janija Prgica z naslovom Mediacija za otroke, ki je novost ne samo v Sloveniji, ampak tudi širše v Evropi.
US
Ljudska univerza pogleduje na JV Evrope
ŠENTJUR - Svoje načrte, da bodo delovanje širili tudi izven meja Slovenije, na Ljudski univerzi Šentjur že uresničujejo. Pred dnevi so v Novem Sadu podpisali sporazum o sodelovanju z Narodnim univerzitetom Božidar Adžija iz Beograda.
Sodelovali bodo predvsem v projektih, kjer bodo možne in zaželene mednarodne po-
vezave, ki jih spodbuja tudi izobraževalna politika Evropske unije.
Direktorica Jelka Godec je ob podpisu povedala, da se na LU Šentjur zavedajo prihajajočih možnosti širjenja sodelovanj na področju JV Evrope, zato so se že pred časom povezali z različnimi ustanovami na tem območju. Podpisan sporazum je prvi v nizu sporazumov in sodelovanj, ki jih načrtujejo v prihodnjem letu. StO
Bolnišnica končno z vodstvom!
CELJE - Svet zavoda Splošne bolnišnice Celje je vendarle imenoval vodstvo.
Direktorja in strokovnega direktorja so namreč iskali že od marca. Bolnišnico bo še naprej vodil mag. Marjan Ferjanc, za strokovnega direktorja pa so izbrali asistenta Franca Vindišarja.
Za depozit tudi do 5 % obresti
Skrbno načrtovane osebne finance so ključ do brezskrbne in udobne prihodnosti. Denarne presežke je priporočljivo hraniti tako, da so nam na razpolago takrat, ko jih potrebujemo. Vendar smo zaradi varnosti in likvidnosti velikokrat prikrajšani za donosnost. Kako torej optimalno upravljati s prihranjenimi sredstvi in pri tem tudi kaj zaslužiti?
Finančna rezerva za varnejšo prihodnost
Za večji občutek varnosti in manjšo potrebo po hitrih kreditih si oblikujte varnostno finančno rezervo. Ta naj bo visoka od 3 do 6 mesečnih neto plač, vedno na razpolago in naj ne bo izpostavljena naložbenemu tveganju. Z varčevalnim računom Online Plus so v UniCredit Bank zadostili trem najpomembnejšim zahtevam varnostne rezerve, in sicer: denar je dnevno razpoložljiv in v varnih rokah, z odprtjem nimate stroškov, vodenje pa je brezplačno.
Mojca Kovač, vodja Segmenta osebnega bančništva, UniCredit Bank: »Če dela svojega denarja nekaj časa ne potrebujete, obenem pa želite čim višjo a varno donosnost, smo v UniCredit Bank pripravili dolgoročni depozit s 5 % letno obrestno mero, za obdobje vezave 5 let. Varčevalci, ki imajo v naši banki odprt transakcijski račun, pa lahko posegajo tudi po višji letni obrestni meri.«
Varčevalci, ki želijo zaslužiti več
Depoziti so v prvi vrsti namenjeni varni hrambi denarja, ki ji sledi donosnost sredstev. Ker je cilj vsakega posameznika, da zadosti vsem trem kriterijem bančne vezave: varnost, donosnost in likvidnost naložb, v UniCredit Bank predlagajo, da del sredstev investirate kratkoročno, del pa srednjeročno oziroma dolgoročno.
Kako razpršiti svoja sredstva?
V UniCredit Bank lahko varčevalci kratkoročne cilje pokrivajo s Fleksi depozitom, to je 3-mesečni oziroma 6-mesečni depozit z avtomatskimi podaljšanji, ki ga stranka sklene za 3 leta. Prednost Fleksi depozita je možnost prekinitve vezave brez stroškov ob vsakem podaljšanju ter ugodna obrestna mera, ki jo za stranke UniCredit Bank še dodatno prilagodijo. Če stranka želi svoja sredstva vezati srednjeročno ali dolgoročno pa predlagajo sklenitev 2-letnega ali 5-letnega depozita s 5 % letno obrestno mero.
Dodatne informacije in seznam poslovnih enot lahko najdete na spletni strani: www.unicreditbank.si Brezplačni telefon: 080 88 00 E-pošta: info@unicreditgroup.si
Oglasno sporočilo
Dobrodošli v
£ UniCredit Bank
ifiyiiiyw.radiocel|e.com
IZ NAŠIH KRAJEV
Z zaključnega srečanja mladih z občinskimi uslužbenci, ki so se ga v Celju udeležili Vlado Kožel, Marija Lokovšek in Željko Cigler iz oddelka za družbene dejavnosti.
Kreativno v parku malo drugače?
CELJE - Mladinska mreža MaMa je nosilec projekta Občinski uslužbenci in mladi skupaj na delu, ki ga v okviru letošnjega evropskega leta prostovoljstva izvajajo v devetih slovenskih občinah (na Celjskem še v Šentjurju in Slovenskih Konjicah, op. p.). Projekt so zasnovali v treh delih, v teh dneh pa se končuje s srečanji mladih in občinskih uslužbencev.
V Celju, kjer je bil koordinator projekta Celjski mladinski center, so tako v sredo podrobneje spregovorili o projektih, pri katerih so mladi letos še posebej sodelovali z lokalno skupnostjo. Gre za tri - Celje, zdravo
mesto, Kreativno v parku in Festival prostovoljstva. Uvodna srečanja mladih in občinskih uslužbencev so se začela zgodaj spomladi, po vmesnem skupnem delu pa se zdaj vrstijo zaključna srečanja. Najpomembnejši
skupni projekt je po oceni obeh strani Festival prosto-voljstva, Kreativno v parku pa so letos izvedli le delno, saj so se sredi junija v mestni občini začela redna vzdrževalna in ureditvena dela, zato so ob petkih mestni park zaprli za mlade. To se je zgodilo tudi zaradi objestnega obnašanja dela mladih, ki so petkova po-poldansko-večerna druženja končali s pijančevanjem in z vandalizmom. Zato bi
morda veljalo razmisliti o pobudi z zaključnega srečanja projekta, da Kreativno v parku prihodnje leto zastavijo nekoliko drugače. Ena od možnosti bi bili brezplačni koncerti za mlade z nadzorovanim vstopom, da bi se tako izognili prinašanju alkohola v park. Mladi pa bi se morali tudi zavezati, da bodo mestni mark ob zaključku koncerta pospravili za seboj.
IS
Foto: GrupA


Naložba v vašo prihodnost
OTERACIJOMLNO FlNANdlVk LVnOPSHMJIW
Evropa ¡a negkvHlni
Občina Kozje
POSLOVNO OBRTNA CONA KOZJE
Občina Kozje je uspešno zaključila operacijo »Poslovno obrtna cona Kozje - 1. faza«, sofinancirano iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi« razvojne prioritete »Razvoj regij« operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2010-2012. V okviru operacije so bila opremljena stavbna zemljišča za izgradnjo poslovnih prostorov.
Občina Kozje obvešča in vabi vse potencialne investitorje k ugodnemu nakupu zemljišč.
Interesenti za nakup zemljišča dobijo vse potrebne informacije na Občinski upravi Občine Kozje, Kozje 37, 3260 Kozje oz. na telefonski številki 03/800-14-00, kontaktna oseba je Daniel Čoklc.
Najmanj zanimanja za kadrovske štipendije
ŠENTJUR - Občina letos subvencionira pet kadrovskih štipendij za poklice od IV. do VII. stopnje izobrazbe. Prav tako razpisujejo pet štipendij za poklice, ki so jih opredelili kot pomembne za razvoj podeželja. Subvencionirali pa bodo še pet izobraževanj oz. strokovnih izpopolnjevanj študentov v tujini.
Trenutno občina Šentjur subvencionira tri kadrovske štipendije za podjetja, financira 15 štipendij za poklice, pomembne za razvoj podeželja ter subvencionira študij izven Slovenije za štiri študente. Proračunska postavka v tem letu v ta namen znaša 20 tisoč evrov, nekaj manj kot deset tisočakov pa je na razpolago še v štipendijskem skladu. Najmanj zanimanja je za kadrovske štipendije. Na eni strani ni podjetij, ki bi upala zagotavljati zaposlitev, na drugi pa se mladi ne želijo vezati v eni službi. Tokratni štipendijski razpis za občino Šentjur je odprt do 24. oktobra.
StO
Bogat kulturni program že letos
VELENJE - Sodelovanje v projektu Evropska prestolnica kulture (EPK), katerega nosilec bo Maribor, se pozna že letos. Čeprav program za prihodnje leto še ni dokončno potrjen, naj bi iz naslova EPK financirali kar 24 velenjskih projektov.
Na letošnjih glavnih festivalskih prireditvah, torej na poletnih kulturnih prireditvah, Festivalu mladih kultur Kunigunda in Pikinem festivalu, je bilo več obiskovalcev, program je bil obsežnejši in bolj kakovosten, a tudi bolj medijsko odziven. Nekaj k temu gotovo prispeva tudi večji finančni vložek, pri čemer polovico prispeva Mestna občina Velenje, polovico pa Javni zavod Maribor 2012. Letos so prireditve, ki so financirane iz naslova EPK, v Velenju stale skupno okoli 385 tisoč evrov, od tega je polovico prispevala občina.
V prihodnjem letu bodo pripravili v Velenju 24 projektov, za katere so se dogovorili tako s producenti kot tudi s partnerji iz Maribora. Gre za širok kulturni program, ki bo zadovoljil vse starostne skupine in tudi različne okuse. Sicer program še ni dokončno potrjen, nekaj bo odvisno tudi od občinskega proračuna, ki bo moral pokriti polovico vseh stroškov. Si pa v Velenju želijo še kakšen projekt več. Tako je bila tudi na občinskem svetu omenjena gimnazi-jada, za katero pa se šolski center zaenkrat še ni odločil. Koordinator projekta EPK v Velenju Peter Groznik pravi, da še ni vse izgubljeno: »Še vedno lahko kakšen projekt vključimo, seveda če bo dovolj sredstev. Osebno si zelo želim, da bi vključili tudi gimnazijado kot neko blagovno znamko, ki je v Velenju že bila prepoznana. Ampak to je stvar producenta, ali se bo za ta projekt odločil.
ŠK
Pravila za spremljanje volitev v državni zbor 2011
Po Zakonu o volilni in referendumski kampanji obveščamo javnost, da bomo v Novem tedniku in na Radiu Celje parlamentarne volitve 2011 spremljali v skladu s profesionalnimi standardi ter o dogodkih poročali in jih komentirali po lastni presoji.
Organizatorjem predvolilnih kampanj ne bomo ponudili brezplačnih predstavitev, prav tako ne bomo objavljali brezplačnih sporočil, za katere bomo v skladu z uredniško politiko obeh medijev presodili, da služijo propagandi v volilni kampanji. V časopisni rubriki Pisma bralcev ne bomo objavljali vsebin, ki so kakorkoli povezane z volilno kampanjo. V časopisni rubriki Mnenja in razprave bomo izbirali teme o volitvah in sogovornike izključno po lastni presoji v skladu z uredniško politiko. Oglasna sporočila v obeh medijih bodo dostopna pod enakimi pogoji vsem organizatorjem volilne kampanje ter drugi zainteresirani javnosti. Morebitna plačana vsebina bo jasno označena kot propagandno sporočilo z navedbo naročnika.
Uredništvo Novega tednika in Radia Celje
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
Pri stotih še zdrava
ROGAŠKA SLATINA - V zdraviliški občini, kjer iščejo zdravje ljudje od blizu in daleč, so se pred dnevi veselili že druge občanke, ki je letos praznovala stoti rojstni dan. Skupno jima je tudi to, da sta obe iz KS Ko-strivnica, okroglo obletnico pa sta pričakali na svojih domovih. Nazadnje je praznovala rojstni dan za svojih sto let izjemno čila Marija Inkret iz Drevenika pod Bočem.
Pod Boč se je poročila iz Stoperc. Soprog je imel manjšo kmetijo in je bil obenem čevljar, umrl pa je že pred četrt stoletja. Rodila je pet hčera, najmlajša je ostala doma ter danes skrbi za ostarelo mamo, ki ostaja bistra, nje-
ne težave s sluhom pa rešuje slušni aparat. Med domačini je znana predvsem po svojem domačem imenu, kot Bašetova Micka. Slavljenko je točno na njen stoti rojstni dan s tajnikom občine Marjanom Čuješem obiskal župan mag. Branko Kidrič ter ji voščil s šopkom. Sledilo je še slavje v Kostrivnici, kamor je slavljenka povabila svoje sorodnike v cerkev k zahvalni maši, nato pa so se zbrali še ob rezanju rojstnodnevne torte. Sorodnikov ni bilo ravno malo, saj ima slavljenka samo pravnukov toliko, da bi jih bilo dovolj za običajen šolski razred.
BJ
Zdravnike bodo selili
VITANJE - Vitanjska zdravstvena postaja je v neprimernih prostorih, v poslovno-stanovanjskem bloku, kamor morajo pacienti po stopnicah, prav tako so težave s parkiranjem.
Slavljenka, izjemno čila Marija Inkret, je župana mag. Branka Kidriča, ki ji je voščil prav na stoti rojstni dan, takoj prepoznala.
Občina je zato pred nekaj meseci kupila prostore nekda-
nje Memikove trgovine. Tam bo uredila nove prostore za vi-
tanjsko zdravstvo in zobozdravstvo. Prostore znotraj stavbe je treba preurediti. »Projektna dokumentacija je pripravljena do te mere, da bomo lahko v kratkem objavili javni razpis,« napoveduje župan Slavko Ve-trih. Preureditev naj bi opravili v zimskih mesecih.	BJ
■	v ■	■ v	- a
Guzaj na večjezičnem portalu
ŠENTJUR - V okviru Lokalne razvojne strategije Lokalne akcijske skupine Od Pohorja do Bohorja s sofinanciranjem evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja postavljajo tudi informativno-turistični portal o razbojniku Guzaju.
Izbrane vsebine bodo odslej prek spleta dostopne tudi v angleščini, nemščini in italijanščini.
Zgodba o Francu Guzaju, ki je bil v Košnici ustreljen pred 130 leti, bo celostno predstavljena s sodobnimi interaktivnimi komunikacijskimi sredstvi. Na ta način bodo promovirali
tudi pohodno pot Na poti z Guzajem, omogočili dostop do spletnih virov, predstavili ponudnike turističnih storitev na Prevorju in okolici ter mnogo drugega. Ob tem bodo pripravili še dve brezplačni izobraževalni delavnici za otroke in starše. Vodja projekta Aleksandra Borštnar Maček vabi vse, ki imajo kakšna gradiva, slike ali predloge in bi jih želeli vključiti na portal www.guzaj.si, da jih pošljejo na elektronski naslov info@guzaj.si.	StO

živite ceneje!
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
fu&z&ua/
^Ve^ana/
POPUSTI IZ POSEBNIH AKCIJ SE NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI
-	PIZZERIA VERONA. Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu!
-	PROTECT SERVIS. Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - 10% popusta na optično nastavitev podvozja in do 30% popusta ob nakupu zimskih pnevmatik
-	CASINO FARAON CELJE. Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis
-	VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O., Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80,10 % popust na naše lastne proizvode.
-	FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	THERMANA, D. D.. ZDRAVILIŠČE LAŠKO nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice
-	CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA. Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe
-	GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko
-	SKINAUT STORITVE. SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje -10% popust
-LESNINAD.D., Leveč 18-3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki...)
-	MRAVLJICA ART d.o.o., Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne -10% popust za vse izdelke
-	CVETLICARNA SUZANA. Suzana Moškotelec s.p.,Ulica Frankolovskih žrtev 44, Hudinja, Celje. Telefon: 03 5410 476 - 10 % popust
-	SLADA. D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	THERMANA. D. D.. WELLNESS PARK LAŠKO nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, solarij
-	HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA - prodajalna Žalec, Savinjska cesta 77, prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje -10% popust na vse vrste kruha
-AVTO CELJE d.d., Ipavčeva ulica 21, Celje
Prodajni center Medlog 15 jn Ipavčeva21, Celje,
prodaja pnevmatike ODLIČNIH blagovnih znamk.
-	20 % popust na premontažo v vseh prodajno-servisnih centrih pri njih kupljenih pnevmatik
-	podaljšan delovni čas za premontažo gum od 8. do 27. 11. 2010 od 7.30 do 18.00, ob sobotah od 8.00 do 12.00 Telefon pnevmatike: 03/42 61 402/360, telefon premontaže: 03/42 61 100/132. Popusti se ne seštevajo.
-	ZLATARSTVO GAJŠEK MILAN S.P., Drofenikova 16, 3230 Šentjur -10% popust na veljavne maloprodajne cene
-	BIRO S COMPUTERS. Branko Rečnik s.p.
Razlagova 17, 3000 CELJE, GSM: 041/960 022
10% popust na delo - popravilo: računalnikov, tiskalnikov, TV in radijskih sprejemnikov (popust ne velja za rezervne dele oz. material)
-	TEPS - Center inovativnega podjetništva d.o.o. Ul. XIV. divizije 14, 3ooo Celje, telefon: 041 653 378, 03 492 61 68
5 % popust za storitve posredovanja pri prometu nepremičnin in pri prvem računu za računovodske storitve Telefon: 041 653 378, 03 492 61 68
-	ZAVAROVALNA AGENCIJA ADUT, Mlaker Alojz s.p..
PE ŠENTJUR: Ulica Leona Dobrotinška 9 a, Šentjur, telefon: 03 749 26 50
PE ŠMARJE PRI JELŠAH: Obrtniška ulica 2, Šmarje pri Jelšah 03 810 13 16
10 % popusta na premoženjska zavarovanja
Pet generacij Francev Privošnikov
Vse več bo pravih gostiln
Najboljšim slovenskim gostilnam in njihovim gostom se dobro piše - Tujci se bodo morali naučiti vsaj ene slovenske besede
Je »restaurantom, bifejem, bufetom, ga-sthausom in osterijam« na sončni strani Alp »odklenkalo«? Čas je očitno znova naklonjen dobrim starim slovenskim gostilnam! »Od gostov, ki prihajajo v Slovenijo, pričakujemo, da se naučijo vsaj ene slovenske besede,« je odločen etnolog dr. Janez Bogataj, soavtor projekta z novo kolektivno blagovno znamko Gostilna Slovenija ter predsednik ocenjevalne komisije.
»Projekti, kot sta Gostilna Slovenija in Okusimo Slovenijo, so bistvenega pomena, saj med anketiranjem tujih gostov ugotavljamo, da je gastronomija med razlogi za njihov pri-
hod na drugem mestu,« poudarja predsednik upravnega odbora Sekcije za gostinstvo in turizem v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Mate Matjaž, ki je v Portorožu lastnik hotela, restavracije in gostilne Tomi.
Gostilna Slovenija je projekt Obrtno-podje-tniške zbornice Slovenije, ki naj bi tako prispevala k večji prepoznavnosti slovenske ku-linarike ter k povezovanju najbolj kakovostne kulinarične ponudbe v državi, za pridobitev kolektivne blagovne znamke pa je več pogojev. Osnovni je, da mora lastnik uporabljati ime gostilna, da njen jedilnik vsebuje vsaj 80 odstotkov hišnih, krajevnih, pokrajinskih
in vseslovenskih jedi, da so v gostilni delno živila z geografskim poreklom ter da je v ponudbi vsaj 75 odstotkov slovenskih vin. Projekt je s 65 tisoč evri podprlo ministrstvo za gospodarstvo.
Njihovim lastnikom s Celjskega (ter lastnikoma dveh dolenjskih gostiln) so podelili diplome, izveske in označevalne table v obmejni Bistrici ob Sotli, kjer so se podelitve poleg najvišjih predstavnikov slovenske obrtno-podjetniške zbornice udeležili predsednik Hrvaške obrtne zbornice Dragutin Ranoga-jac, ki je opozoril na povečano sodelovanje med njima. Družijo ju seveda skupni projekti
ter podobni problemi. Odmevnega dogodka so se udeležili tudi številni gosti priljubljenih gostiln, ki so pridobile novo kolektivno blagovno znamko.
BRANE JERANKO
Pogoje za pridobitev blagovne znamke Gostilna Slovenija imajo na našem območju zaenkrat le štiri gostilne. To so gostilne Francl in Matjaž iz Celja, Privošnik iz Šempetra v Savinjski dolini ter Gostilna Šempeter iz Bistrice ob Sotli.
V umirajočem starem mestnem jedru Celja je Gostilna Matjaž edini gostinski lokal, ki se mu je uspelo obdržati z istim lastnikom. Na fotografiji, zakonca Pavel in Ana Matjaž (drugi in tretja iz desne strani), skupaj z delom svoje gostinske ekipe.
Iz bifeja je nastala gostilna
Pri njih sta uživala tako Slavko Avsenik kot Lojze Slak. Franc in Jožica Privošnik, ki vodita odlično gostilno v Šempetru v Savinjski dolini, s podeljenim izveskom blagovne znamke Gostilna Slovenija.
Odkar so se v predmestju Celja pojavila velika trgovska središča, lokali v starem mestnem jedru nimajo dolge »življenjske dobe«. Izjema je Gostilna Matjaž v Gosposki ulici, edini gostinski lokal, ki se je uspel obdržati z istim lastnikom.
Pavel Matjaž, ki vodi gostilno ob pomoči soproge Ane, sinov Pavčija in Mihe, izhaja iz gostinske rodbine v Mozirju. Pavel je živel po očetovi smrti v taborišču Dachau pri teti v Gosposki ulici, kjer je bil v isti hiši nekoč vinotoč hvarskih kletarjev. Teta je tam odprla bife Pepel, tako kot je bil njen priimek, nato ga
je leta 1983 prevzel in prenovil nečak Pavel. Bife je bil posebej priljubljen med novinarji, med radijci, zato so ga poimenovali Studio 3. Velika prelomnica je bilo leto 1990, ko so odprli kuhinjo, iz katere je nastala današnja Gostilna Matjaž. »V mestu je gostinskih obratov z dobro domačo hrano primanjkovalo, zato je nastala gostilna,« pojasnjuje Ana Matjaž. Gostilna je odprta ob delavnikih, takrat ko je v mestnem jedru dovolj vrveža in v njem lačnih ust, po 16. uri, ko se mestno jedro prazni, je zaprta tudi gostilna. Med obiskovalci Gostilne Matjaž je kar nekaj upoštevanih Celjanov.
Celjski grof iz Zagrada
V	Gostilni Privošnik v Šempetru v Savinjski dolini se že pet generacij moški člani družine pišejo Privo-šnik Franc. Gostilna je na tamkajšnji lokaciji že več kot 130 let.
Danes Gostilno Privošnik vodita oče Franc in 22-letni sin, prapravnuk prvega Pri-vošnika. Močan steber je seveda lastnikova soproga Jožica, dela tudi hči Saša, v gostilni posebej pohvalijo tudi delo Sandre, dekleta mlajšega Franca Privošnika.
V	staro »furmansko« gostilno so nekoč radi zahajali »furmani«, ki so tovorili les iz Zgornje Savinjske ter Tuhinjske doline na šempetr-sko železniško postajo. Lani preminuli 97-letni Franc Pri-vošnik se je iz rosnih otroških let zadnjih »furmanov« še spominjal. Na stare čase spominja Privošnikova vitrina s starinskimi kozarci ter starinsko črpalko za črpanje piva iz lesenih sodov, ki so jih obdajali z ledom v časih, ko elektrike še ni bilo. Poseb-
veže pričakovanja gosta in znanje ter požrtvovalnost gostitelja,« pravi o Gostilni Šempeter v Bistrici ob Sotli publicist Drago Medved.
Gostilna, ki jo danes vodi - s pomočjo soproge Brede ter otrok Tjaše in Nejca - gostilničar Srečko Kunst, je nastala pred šestimi desetletji kot zadružna gostilna. Njegova mama Tončka in oče Feliks sta začela tam delati leta 1966, sin jo je prevzel leta 1985 ter dal večji pou-
Na celjskem območju imamo najstarejšo gostilno na Slovenskem ter menda celo v srednji Evropi. To je Gastuž iz leta 1467, ki je v zgradbi poleg znamenite starodavne Žičke kartuzije (občina Slovenske Konjice).
na zanimivost Privošnikove gostilne je točeno pivo iz sedem desetletij stare hladilnice, ki stoji za zadnjo steno točilnega pulta. In še to: staro slovensko gostilno, ki da-
darek hrani po naročilu, tako da imajo v Gostilni Šempeter (Šempeter je staro ime Bistrice ob Sotli) danes dovolj dela kar trije kuharji. »Zelo velik poudarek dajemo sezonski ponudbi, saj ne moreš zgrešiti, da gostu ne bi bila všeč. Človeku to ugaja bolj kot se neposredno zavedamo, to je že v njegovi naravi,« ugota-
nes med drugim slovi po savinjskem želodcu in kolinah, sta med številnimi znanimi Slovenci obiskala tako Slavko Avsenik kot pred kratkim preminuli Lojze Slak.
vlja gostilničar Kunst. Včasih so gostilno posebej obiskovali romarji, ki so hodili na bližnje Svete gore, ter gosti z obeh strani meje. Tudi danes se oglašajo gosti iz komaj petdeset kilometrov oddaljenega Zagreba in Hrvaškega Zagorja, tujcev je nasploh vedno več, saj odlično sodelujejo s Termami Olimia.
»Ali je Francl celjski grof?« so se navdušeno vprašali v slovenskem finančnem dnevniku o stari dobri celjski gostilni v Zagradu, ki jo danes vodita zakonca Peter in Marija Zaveršek.
Gostilno, kjer je Peter mami pomagal že v dijaških letih, sta prevzela pred dvanajstimi leti, ko sta začela ponujati jedi po naročilu. Za razliko od njegove mame Marinke Krašo-vec, po poroki Zaveršek, ki je prevzela gostilno leta 1991 ter je pripravljala zlasti nedeljska kosila. Vajeti domače gostilne je prevzela po smrti svojega očeta Rudolfa ter po dveh desetletjih dela v nekdanjem
»V teh malih slovenskih gostilnah je postrežba izvrstna, dostikrat boljša in skrbnejša kot v velikih mestnih hotelih. Ljudje vam tu ne strežejo, temveč vas sprejemajo in gostijo,« je zapisal Nobelov nagrajenec, pisatelj Ivo Andric.
celjskem hotelu Merx. Pri Petru in njegovi soprogi se danes ob delavnikih vrstijo zlasti poslovneži, ob koncih tedna so družinska slavja, med gosti pa je celo precej tujcev iz zdravilišč. Postrežejo jim natakarji v posebnih nošah, ki jih je oblikovala danes pokojna gle-
dališka kostumografka Vida Zupan ter vsebujejo različne poudarke z noš širše celjske okolice. Gostilno Francl je leta 1895 odprl Petrov praded Matija, pri katerem so se ustavljali zlasti rudarji iz bližnjega rudnika ter delavnici iz apne-nika.
Prihajajo iz prave dobre stare slovenske gostilne. Gostilno Francl v Zagradu vodita Peter in Marija Zaveršek, ki sta na fotografiji z dvema sodelavcema iz svoje gostinske ekipe.
Začeli so v zadružni gostilni
»Gostom sporočajo, da je uživanje dobre hrane in pijače obred, za katerega si je treba vzeti dovolj časa, saj gre za doživetje, ki naj po-
Iz zadružne gostilne v Bistrici ob Sotli je nastala Gostilna Šempeter, ki jo dobro poznajo tako na slovenski kot na hrvaški strani Sotle. Na fotografiji gostilničar Srečko Kunst s soprogo, z mamo in hčerko, v gostilni dela tudi sin.
ZGODBE IZ KAMRE
¿\Ukamra
www.kamra.si
Feliks Magolič - fotograf v Celju
Na prelomu stoletja je krajši čas v Celju deloval v širšem merilu znani Feliks (Srečko) Magolič (18601943) - tiskar, slikar samouk in fotograf.
V	Celju se je zaposlil kot tehnični vodja v tiskarni Dra-gotina Hribarja in bil po mnenju nekaterih poznavalcev dejanski urednik Ilustrovanega narodnega koledarja v letih 1892-1903. 15. 10. 1896 je Ma-golič odprl na vrtu hotela pri Zlati kroni na Wokaunovem trgu (danes Gledališkem trgu) prenosni vrtni fotografski atelje, imenovan Apolon. Mestne oblasti so mu po večkratnih poizvedbah v Ljubljani obrtno spričevalo potrdile šele 21. 11. 1896 in da bi privabil čim več strank, je zaprosil za izobešenje reklamnega okna na današnji Stanetovi ulici (Grazergasse 16) v širini 110 in višini 150 cm.
V	fondu Pokrajinskega muzeja Celje se je ohranilo le malo njegovih portretnih fotografij; bil je namreč amaterski slikar, ki se je ukvarjal predvsem s krajino, zato so mu večji izziv predstavljale fotografije pokrajine, stavb in notranjosti. Izdeloval jih je v vseh velikostih in vseh postopkih, kot lahko beremo v legendi na hrbtni strani njegovih posnetkov. V muzeju hranijo le fotografijo za majniške slovesnosti okrašenega oltarja v celjski kapucinski cerkvi.
Magolič je bil izjemno plo-dovit, saj je fotografija zanj
Magoličeva fotografija velikega oltarja v cerkvi sv. Cecilije v Celju
predstavljala eno od možnosti umetniškega izražanja. Fotografije je objavljal v Domu in svetu, llustrovanem narodnem koledarju, v Planinskem ve-stniku in drugod. Bil je eden redkih slovenskih fotografov, ki se je tudi mednarodno uveljavljal. Udeležil se je svetovne fotografske razstave v Hamburgu, kjer je sodelovalo 458
Vir: Rolanda Fugger Germadnik, Odsotnost smehljaja. Celjski poklicni fotografi v 19. in začetku 20. stoletja, Pokrajinski muzej Celje, Celje, 2009.
amaterjev iz vsega sveta; »iz Avstro-Ogrske jih je prišlo 24 in kot edini Slovenec Srečko Magolič iz Celja«. Iz legend je tudi razvidno, da je bil v Amsterdamu odlikovan.
Magolič je bil zaprisežen narodnjak in prvi med celjskimi fotografi, ki je na fotografijah uporabljal slovenski jezik.
Naslednjič pa nekaj besed o celjskem fotografu Johannu Martinu Lenzu.
ROBERT OŽURA JANKO GERMADNIK
Deklica. Fotografija je izdelana v kabinetnem formatu (17 cm x 11,1 cm), med letoma 1896 in 1903. Fotografija ima poslikano hrbtno stran.
OSREDNJA
JIZNICA Celje
Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si.
Fotografijo Brezskrben nasmeh je delo kandidatinje za mojstrico fotografije Ane Šišak, ki je popotniški portret muslimanske deklice posnela leta 2007 v Iranu.
Mesec fotografije se bo nadaljeval nocoj, ko se bo v Mestnem kinu Metropol ob 19. uri začel tradicionalni večer projekcij fotografij članov društva Svit.
Vsakoletna projekcija fotografij članov društva je najstarejši dogodek, ki ga pripravlja Svit, saj se je začel že leto prej, preden so začeli organizirati Mesec fotografije. »V vseh teh letih skušamo tehnično dosegati višjo kakovost projekcij, tudi fotografije so vsako leto bolj kakovostne, večer pa zdaj še tematsko odpiramo. Nocoj se bo predstavilo deset avtorjev, vsak ustvarja na svojem
področju. To pomeni, da bo večer projekcij, povezanih z glasbo, pravi užitek, ki ga ne moremo primerjati s klasičnimi razstavami. Vsaka projekcija je dogodek zase, v katerem se v slabih treh
minutah predstavi avtor z lastnim izborom fotografij in enim od svojih pogledov na svet,« napoveduje večer predsednik društva Marko Rebov.
BS
Tradicija rojstnih dni v muzeju
Z današnjim sprejemom sklepov, s skupščino organizacije Hands on! International in z odprtjem razstave Moj rojstni dan v Hermanovem brlogu Muzeja novejše zgodovine Celje se v Celju končuje mednarodna konferenca organizacije Hand on!, ki predstavlja muzeje z zbirkami, posvečenimi otrokom, starim manj kot 14 let.
Organizacija je bila ustanovljena leta 1994, sestavlja pa jo široka mreža članov iz vsega sveta. To je prvo tovrstno mednarodno srečanje pri nas, posvečeno otroškim muzejem in drugim kulturnim ustanovam, ki razvijajo programe in ponudbo za otroke in mlade z namenom spodbujanja in ozaveščanja o pomenu in vrednotah kulturne dediščine. Osrednjo temo so tvorile: identiteta, kulturna raznolikost in kulturna dediščina, s poudarkom na vlogi otroških muzejev v spreminja-
jočem se času. Soorganizator konference je Muzej novejše zgodovine Celje.
V Celjskem domu bodo danes (petek) dopoldne sprejeli sklepe konference, opoldne bosta tam še skupščina Hands on! in zaključek konference. Ob 17. uri bodo v Hermanovem brlogu odprli razstavo Moj rojstni dan, ki je posvečena otroškim praznovanjem po svetu. Razstava predstavlja praznovanje rojstnih dni kot sodoben, globalni pojav, ki kljub temu ohranja določene prvine kulture, v kateri se pojavlja. Del razstave je pripravil partnerski otroški muzej iz japonske Hamade, ki že devet let sodeluje s Hermanovim brlogom. Kustosinji tega dela razstave Noriko Takano in Michiru Schi-mono je v torek sprejel tudi župan Mestne občine Celje Bojan Šrot.
BS
NE ZAMUDITE ...
... drugega večera novega ciklusa koncertov komorne glasbe Vesperae Josephinae, ki ga danes (petek) ob 19.15 v cerkvi sv. Jožefa v Celju pripravljata Dom sv. Jožefa in Hiša kulture Celje. Na tokratnem koncertu bosta nastopila organist in violinist Andraž Slakan ter trobentač Tilen Slakan z zanimivim programom, sestavljenim iz del baročnih, romantičnih in sodobnih skladateljev, ter improvizacijami Andraža Slakana za orgle solo in violino solo. Tilen Slakan je sicer dijak 3. letnika glasbene gimnazije v Velenju, kjer se igranja na trobento uči v razredu prof. Davida Špeca, kljub mladosti pa se lahko pohvali s številnimi dosežki ter udeležbami na mnogih mojstrskih seminarjih. Andraž Slakan je na ljubljanski akademiji končal študij violine, zdaj pa nadaljuje študij sakralne glasbe. Je celjski stolni organist, kot violinist pa član Celjskega godalnega orkestra in Orkestra Hiše kulture Celje. Vstop prost .
■■	V	■	I vil	■
Divja roza in brsljan v spomin skladatelju
Letošnji Ipavčevi kulturni dnevi so v Šentjurju posvečeni 90-letnici smrti Josipa Ipavca
Divja roža in bršljan so poimenovali glavni koncert in prvi dogodek v nizu letošnjih prireditev ob Ipavčevih kulturnih dnevih. Posvetili so jih 90-letnici smrti Josipa Ipavca, sina znamenitega župana in zdravnika Gustava ter nečaka Benjamina Ipavca. »Po poklicu so bili zdravniki, po duši pa predvsem skladatelji, ki jim slovenska glasbena in kulturna zgodovina še ni dala mesta, ki jim gre.«
Tako je nedeljski koncert pospremila ena od soorganizatoric, direktorica Knjižnice Šentjur Tatjana Oset. Josip Ipavec je bil tako kot oče Gustav in stric Benjamin zdravnik. Vsi trije so bili skladatelji velikega pomena. Bili so meščani, ki so se že v tistem času ponašali z evropsko izobrazbo tako v svojem poklicu kot na glasbenem področju.« Josip Ipavec je avtor številnih samospevov, večinoma v nemščini. To je tudi razlog, da dolga leta na koncertnih
repertoarjih ni našel mesta, ki mu pripada. Večina njegovega dela je še vedno v rokopisni obliki v hrambi Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Na pobudo avstrijskega kulturnega ministrstva je prav Marcos Fink skupaj s sestro Bernardo posnel zgoščenko s samospevi Josipa Ipavca. Basbaritonist Fink bo v Šentjurju zapel z domačinko sopranistko Urško Arlič Gololi-čič. Spremljal ju bo pianist Vladimir Mlinaric. To bo ena redkih priložnosti, ko bomo lahko Ipavčeve samospeve slišali izključno v slovenščini. In kot so večkrat opozorili organizatorji, gre za dogodek, ki po svojem pomenu bistveno presega meje lokalnega kulturnega prostora. »Brez dvoma je vreden uvrstitve tudi med prireditve Evropske prestolnice kulture.« Kot je še dodal župan mag. Marko Diaci, se o tem že pogovarjajo z mariborskimi nosilci projekta.
StO
Foto: arhiv Občina Šentjur
Koncert profesorjev Glasbene šole Šentjur ob izvedi del skladateljev Ipavcev in drugih na Ipavčevih dnevih leta 2010
Koncert Divja roža in bršljan bo to nedeljo ob 18. uri v župnijski cerkvi sv. Jurija v Šentjurju. V nadaljevanju bo 20. oktobra predavanje ddr. Igorja Grdine z naslovom Josip Ipavec in slovenska moderna. Konec meseca bodo v galeriji Zgornji trg odprli razstavo starih razglednic in fotografij iz časa Josipa Ipavca z naslovom Srčne pozdrave iz Št. Jurja ob Juž. železnici. Sredi novembra bo šentjurska glasbena šola na koncert Ipavčevih samospevov povabila pevce slovenskih konservatorijev za glasbo.
Uvod v Novačanova gledališka srečanja je bil znanstveni simpozij o Antonu Novačanu in njegovem času, ki so ga v Narodnem domu pripravili Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Mestna občina Celje ter I. gimnazija v Celju pod strokovnim vodstvom ddr. Igorja Grdine.
Smeh na
Novačanovih
srečanjih
Do sredine novembra bo občinstvo videlo šest komedij v izvedbi ljubiteljskih gledališč
V dvorani trnoveljske Zarje se danes (petek) s slavnostnim odprtjem in komedijo Glavni dobitek v izvedbi Odra treh herojev KUD Pirniče pri Medvodah, po besedilu Frana Li-paha in v priredbi Andreja Novaka ter v režiji Petra Militarova začenja gledališki del letošnjih, že 19. Novačanovih gledaliških srečanj.
Novačanova srečanja v organizaciji KUD Zarja Tr-novlje - Celje so vsakoletni festival slovenskih ljubiteljskih gledališč, na katerem
občinstvo vidi šest predstav, praviloma komedij. Tudi letos bo tako in tudi letos se bo za nagrado srečanj potegovalo pet gostujočih gledališč in njihovih komedij. Na odru bomo tako že jutri videli Komedijo duhov v izvedbi Gledališča Toneta Čufarja z Jesenic in v režiji Iztoka Valiča. Predstave si bodo nato sledile ob koncih tednov vse do zaključka, ki bo 19. novembra. V začetku novembra bo občinstvo videlo komedijo Bolje tič v roki kot tat na strehi, v izvedbi Gledališke skupine KD
Stari trg pri Slovenj Gradcu. 11. novembra bodo s Črno komedijo nastopili člani Gledališke skupine Dolomiti iz Dobrove pri Ljubljani, 18. novembra pa člani KUD Valentina Kokalja z Visokega pri Kranju. Zaključek bo pripadel gostiteljem in njihovi komediji Prav poseben par.
Tudi letos bo posebna komisija občinstva ob vsaki predstavi izbrala igralca večera, ki mu spominsko darilo, umetniško sliko, izroči eden od znanih celjskih slikarjev. Žirija občinstva prav tako ocenjuje predstave z oceno od 1 do 5, najboljšo predstavo po izboru občinstva bodo razglasili 19. novembra, ob zaključku srečanj.
Spomin na Antona Nova-čana, uglednega literarnega ustvarjalca in predvojnega politika, bodo člani Zarje in kulturni ustvarjalci iz občine Vojnik počastili v soboto ob 11. uri, ko bodo ob krajšem kulturnem programu na njegov grob, ki je na voj-niškem pokopališču, ob 11. uri položili venec.
BRST Foto: GrupA
V odlični formi
Celjski godalni orkester je s prvim koncertom začel novo sezono
S ponedeljkovim koncertom in z izvedbo treh novih del so novo sezono začeli člani Celjskega godalnega orkestra, priljubljenega ljubiteljskega sestava, ki že vrsto let pripravlja lasten abonma petih koncertov.
Orkester je res v odlični poustvarjalni kon-diciji, kar so glasbeniki dokazali z odlično izvedenim koncertom. Pod umetniškim vodstvom in taktirko Nenada Firšta so godalci najprej izvedli Sambo Brevis, skladbo izpod peresa hrvaškega skladatelja in predsednika države Iva Josipovica, ki je primer sodobne glasbene literature, polna sprememb ritmov in uporabe godal tudi kot tolkal. Sledil je Koncert za kitaro in orkester v A-duru Ferdinanda Carullija, ki je v svoji melodičnosti in prepletu zvokov godal in kitare predvsem izpostavil izjemno interpretacijo solista, gostujočega mladega kitarista, študenta ljubljanske akademije za glasbo Aljaža Cvirna. Ta je izjemno občuteno, natančno, tudi tokrat brez not, odigral dvostavčno skladbo, v kateri je imel odlično podporo orkestra. Koncert je sklenila Suita v starem slogu za godalni kvartet in godalni orkester Lucijana Marije Škerjanca, v katerem so se kot imenitni solisti izkazali člani orkestra, violinista
Marko Zupan in Alenka Firšt, violistka Valentina Pasarič in violončelist Aleksander Kuzmanovski.
»Orkester je res v dobri kondiciji, imamo tudi kar nekaj novih članov in tako sezono začenjamo okrepljeni. Tudi zato smo se znova odločili za novih pet sporedov, ki jih ponujamo v abonmaju te sezone. Izbran spored prinaša nove izzive. Raznolik in tudi precej naporen je, a prepričan sem, da bomo zmogli. To potrjuje že prvi koncert. Čaka nas nekaj gostovanj. Med petimi koncerti naj izpostavim gostovanje ameriškega dirigenta Stevena Loya, ki bo orkester vodil na tretjem abonmajskem koncertu in predstavil del ameriške glasbene literature. Četrti koncert bo z Vivaldi-jevo Stabat Mater obarvan sakralno, sklepni koncert pa bo prinesel gostovanje ene naših najuglednejših violistk Maje Rome. Prvemu koncertu bo sledil tradicionalni novoletni, na katerem bomo ob skladbah Bojana Adamiča predstavili tudi klasičen, železni repertoar, primeren novoletnemu razpoloženju,« je novo sezono predstavil umetniški vodja Celjskega godalnega orkestra Nenad Firšt.
BRST Foto: GrupA
Na prvem abonmajskem koncertu Celjskega godalnega orkestra je s svojim izvajanjem občinstvo navdušil mlad kitarist Aljaž Cvirn.
Črnejeva fotografija na razstavi v San Diegu
Na mednarodni fotografski razstavi v galeriji Lyceum Theatre v kalifornijskem San Diegu se s svojim delom predstavlja tudi celjski fotograf Tomaž Črnej.
Za razstavo so avtorji prijavili več kot 15 tisoč fotografskih del, žirija je izbrala fotografije 109 avtorjev, med njimi tudi delo What do I eat Tomaža Črneja. Kustosinja razstave je priznana poznavalka sodobne fotografije
Anne Lynn, ki je sicer kustosinja znamenite institucije J. Paul Getty Museum. Fotografija, ki prikazuje kose mesa v klavnici, je del obsežnejšega Črnejevega cikla, v katerem se avtor sprašuje o etičnem odnosu do živil, po drugi strani pa o neuravnovešenosti človekovih posegov v naravo in lakoti dobršnega dela človeštva.
MP
Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje - Center se je s pevskega festivala na britanskem otoku Jersey vrnil s tremi odličji.
Z odličji iz Jerseyja
Z mednarodnega zborovskega tekmovanja na angleškem otoku Jersey se je z velikim uspehom vrnil Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje - Center, ki ga vodi Barbara Arlič Kerstein.
Zbor je osvojil kar tri priznanja. Dekleta so v kategoriji ženskih zasedb osvojila 1. mesto, v kategoriji komornih zasedb, kjer se je predstavilo 16 pevk, 2. mesto, strokovna žirija pa je skladbo Vora bije v priredbi Radovana Gobca nagradila s priznanjem za najboljšo izvedbo ljudske skladbe na celotnem tekmovanju. Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje - Center deluje že več kot tri desetletja, v njem poje 50 deklet, z uspehi in dosežki na številnih tekmovanjih po vsej Evropi pa se sestav uvršča med najboljše tovrstne zasedbe na naših in tujih tleh.
BS, foto: arhiv zbora
Odlični Mladi ljubljanski solisti
V	prenovljeni dvorani Glasbene šole Celje so ob svetovnemu dnevu učiteljev v čast, izvrsten koncert odigrali mladi slovenski glasbeniki, ki so se združili v godalni orkester Mladi ljubljanski solisti.
V	orkestru in istoimenskem lani ustanovljenem društvu deluje 15 nadarjenih glasbenikov, ki so glasbeno izobrazbo vsaj nekaj let pridobivali v Ljubljani, zdaj pa študirajo na glasbenih akademijah v Ljubljani, na Dunaju, v Salzburgu in Celovcu. Z deli Mozarta,
Čajkovskega, Griega, Elgarja in Krečiča so svoje znanje in energijo predstavili še celjskemu občinstvu, ki je njihovo izvajanje pospremilo s pohvalami in z aplavzi. Posebnost orkestra, v katerem muzicirata tudi Celjana - violistka Gea Pantner Volfand in kontrabasist Miha Firšt - je, da nastopajo brez dirigenta. Pri programski izbiri pa segajo zlasti po komornih delih.
BS
Foto: SHERPA
Utrinek iz skupnega nastopa učencev GVIDO v kavarni Miško Knjižko v Celju. (Foto: Kaja Brezočnik)
Učenje in inštrumentov in solo petja GVIDO
Glasbeno vzgojno izobraževalno društvo GVIDO v Celju in okolici že tretje leto ponuja učenje igranja na različne inštrumente in solo petja. Starostnih omejitev pri vpisu ni.
GVIDO letos praznuje že deseto obletnico delovanja. V Celju, Žalcu, Šmartnem ob Paki ter v Rimskih Toplicah pa zopet organizira različne oblike poučevanja glasbe, različnih glasbil, solo petja ter glasbene produkcije. V društvu dajejo poudarek sproščenemu učenju in sodobnemu podajanju snovi z vsem spoštovanjem do klasične, ljudske in tradicionalne glasbe. Tako poleg klasične poučujejo tudi pop, etno, rok, džez ... GVIDO-vi učenci v Celju lahko izbirajo med različnimi programi: klavir in el. klaviature, kitara (klasična, električna), flavta (kljunasta, prečna), violina, bobni in solo petje. Starostnih omejitev pri vpisu ni, kar pomeni da se lahko za učenje inštrumenta odloči prav vsakdo, ki ga to veseli, a do zdaj ni imel
možnosti za učenje. Svoje delo učenci vsako leto predstavijo na vsaj dveh nastopih ter na drugih javnih prireditvah. V načrtu imajo zopet tudi likovni natečaj učencev, glasbene izlete ter poletno glasbeno kolonijo. Društvo GVIDO vodi Tomaž Pačnik, klaviaturist in glasbenik z dolgoletnimi izkušnjami na slovenski glasbeni sceni. Poleg sodelovanja z izvajalci, kot so Planet Groove, Šank Rock, Botri, Jadranka Juras, Lado Leskovar, Andraž Hribar, Nuša Derenda, Anika Horvat, je tudi vodja lastne etno-džez skupine Jazoo ter klaviaturist pri spremljevalni skupini Vlada Kre-slina (Mali bogovi in Beltinška banda).
Vpisnino vam podarjajo, možno pa se je vpisati kadarkoli, preko spletne strani www.gvido.si ali na tel. številki 031/34 36 30.
Promocijsko besedilo
Težavam ni ne konca ne kraja.
Darko Klarič še drugič v Celje
V prostorih Nogometne zveze Slovenije so izžrebali pare četrt-finala slovenskega pokala.
Nogometaši CM Celja so za nasprotnika dobili člana 2. SNL, ljubljanski Interblock. Prvo tekmo bodo Celjani 19. oktobra igrali v gosteh, povratno pa teden dni kasneje v Areni Petrol. Dolgoletni šef celjskega kluba Darko Klarič se dostikrat vrača v Areno Petrol, saj ima pod tribuno poslovni prostor. Letos se je še posebej pripravil na ogled uvodne tekme drugoligaškega prvenstva med Šampionom Celje in Bravom 1 Interblockom (0:4). Pri Interblocku sicer uradno ne opravlja nobene funkcije, je zgolj pokrovitelj kluba. Sicer pa je bila celjska tekma primerno opozorilo za prvoli-
gaša CM Celje. Še posebej zato, ker ima trener Damjan Romih največ težav glede poškodb in bolezni v tej sezoni. Za nameček bo njegovo oslabljeno moštvo (odsoten bo zagotovo kapetan Zoran Pavlovič zaradi rdečega kartona na tekmi z Gorico) jutri gostovalo v Lendavi, kjer niti enkrat ni uspelo zmagati. V 14 poskusih je šestkrat izgubilo, med osmimi remiji pa je bilo tudi bližje zmagi od Nafte, toda sreče ob meji z Madžarsko ni bilo.
Manj sreče je v žrebu pokala NZS imel velenjski Rudar, ki se bo pomeril z Gorico. Prva tekma bo v Velenju. Preostala para sta Zavrč - Maribor in Šenčur - Koper.
DEAN ŠUSTER Foto: Grup A
Proti dvojni domači kroni
Košarkarice celjskega Athleta, ki edine igrajo v Jadranski ligi od njenega začetka, so v uvodnem krogu 11. sezone slavile v Novem Sadu. S 85:68 so premagale Vojvodino. Teja Oblak je dosegla 31 točk, Tina Trebec 22, Lea Jagodič 10, Sanja Orozovic 8 ....
Medtem ko mora »duša« kluba, Uroš Krajnc, skrbeti predvsem za izboljšanje svojega zdravja, smo se po vrnitvi iz Srbije pogovarjali s trenerjem Damirjem Grgičem.
V primerjavi s prejšnjo sezono ste spremenili skoraj celotno ekipo, pa težav v uvodu niste imeli. Gre razlog iskati v razpoloženih okrepitvah Oblakovi in Trebčevi?
Vsekakor. Pripeljali smo ju kot nosilki igre. Svoji vlogi sta upravičili na pripravljalnih tekmah in nato v srcu Vojvodine, kjer smo presenetljivo premagali favorizirane domačinke.
Zakaj presenetljivo?
Vojvodina se je namreč okrepila
%
MF i
S
z nekaj kakovostnimi igralkami, bivšimi članskimi reprezentantkami ali igralkami iz mlajših reprezentančnih selekcij, in pričakuje uvrstitev v finale srbskega prvenstva. Mi nismo vedeli, kaj lahko pričakujemo. Očitno smo bili zelo dobro pripravljeni, dekleta so se držala dogovora in odigrala zelo dobro. Naše najboljše igre lahko pričakujemo po novem letu, tako da sem z zmago zelo zadovoljen.
Koliko sreče ste imeli prej z zdravjem igralk?
Precej, le Sanja Orozovic je imela
poškodbo gležnja in ni trenirala teden dni.
Je cilj v domači konkurenci v tej sezoni povsem jasen, torej osvojitev obeh lovorik?
Drži, po razpadu Kranjske Gore, kar je za nas sicer udarec zaradi padca kakovosti domače lige, stremimo k osvojitvi naslova državnih in pokalnih prvakinj. Morda pa ne bo lahko, Maribor ima zelo izkušeno ekipo. Naš glavni cilj pa ostaja isti. Spet želimo uveljaviti nove, mlade igralke, ki so kadetske in mladinske reprezentantke. Da bodo v letu, dveh prišle na rob članske reprezentance in jih bomo kasneje, tako kot Turčinovicevo in Baričevo, lahko usmerili v tujino.
Zaključni turnir?
Ne, o njem trenutno nimamo pravice razmišljati. Preveč je bilo sprememb. Morda bomo več vedeli jutri, ko gostimo Buducnost iz Pod-gorice. V prvem krogu je ugnala ze-niški Čelik, ki spada med favorite. Kot kaže, bo večina letošnjih tekem zelo izenačenih.
DEAN ŠUSTER Foto: MARKO MAZEJ
V	ponedeljek zadnji krog
V	začetku naslednjega tedna se bo zaključilo tekmovanje v 1. letni ligi Novega tednika in Radia Celje. Na Skalni kleti bodo odigrane zadnje tekme najboljših celjskih ekip v malem nogometu.
Izidi 17. kroga: Pelikani - AT Šargi/Downtown 2:2, Maček tisk - Engrotuš 4:3, Vigrad - AH Škorjanec Hochkraut 2:7, Frangros - Bar Golf 3:8. Šele sinoči pa je bila odigrana zaostala tekma 13. kroga med Downtownom in vodilnim Barom Golf. Če so »golfisti« izgubili, potem bo o prvaku odločal zadnji krog, sicer pa že slavijo. Vrstni red: Bar Golf 43 točk, Maček tisk 38, Downtown 30 (vsi po 16 tekem), Pelikani 29, Engrotuš 25, Škorjanec 19 (vsi po 17 tekem) ... Razpored 18. kroga v ponedeljek, 17. oktobra: Engrotuš - Pelikani (17.30), Škorjanec - Tristar ((18.20), Downtown - Vigrad (19.10), Bar Golf- Maček tisk (20), Generali team - Frangros (20.50).
Celjski judoisti zdaj sami na vrhu lestvice
Prvič padel Impol - Zaključni turnir vse bližje Celju! - Odmevna okrepitev: Aljaž Sedej
Tudi v 3. krogu 1. slovenske lige so judoisti celjskega Z'dežele Sankakuja v Mariboru dobili oba dvoboja in imajo na vrhu lestvice vseh šest zmag. V sredo so prvič doslej uspeli ugnati Impol iz Slovenske Bistrice, bilo je 5:2!
Zmagali so Luka Gruber, Matjaž Trbovc, Roki Drakšič, Tadej Zalaznik in Miha Žgank. Premagali so tudi domači Du-plek s 4:3, ko so svoje dvoboje dobili Matjaž Trbovc, Roki Drakšič, Miha Žgank in Vito Dragič. Do konca rednega dela prvenstva je še en krog, Celjani so si že zagotovili nastop na final-fouru, imajo odlično razmerje med zmagami in porazi - 32:9. Zadnjo sredo v tem mesecu bodo gostovali v Slovenj Gradcu, kjer se bodo pomerili z domačim klubom in ljubljansko Olimpijo, ki je državni prvak v zadnjih treh sezonah.
Z Ljubljančani bi si varovanci trenerjev Marjana Fabjana in Igorja Trbovca lahko privoščili celo nizek poraz, pa bi navkljub temu obdržali vodilni položaj zaradi najboljšega izkupička v krogu treh moštev - Olimpija je namreč izgubila z Impolom. Prvo mesto po rednem delu sicer ni imperativ, je pa velika želja, kajti vodilni klub bo tudi gostitelj zaključnega turnirja četverice. Celjske judoistke so brez konkurence pri nas (nenazadnje so bile celo evropske klubske prvakinje), moški pa bi v dvo-
Z leve proti desni stojijo Andraž Špiler (kategorija +100 kilogramov), Miha Žgank (-90), Damjan Lupše (+100), Rok Djakovič (-100), Vito Dragič (+100), Tadej Zalaznik (-73), Andrej Zalaznik (-81), Sašo Gabršček (-81). Klečijo Matjaž Trbovc (-66), Timotej Verdel (-73), Tim Toplak (-60), Luka Gruber (-60), Rok Plešnik (-60), Adrian Gomboc (posojen je Impolu) in Roki Drakšič (-73). Na fotografiji manjkajo Beno Lah (-100), Aljaž Sedej (-81), Marcel Brajdič (-73) in Andraž Mlaker (-81).
Trener Igor Trbovc uživa popolno zaupanje »šefa« Marjana Fabjana.
rano Golovec zanesljivo privabili celo več gledalcev kot denimo mednarodni turnir, ki ga
vsako leto celjski klub prireja v mesecu juniju. Final-four bo 12. novembra, na njem bo na žalost zaradi zlomljenega prsta manjkal Beno Lah, eden izmed pomembnejših borcev. Toda vodstvo celjskega kluba je uspelo pridobiti pomembno okrepitev: JK Bežigrad je posodil Aljaža Sedeja, dobitnika bronaste medalje na evropskem prvenstvu leta 2009! Še vedno ga muči poškodba komolca, toda na zaključnem turnirju naj bi že bil pripravljen za boj.
Bodo celjski judoisti zakorakali iz sence, ki jo na njih mečejo izvrstne Urška Žolnir, Lucija Polavder, Petra Nareks, Ana Velenšek, Tina Trstenjak in ostale? Izjemni
»Fabi« bo vsekakor skušal dokazati, da zna vzgojiti vrhunske moške predstavnike v klubu na Lopati. Obenem bo podžgal ženski del, da ne bo zastal, da bo rekordno zastopan na olimpijskih igrah v Londonu in da bo nadaljeval niz: Urška 3. v Atenah leta 2004, Luca 3. v Pekingu leta 2008.
DEAN ŠUSTER Foto: JK SANKAKU SHERPA
KOLEDAR
Petek, 14. 10.
MALI NOGOMET
1.	SL, 7. krog: Nazarje
-	Bronx (19), Litija - Dobo-vec (20).
KOŠARKA
2.	SL, 1. krog: Konjice
-	Elektro Gorenjska (19).
Sobota, 15. 10.
NOGOMET
1.	SL, 14. krog, Lendava: Nafta - CM Celje (18), Velenje: Rudar - Olimpija (20).
2.	SL, 9. krog: Šenčur
-	Dravinja (15), Celje: Šam-pion - Šmartno 1928 (17).
3.	SL - vzhod, 9. krog: Dravograd - Zreče (15).
Štajerska liga, 9. krog: Šentjur - Peca, Šmarje - Koroške gradnje (15).
MČL, MNZ Celje, 8. krog: Kozje - Vransko, Radeče
-	Vojnik, Rogatec: Mons Claudius - Rogaška, Žalec
-	Pivovar (15).
ROKOMET
1. SL, 7. krog: Celje Pivovarna Laško - Ormož (19).
1. B SL, 4. krog, Ljubljana (Kodeljevo): Slovan - Celje Pivovarna Laško B (19). 1. SL (ž), 5. krog: Zagorje
-	Celje Celjske mesnine, Ptuj
-	Velenje (19).
KOŠARKA
Jadranska liga (ž), 2.
krog, Celje: Athlete - Bu-ducnost Podgorica (18).
1.	SL, 1. krog, Šoštanj: Elektra - Rogaška, Polzela: Hopsi - Maribor, Šentjur
-	Parklji (19).
2.	SL, 1. krog: Hrastnik
-	Terme Olimia (18).
3. SL, 1. krog, Vransko: Vrani - Krka B (19), Nazarje
-	Bistrica (19.30).
1. SL (ž), 1. krog, Maribor: AJM - Rogaška (17).
ODBOJKA
1. DL, 3. krog: Sip Šempeter - Calcit (20).
1. DL (ž), 2. krog, Šempeter: Aliansa - Jesenice/Bled (18).
Nedelja, 16. 10.
NOGOMET
3. SL - vzhod, 9. krog: Grad - Kovinar (15).
Štajerska liga, 9. krog: Podvinci - Šoštanj (15).
ROKOMET
1.	SL, 7. krog: Ribnica
-	Gorenje (19).
KOŠARKA
Jadranska liga, 3. krog, Zagreb: Cedevita - Zlatorog (17).
MALI NOGOMET
2.	SL, 2. krog: Velenje
-	Brezje (17.30).
Priznanja OKS
Olimpijski komite Slovenije je na slavnostni skupščini ob 20. obletnici obstoja podelil priznanja športnikom, ki so v zadnjem desetletju osvajali odličja na olimpijskih in paraolimpijskih igrah, priznanja pa so dobili tudi njihovi trenerji.
Med njimi so atletinja Jolanda Batagelj s trenerjem To-mislavom Popetrujem, judo-istka Urška Žolnir s trenerjem Marjanom Fabjanom (obe z bronom leta 2004), judoistka Lucija Polavder s Fabjanom in Jože Flere s trenerjem Se-bastijanom Groskom (oba z bronom leta 2008).
DŠ
Ka^odaja
~soboto, 15, oktobraodj&m^m/
QowStednik
ROt&HETHTKLUB s
CILJI PIMMM L (lil
mim celje

SPORTMWBW-lttinnOT-SHHiiW
D010CW
'DRESI že od
20 EUR
MAJICE že od 5r00 EUR
Mitja Žerdoner in Sebastjan Hajnšek
Brez pilota v letalu
V Noršincih so se potegovali za naslov državnega prvaka v radijsko vodenih modelih jadralnih letal.
Velik uspeh sta dosegla člana Letalskega kluba Qanabiss Team iz Letuša. V kategoriji F5J je Mitja Žerdoner osvojil naslov državnega prvaka. Klubski uspeh je dopolnil Sebastjan Hajnšek, ki je osvojil prvo mesto v kategoriji F5J outrunner in tretje mesto v F5J. Nastopila sta tudi na štirih tekmah za evropski pokal, v Sloveniji ter na Slovaškem, Madžarskem in Češkem. V skupnem seštevku je med 61 tekmovalci Žerdoner zasedel sedmo, Hajnšek pa osmo mesto.
TT
ŠTEVILKE:
33,35,36,37,44,47
D0TISK VAŠEGA IMENA NA AKTUALEN KLUBSKI DRES

ŠPORTNI COPATI že od 35r76 EUR
TROBLJE 3,00 EUR LONČEK 0,50 EUR
_ Dvorana Zlatorog Celje
■ KLUBSKA PRODAJALNA, DVORANA ZLATOROG
I Akcija velja c
Akcija velja do razprodaje zalog.
MtiP Md 50 msedodampop^J^
16
DOBRODELNOST
NOVI TEDNIK
Akcija zbiranja denarja za Lapornikove bo trajala do 28. oktobra. V naslednjih dneh bodo prebivalce krajevnih skupnosti Marija Gradec, Laško in Svetina obiskali predstavniki Rdečega križa in prostovoljci. V Rdečem križu opozarjajo, da bodo to ljudje, ki jih krajani poznajo, da se ne bi zgodilo, da bi kdo želel pomoč izkoristiti za svojo korist.
dneh priskočili na pomoč. Ob tem Angelca pripomni: »Tu, na deželi, si vedno pomagamo. Verjetno je ljudem v mestih težje.« Laporniko-vim na pomoč ni bilo treba dolgo čakati. »Ljudje so takoj prišli pomagat, poleg gasilcev seveda. Rdeči križ pa bo daroval še 2.000 evrov,
nekaj obljubljajo tudi na laški občini,« je razložil Tone. Bodo pa Lapornikovi veliko naredili tudi sami. Tone je že poklical gozdarja, da bodo pripravili les, saj naj bi spomladi začeli postavljati nov hlev.
ŠPELA KURALT Foto: SHERPA
Pogorišče 3. septembra (Foto: arhiv RK Laško)
Nujna pomoč po streli
Družini Lapornik je v požaru zgorelo gospodarsko poslopje - Pomagate lahko tudi vi!
Angelca in Tone Lapornik
Neurje v noči z 2. na 3. september je družini Lapornik iz Požnice 8 nad Laškim prineslo nemalo skrbi. Zaradi udara strele je do tal pogorelo gospodarsko poslopje, z njim pa še seno, silos in cel kup kmetijskih strojev. Gospodar Tone Lapornik ocenjuje, da je škode za vsaj 50 tisoč evrov. Čeprav so nekaj denarja že darovali v Rdečem križu, je to le kapljica v morje. Tudi zato so v Območnem združenju Rdečega križa Laško odprli poseben račun, na katerem bodo zbirali denar za Lapornikove še do konca oktobra.
Tone in žena Angelca sta niso delali. Na srečo je sosed
bila usodnega večera sama doma. Malo pred sedmo uro zvečer je močno počilo. Spominjata se, da sta pogledala proti hlevu, kjer se je iz strehe že vil dim in so se videli plameni. Tone je hitel prestaviti traktor in reševati živino iz hleva, Angelca pa je takoj poklicala gasilce. In ko ima hudič mlade, jih ima po navadi veliko. Telefoni sploh
s hriba videl dim in je stekel na Svetino sporočit gasilcem, ki so imeli prav tisti dan neko vajo. Tako so že po nekaj minutah prišli k Lapornikovim. Še nekaj minut kasneje so prišli tudi gasilci iz Laškega.
Hitra in učinkovita pomoč
Gasilci so bili na delu šest ur. Gasiti so nehali okoli enih
zjutraj. Angelca in Tone sta jim zelo hvaležna. »Če ne bi prišli tako hitro, bi nam zgorel še kozolec, najverjetneje še garaža,« razlaga Tone. Gorelo je namreč zelo hitro. Les, v hlevu je bilo celo nekaj hrastovih »fosnov«, ki jih je imel za ureditev doma tam pripravljene sin Matej, polna drvarnica, pa seveda seno, so izvrstna goriva. Sedem krav, kolikor so jih imeli takrat, je Tone rešil, še preden so prišli gasilci. Zdaj imajo svoje domovanje v svinjaku.
Čeprav so imeli Laporniko-vi hlev in seno zavarovana, je škode bistveno več, kolikor bodo od zavarovalnice dobili. Zgoreli so namreč tudi številni stroji in manjši
pripomočki za delo. Kateri vse, Lapornikova sploh ne moreta našteti. »Šele, ko kaj iščeš, pa ni, se spomniš, da je zgorelo,« razlaga Tone.
Lapornikovi so hvaležni tudi vsem, ki so jim v tistih
Lapornikovim lahko pomagate tudi s prispevkom, ki ga lahko prinesete na sedež Območnega združenja Rdečega križa Laško, ali denar nakažete na transak-cijski račun 0600 0000 3706 087 s sklicem 0029 in pripisom »Za družino Lapornik«.
Kmetje še naprej pomagajo
Štipendije lions kluba
Lions klub Konjice je že četrto leto objavil razpis za štipendije ali študijske pomoči za finančno podporo mladim talentom, mladim s posebnimi potrebami ali iz socialno ogroženih okolij. V skladu za štipendiranje v šolskem letu 2011/12 imajo na voljo šest tisoč evrov, razpis pa traja do 28. oktobra (informacije na spletni strani www.lions-konjice.si).
BJ
Med kmeti še ni pozabljeno julijsko neurje, ki je stolklo dobršen del Kozjanskega, najhuje pa je, da je kar nekaj kmetij v občinah Bistrica ob Sotli, Podčetrtek in Kozje ostalo brez krme za živino. Pisali smo že, da so eni od prizadetih kmetij pomagali kmetje iz občine Prebold, v soboto pa so kar nekaj krme, ki so jo zbrali v Govedorejskem društvu Celje, dostavili kmetom iz Bistrice ob Sotli.
»Radi bi, da tudi javnost vidi, da kmetje še vedno držimo skupaj, da si v stiski pomagamo, saj vemo, kako je hudo, če za živino ni dovolj krme za čez zimo,« je pojasnil Mitja
Dimec. Zato so se člani celjskega govedorej-skega društva odločili za sodelovanje v akciji zbiranja krme. Minulo soboto so poskrbeli za prevoz in v Bistrico ob Sotli dostavili 70 okroglih bal travne silaže in suhega sena, poleg tega pa še dve toni koruze v zrnju. Za razdelitev krme najbolj oškodovanim kmetom je poskrbel Jože Kralj iz Govedorejske-ga društva Šmarje. Seveda je bila ob veselju kmetov, ki so lahko za dan ali dva pozabili na najhujše skrbi, največkrat slišana želja, da bi bilo podobnih vremenskih nevšečnosti čim manj.
US
Posnetek je nastal na zbirnem mestu na Ostrožnem, kjer so naložili prvi tovornjak krme in žita.
NOVI TEDNIK
EKOLOGIJA / KRONIKA
17
Ko smrdi Savinjska
Če vas moti vonj tleče hmeljevine, prijavite, potem pa ...
Podobnih »kupčkov« je po Spodnji Savinjski dolini kar nekaj.
V veljavnem predpisu, uredbi o ravnanju z odpadki, je v prilogi klasifikacijski seznam vseh odpadkov, za katere predpis velja s številkami po področjih nastanka. V seznam so uvrščeni praktično vsi odpadki iz tehnoloških postopkov in komunalne sfere. »V klasifikacijski seznam pa ostanki iz proizvodnje hmelja - hmeljevina niso uvrščeni kot odpadek, zato zanje ne veljajo pravila ravnanja za odpadke. »Inšpekcija za okolje zato ne more ukrepati,« so pojasnili v inšpektoratu in nas - ne boste verjeli - napotili na kmetijstvo inšpekcijo.
Pred kratkim se je na naš naslov obrnila bralka iz Lat-kove vasi. Star problem, nov smrad bi lahko rekli. V preteklih dneh je bilo namreč v mnogih krajih Spodnje Savinjske doline zaradi kurjenja ostankov hmelja, fižola, koruze in še česa življenje skorajda nevzdržno. Občasno seveda. »Te kupe lastniki sežigajo ob koncih tedna in ponoči, da jih ne ujame kakšna inšpekcija. Mi pa še oken ne moremo odpreti, da se ne bi usmradili,« je bila ogorčena bralka.
Jasno, da življenje na podeželju prinaša s sabo kakšno nevšečnost, toda kar je preveč, je preveč, je omenila. »Najhujši problem so seveda hmeljeve vrvice, ki se >cma-rijo< v ognju, kar povzroča občasno skoraj neznosen smrad,« je potožila in dodala, da se »ne zgane nobena inšpekcija«. Kot je še povedala
o izkušnjah ljudi, ki so obirali hmelj v tujini, je v Nemčiji sežiganje teh vrvic oziroma vodil prepovedano, saj naj bi vsebovale strupene snovi. Kot je še dodala bralka, v strnjenem naselju velja prepoved kurjenja in pri tem dodala: »Kmetje lahko »počnejo vse, kar se jim zljubi. Ne rečem, da bi tisti kupi na hitro zgoreli. Tako pa dva, tri dni tlijo, smrdi pa cela dolina. Kar naj kdo obesi zunaj kakšno perilo, smrdelo bo še po naslednjem pranju.«
Prijave na več naslovov
»Pristojnost kmetijske inšpekcije Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano po tej uredbi je, da poostreno nadzira ogrožena območja, ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost, in o nepravilnostih obvešča Inšpektorat RS za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami,« pojasnjujejo »kmetijci« in dodajajo, da je sežiganje hme-ljevke v naravi v skladu z uredbo o varstvu pred požarom v naravnem okolju dovoljeno le pod pogoji, ki so določeni v 5. členu uredbe. »Plastika, ki jo vsebuje hmeljevka, je lahko ob sežiganju nevaren odpadek, za nadzor je pristojen Inšpektorat RS za okolje in prostor,« so pojasnili.
V inšpektoratu so navedli povsem konkreten primer oziroma prijavo o sežiganju hmeljevke. Inšpekcijski pregled je bil opravljen dan po prijavi. »Ugotovljene so bile kršitve zaradi nepravilnega kurjenja v naravnem okolju. Ker je za ukrepanje in izrekanje sankcij po tej uredbi pristojen Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, je kmetijska inšpekcija posredovala prijavo na omenjeni inšpektorat. Zaradi polietilenskih vrvic, ki se hkrati kurijo s
hmeljevino, je prijavo posredovala tudi na Inšpektorat RS za okolje in prostor, ki bo presodil, ali gre pri tem za sežiganje nevarnih odpadkov.«
Ni odloka in ni kazni
Na ministrstvu za okolje oziroma v celjskem delu Inšpektorata RS za okolje in prostor so sredi septembra prejeli prijavo v zvezi s problemi, ki so nastajali na območju Polzele. V prijavi je bilo navedeno, da se vsako leto v jesenskem obdobju v naselju pojavljata dim in smrad, ki naj bi po prepričanju prijaviteljev izvirala iz kurjenja hmeljskih odpadkov - hmeljevine z vrvicami. V IRSOP menijo, da takšno kurjenje ni zakonito, saj je
Občani lahko prijavijo nepravilno kurjenje v naravi tudi na številko centra za obveščanje 112.
bivša skupna Občina Žalec za reševanje te problematike sprejela občinski odlok, ki je kršitelje odloka tudi sankcioniral. »Z razpadom občine pa se je na problematiko pozabilo. Podoben odlok naj bi po nepreverjenih informacijah sprejela le občina Braslovče. Predlagamo, da se občani obrnejo na svojo občino s predlogom za sprejem ustreznega občinskega odloka,« navajajo v inšpektoratu ter pojasnjujejo, da inšpekcija za okolje, ki izvaja nadzor nad zakonodajo na področju okolja, nadzira tudi proble-
matiko ustreznega ravnanja z odpadki.
Tako ni drugega, kot da skupaj z bralci upamo, da bo v jesenskih dneh smradu čim prej konec oziroma da bo hmeljevina kmalu pogorela. Kot kažejo izkušnje iz preteklosti, je bilo že več tovrstnih pripomb, tudi prijav. Nekaj kmetov je bilo menda tudi že kaznovanih, vendar je nesporno res, da tistih kupov tudi ne morejo pospraviti v žep. Da odlaganje odpadkov ni ravno poceni zadeva, smo tudi že »vzeli«.
US, foto: GrupA
Da težave bralke niso osamljene, dokazuje pojasnilo Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano. Kot pojasnjujejo, je na podlagi uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju prepovedano kuriti ali sežigati ostanke kmetijskih rastlin na kmetijskih obdelovalnih zemljiščih, če kurišče ni obdano z negorljivim materialom. Kurišče mora biti v skladu s 5. členom uredbe oddaljeno vsaj 50 metrov od naselij, pri hitrosti vetra, večji od 6 metrov na sekundo, pa je kurjenje na prostem prepovedano. Kurišče je treba nadzorovati ves čas kurjenja, na koncu je treba ogenj in žerjavico pogasiti in pokriti z negorljivim materialom. V kolikor je razglašena velika požarna ogroženost v naravnem okolju, je kurjenje prepovedano, tudi če se izvaja na pravilen način.
INFO 113
Po baker in kable
Neznanci so z gradbišča v Štorah ukradli več paketov keramičnih ploščic. Med nepridipravimi nimamo le polagalcev ploščic, temveč očitno tudi ljubitelje prevozništva.
Iz kombiniranega vozila, parkiranega na Dečkovi cesti v Celju, je namreč izginila večja količina nafte. V zadnjem času so popularne tatvine kablov, podobno tatvino so imeli v nekem velenjskem skladišču. Izginja tudi baker, tega so nepridipravi odnesli iz nekdanjega gostišča v Letušu in iz cerkve na območju Velenja.
Sojenje bo
Že v začetku septembra se je končala sodna preiskava v primeru celjskega okrožnega sodnika Milka Škoberneta, nekdanjega direktorja laške Komunale Marjana Salobirja in celjskega podjetnika Esada Ramica.
Trojica je bila letos januarja ovadena zaradi posredovanja in jemanja podkupnine. Škoberne naj bi podkupnino prejel v zameno za odpravo pripora Celjanu Esadu Čehajicu, zoper katerega potekajo sodni postopki že več kot 10 let na celjskem sodišču. Skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala pri vrhovnem državnem tožilstvu bo te dni vložila tudi obtožnico. To pomeni, da bodo trije obtoženi zdaj čakali na začetek sojenja. Obravnave bodo na ljubljanskem okrožnem sodišču, saj se je celjsko iz postopka izločilo.
Milko Škoberne. (Foto: SHERPA)
Nesreča pri avtocestnem uvozu Žalec.
Reševali so ju iz zvite pločevine
V sredo zgodaj dopoldne se je na avtocesti Ljubljana - Maribor pri uvozu Žalec (na sliki) zgodila prometna nesreča, v kateri sta trčili tovorno in osebno vozilo, pri tem sta v slednjem ostali ukleščeni dve osebi.
Pri reševanju so zato morali posredovati celjski poklicni gasilci, reševalci pa so poškodovanca odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. V sredo se je poškodoval tudi motorist, in sicer v nesreči v Trubarjevi ulici v Šentjurju. Istega dne se je hujša nesreča zgodila tudi na mostu čez Savinjo v Šeščah na območju Prebolda. Tam sta trčili osebni vozili. Ena oseba se je poškodovala.
(Foto: PGE Celje)
Gojil konopljo
Mozirski policisti so ovadili 38-letnega Mozirjana, ki so mu med hišno preiskavo na območju Šmartnega ob Dreti zasegli manjšo količino posušene konoplje. Našli so tudi posebej prirejen izoliran prostor ter potrebno opremo za pridelavo te prepovedane droge.
Po obisku policijskih postaj na Celjskem
Družinski nasilneži in pijani vozniki so največja grožnja varnosti
V poletnem času smo v Novem tedniku predstavili vse policijske postaje na Celjskem in opozorili na problematiko določenih območij.
Skupni imenovalec vseh je predvsem nujna potreba po iskanju rešitve za zmanjšanje nasilja v družini, saj so porast tega izpostavili popolnoma vsi. Čeprav so nam povsod omenili tudi izboljšanje prometne varnosti, se še vedno ni mogoče
na cestah znebiti pijanih voznikov. Tem, ki smo se jih dotaknili v pogovorih z vodji policijskih postaj, je dovolj za naše nadaljnje pisanje. Tokrat le povzemamo nekaj ključnih značilnosti posameznih policijskih postaj.
Komandir Robert Cugmas	Komandir Beno Balažič
PP Laško	PP Žalec
Značilnost laške policije je, da je zaupanje v policiste nekoliko višje kot drugod na Celjskem. Občani pogrešajo le policijsko postajo, ki bi jo ustanovili v Radečah, kjer je zdaj le policijska pisarna.
PP Velenje
Velenjski policisti imajo največ dela s pregonom prekupčevalcev mamil, na območju Velenja je veliko tudi nasilja v družini. Zavedajo se potrebe po večjem številu policistov na terenu, vendar jim trenutna kadrovska situacija tega ne omogoča.
Komandir Vili Bezjak
PP Mozirje
Komandir Ludvik Petrič
PP Šentjur
Policijska postaja je bila večkrat nagrajena zaradi uspešnosti preventivnih akcij, predvsem v prometu. Nekoliko manj so zadovoljni s preprečevanjem družinskega nasilja. Skoraj vsi letošnji umori v družinah so se namreč zgodili ravno na širšem območju Šentjurja.
Komandir Boštjan Debelak
PP Rogaška Slatina
Po reorganizaciji policije se je k PU Celje poleti priključila še PU Slovenj Gradec. To pomeni, da k celjski policiji spadajo po novem tudi PP Slovenj Gradec, PP Dravograd, PP Radlje ob Dravi, PP Ravne na Koroškem. Teh policijskih postaj v našem časopisu, s katerim pokrivamo celjsko regijo, nismo predstavljali.
Žalsko območje izstopa zaradi drog, v zadnjem obdobju tudi zaradi nasilja v družini in gospodarskega kriminala. So pa v zadnjem času uspeli izboljšati prometno varnost, pri čemer je še vedno zaradi divjanja motoristov najbolj nevarna cesta Prebold-Marija Reka-Trbovlje.
ostalimi policijskimi postajami, saj je bil zgrajen z evropskim denarjem za potrebe varovanja šengenske meje. Tamkajšnji policisti imajo problem predvsem zaradi ilegalnih prebežnikov meje in slabe prometne varnosti zaradi pijanih voznikov.
tive uspeli zmanjšati število prometnih nesreč. Še vedno opozarjajo, da bo miselnost voznikov predvsem na podeželju, kjer menijo, da lahko vozijo pijani, treba spremeniti.
Predvsem zaradi širšega območja, ki ga pokrivajo mo-zirski policisti, si želijo tudi tam še več policistov, ki bi bili na voljo za posredovanja predvsem v Logarski dolini ali občinah, ki so od Mozirja oddaljene več deset kilometrov, kar pomeni tudi daljši čas do prihoda policistov na kraj. V Mozirju bo več kot očitno enkrat treba obnoviti tudi slabe prostore policijske postaje.
Med najpogostejšimi ukrepi konjiških policistov so prepovedi približevanja žrtvam, kar pomeni, da je tudi na tem območju naraslo število primerov nasilja v družini. Problem, ki tare konjiške policiste, predstavljajo tudi tatovi na avtocestnih počivališčih in predvsem vlomilci v stanovanjske hiše na podeželju.
Komandir Iztok Pinter
PP Šmarje pri Jelšah
Objekt slatinske policije je najmodernejši v primerjavi z
Ker šmarski policisti varujejo še državno mejo, imajo tam kar nekaj težav z ilegalnimi prebežniki meje, so pa tudi s pomočjo preven- Št. 81 - 14. oktober 2011
Komandir Edi Baumkirher
PPP Celje
Komandir Roman Grabrovec
Eden največjih uspehov (tudi na državni ravni) prometne policijske postaje Celje je delo specializirane ekipe policistov, ki se ukvarja izključno z izločanjem največjih cestnih kršiteljev. Leto dni delovanja skupine je pokazalo izjemne uspehe pri doseganju večje prometne varnosti na našem območju.
PP Celje
Policisti celjske policijske postaje pokrivajo tudi občine Štore, Vojnik in Dobrna, kjer samostojnih postaj ni. Ker gre bolj za urbano okolje, je več tatvin in uličnih ropov, opažajo tudi porast nasilja v družini in medvrstniškega nasilja.
Postaja vodnikov službenih psov Lokrovec
Bistrica ob Sotli je edina policijska postaja na Celjskem, ki jo vodi ženska. Mejne prehode Bistrica, Podčetrtek in Sedlarjevo (Imeno je zaprto), ki spadajo pod njeno okrilje, letno prevozi približno tristo tisoč vozil. V njih najdejo tudi droge, nezakonita zdravila in ilegalce ...
V Lokrovcu je trenutno 14 psov, namenjenih splošni in specializirani uporabi. Pri splošni gre predvsem za varovanje prireditev, pri specializirani pa za iskanje drog, oseb ali eksploziva. Policijski psi, kakor koli so simpatični na pogled, za božanje ravno niso .
Komandir Nikolaj Zorec
SVETOVALNA
RUBRIKA
PMP
Rogatec
K tej mejni policijski postaji spadata tudi mejna prehoda Dobovec in Rajnkovec. Policisti slovijo po tem, da ne spregledajo ukradenih vozil, pri iskanju drog v njih pa jim občasno pomaga tudi policijski pes. Rogatec je eden največjih mejnih prehodov na Celjskem.
Vprašajte in dobili boste brezplačni pravni nasvet!
Svoje vprašanje pošljite na tednik@nt-rc.si ali na
Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Odgovor boste prebrali v torkovem Novem tedniku.
NOVI TEDNIK
KRONIKA
19
Se bo zaradi »šikane« kdo ubil?
Hitrostna ovira za večjo varnost ali nevarnost?
Natanko pred štirimi leti smo v Novem tedniku pisali o nevarnosti horizontalne hitrostne ovire na Cesti na Ostrožno z zamikom osi ceste, ki je ena redkih takšnih v Celju. Kot smo po objavi neuradno izvedeli, je članek takrat razburil nekatere pristojne na občini, češ da so naše navedbe o pomanjkljivi označbi laične in neutemeljene. Toda mesec dni zatem so na tej cesti postavili točno takšno prometno signalizacijo, kot smo jo predlagali mi v sodelovanju z enim boljših prometnih strokovnjakov na Celjskem, mag. Romanom Kranjcem! Toda zgodba se tu ne konča. Ta ovira, ki naj bi promet umirjala in tako poskrbela za varnost, je v resnici še vedno daleč od tega. Tako menijo tudi krajani, ki živijo v njeni neposredni bližini.
Od jeseni leta 2007, ko so v moje osebno vozilo in samo
oviro postavili, do danes so se točno na tem odseku zgodile štiri prometne nesreče. Dve sta se končali z zvito pločevino, dve s telesnimi poškodbami treh oseb. Zadnja se je zgodila pred dnevi, ko je voznika zaradi ovire zaneslo s cestišča naravnost v stanovanjsko hišo. Komaj 20-letna sopotnica si je zlomila obe nogi, kar pomeni večmesečno zahtevno rehabilitacijo, voznik je bil lažje poškodovan. Čeprav se je od leta 2000 do 2007, torej v sedemletnem času, ko te ovire tam še ni bilo, na tem delu zgodilo 21 nesreč, večina z gmotno škodo, sosedje pravijo, da ni tako, kot so jim obljubljali ob izgradnji ovire: da bo ta cesta postala varnejša!
Eden izmed sosedov, ki ne želi biti javno imenovan, je opisal nesrečo, ki se je na tem odseku zgodila pred slabima dvema letoma (ko je hitrostna ovira že stala): »Voznik je ponoči pripeljal iz smeri mesta, s hitrostne ovire ga je zaneslo v ulično svetilko, ki je padla po tleh, nato ga je odneslo 30 metrov po vrtu naravnost v mojo garažo. Zlomil je vrata in trčil
na avtu sem imel za 6 tisoč evrov škode!« Te nesreče so zapisane v policijski statistiki, toda sosedje pritrjujejo, da so se nesreče dogajale, pa vozniki policije niso klicali. Na robnikih pločnika so še kako vidne sledi pnevmatik vozil, ki očitno ne uspejo pravočasno zvoziti ovire. »Uh, kolikokrat sem že pobiral platišča po tleh! Še moja znanka je imela na tem delu nesrečo. Bil sem tudi na Krajevni skupnosti Ostrožno in prosil, ali lahko kako posredujejo, da bi to uredili bolje, vendar odgovora nisem dobil,« nam je še zaupal prebivalec, ki živi v bližini »šikane«.
Ko je voznik trčil v bližnjo kapelico (ta nesreča se ni zgodila zaradi omenjene ovire), naj bi nekateri krajani predstavnike občine opozorili tudi na nevarnost »šikane«, toda do zdaj se ni zgodilo nič. Še več. Od krajanov smo izvedeli, da ovira povzroča še dodatno nevarnost. »Niti po pločniku si ne upam več hoditi, saj nikoli ne vem, kdaj bo kdo priletel vame! Nekateri so zdaj celo ugotovili - in to tudi počnejo - da oviro prevozijo po nasprotnem vo-
»Pristojni naj vseeno razmislijo, ali je takšna hitrostna ovira res primerna in nenevarna. Meni, ki vozim počasi in previdno, se zdi že od vsega začetka grozna. Verjamem lahko celo, da je vse urejeno po predpisih. Samo: kaj pa zdrava pamet? Upam, da se motim, ampak bojim se, da se lahko na tem mestu zgodi še kakšna huda nesreča. Naj pristojni ukrepajo prej,« nam je anonimno zaupala mati voznika, ki ga je s hitrostne ovire na Cesti na Ostrožno zaneslo s ceste naravnost v stanovanjsko hišo. Posledice na sliki jasno kažejo, da je sreča v nesreči ta, da ni bilo smrtnih žrtev. (Foto: PGE Celje)
znem pasu v napačno smer, saj se tako izognejo zaviranju in počasni vožnji! Saj to je katastrofa,« nam je povedala stanovalka, ki je do zdaj prav tako imela kar nekaj škode na stanovanjski hiši, v katero je že trčilo vozilo.
Leta 2007 so nam na Mestni občini Celje dejali, » ... da je ovira več kot dovolj vidna, težava je pač v tem, da naši vozniki niso vajeni takšnih ukrepov.« Ali to še vedno drži? Kaj pa varnost stanovalcev, pešcev, hiš in ostalih voznikov, v katere bi vozniki, ki teh ovir niso vajeni, morda trčili? Ali res ni nobene druge možne hitrostne ovire, ki bi jo lahko postavili na cesti, ki jo na občini dojemajo kot eno nevarnejših?
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
Takole je na našo prošnjo leta 2007 magister prometnih znanosti Roman Kranjc v fotografijo vrisal predlagano prometno signalizacijo.
Za občinske prometnike so krivi prehitri vozniki!
Na Oddelku za okolje in prostor Mestne občine Celje še vedno vztrajajo pri tem, da je hitrostna ovira izvedena »skladno s predpisi« in da je primerna. Za nesreče pa da so najbolj krivi vozniki sami ...
»Zamik osi je primeren za umirjanje prometa za stanovanjske soseske in na cestah z javnim potniškim prometom, večjim številom tovornih in osebnih vozil, kjer nekateri ukrepi (npr. grbine) niso primerni. Še en dokaz, da je ta ukrep učinkovit, je, da imamo na isti cesti proti Lopati t.i. optične zavore, ki so za voznike mnogo blažje, vendar manj učinkovite, saj vozniki, ki vozijo prehitro, tudi na tem območju praviloma ne zmanj ša-jo hitrosti,« nam je odgovoril Miran Gaberšek iz Oddelka za okolje in prostor.
Dodaja, da dodatna označitev hitrostne ovire, »razen prometne signalizacije za vožnjo mimo, ni potrebna«. Z dodatnim prometnim znakom, ki
opozarja na hitrostno oviro, so želeli še dodatno opozoriti voznike na zamik osi vozišča, pravi Gaberšek. V odgovoru še dodaja, da so jim »primeri prometnih nesreč znani, vendar je šlo vedno za neprilagojeno hitrost vožnje«. Ta trditev po naših podatkih ne drži, kajti vzroka za najmanj dve nesreči na tem odseku sta bila tudi izsiljevanje prednosti in nepravilna stran vožnje.
Nepričakovana le za prehitre
»O nekem >nepričakovanju< voznikov na zamik osi je nesmiselno govoriti, saj vemo, da so se v Celju zgodile najmanj tri hude nesreče s prevračanjem vozila na popolnoma pravilno označenem krožišču, ki so danes nekaj običajnega, pa vendar so izjeme, ki zaradi hitrosti povzročijo nesreče, celo tako hude, da se vozilo prevrne. Iz tega izhaja, da ne gre za >nepričakovanje< ovire na cesti ali >nevajenost< na tak način umirjanja prometa, ampak za
neupoštevanje predpisov,« je še dodal Gaberšek.
Na vprašanje, ali so jih na nevarnost hitrostne ovire opozorili krajani, nam z občine niso odgovorili, so pa seznanjeni z eno izmed nesreč, kjer je vozilo trčilo v garažo bližnje hiše, vendar trdijo, da za to ni kriva hitrostna ovira. Ob tem Gaberšek dodaja: »K temu lahko dodamo, da je ukrep umirjanja prometa na tem delu glede na vrsto in količino prometa najbolj primeren in učinkovit, saj bi v nasprotnem glede na značilnosti ceste bile hitrosti bistveno večje od sedanjih in temu primerno bi bilo večje tudi število prometnih nesreč ter hujše posledice.«
Očitno se vendarle nekaj dogaja, saj je omenil, da bodo v kratkem na tem območju preverili hitrosti in po potrebi izvedli ukrep za zaščito okoliških objektov. Takrat naj bi prav tako še enkrat presodili, ali je prometni znak za zamik ceste postavljen dovolj vidno. Bomo spremljali. SŠol
Takole izgleda hitrostna ovira danes. Signalizacija je takšna, kot jo je predlagal naš sogovornik. Z veliko izjemo. Znak o hitrostni oviri je postavljen pravzaprav na vstopu v območje hitrostne ovire. Na sliki je izza modrega znaka o pešcih. Je torej res dobro viden vsem voznikom?
Večja osvetlitev?
Nihče ne brani voznikov, ki na tej cesti vozijo prehitro (omejitev je 50 km/h), toda dvom v ustreznost omenjene hitrostne ovire ostaja. To je razbrati tudi iz besed mag. Romana Kranjca.
»Prevelika hitrost je tveganje za nesreče. Hkrati pa lahko konstrukcija ceste >zavede< voznika k drugačni hitrosti, kot jo navajajo predpisi. Torej mora tudi cesta imeti kakovostne pogoje vožnje. Zagovarjam stališče, da zgrajeni cestni elementi načeloma ne bi smeli dopuščati razvijanja večje hitrosti, kot je načr-
tovana. Če me sprašujete o konkretnem odseku, je je infrastrukturna rešitev za omejitev hitrosti dobrodošla. Pogosto sem na tem cestnem odseku kot voznik ali kot kolesar oziroma pešec. Sem pa zaskrbljen glede varnosti. Menim, da je kljub zgrajeni hitrostni oviri navedeni odsek še vedno preveč >odprt<. Razne konstrukcijske rešitve cest so pomagale za omejitev hitrosti, je pa dejstvo, da vsaka sprememba vodenja osi ceste oziroma zgrajena hitrostna ovira predstavlja določen >tujek< na cesti, ki zahteva poseben odziv voznika. To pomeni, da je treba po-
svetiti posebno pozornost, kako se bo izbrani element ceste vgradil, da bo dosežen učinek hitrostne ovire in hkrati, da ga bodo vozniki prepoznali kot sestavni del poteka ceste. Rešitev v konkretnem primeru bi lahko bila dodatna osvetlitev za nočne razmere, postavili bi lahko portalni znak zamik osi z dodano utripajočo oranžno lučjo po vzoru prehodov za pešce ali kaj podobnega. Predlagam, če je opisani primer problem prometne varnosti, da se to resno obravnava in doseže maksimalna kakovost infrastrukture.«
NOVI TEDNIK
20
PISMA BRALCEV
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.	UREDNIŠTVO
I
PREJELI SMO
Javno pismo Simbiu
Z obvestilom 29. 9. 2011, s katerim nas uporabnike obveščate o potrditvi ali preklicu rjavih zabojnikov, ste razjezili mnoge ozaveščene ljudi, ki jim je mar čisto okolje. V vašem podjetju izgleda, da ne ve levica, kaj dela desnica, saj ste v juniju poslali vsem gospodinjstvom, ki še niso imela rjavega zabojnika, obvestilo, da naj prijavijo, če ga želijo imeti oziroma ali bodo biološke odpadke kompostirali. Dopisali ste, da se cena odvoza odpadkov ne bo nič povečala, saj je povsem razumljivo, da se količina odpeljanih odpadkov ne bo povečala, kajti zdaj ste jih pač odvažali z rumenim in zelenim zabojnikom.
V dopisu ste tudi navedli, da bo cena za 120-litrski zabojnik v zimskih mesecih 5-7 evrov, za 240-litrski zabojnik pa okrog 12 evrov, v poletnih mesecih 9-12 evrov za 120-litrski zabojnik oz. okoli 24 evrov za 240-litrski zabojnik. Torej bi za 240-litrski zabojnik, če bi ga dobil, kot sem ga naročil, zdaj sem ga pa odločno odpovedal, plačeval 24 evrov mesečno. To je več, kot plačujem zdaj za odvoz rumenega in zelenega zabojnika in kar znaša slabih 20 evrov. Vaš smetarski avto pripelje vsak teden menjaje se po rumeni ali zeleni zabojnik, ker pa vem, da ima avto prekate, boste prišli po ene kot druge smeti istočasno in s tem dodatno služili od že tako
osiromašenega celjskega prebivalstva. To je žalostno od vas, gospod direktor Marko Zidanšek, saj ste tudi, kolikor vem, podžupan MO Celje in bi že s tega vidika morali gledati malo bolj na dobrobit občanov Celja in okolice. Zdaj bodo mnogi, ki so sicer tako kot jaz naročili rjavi zabojnik, tega odpovedali in kuhinjske odpadke, kot so kuhan krompir, riž, zelje, žganci, polenta, golaž in drugo, kar ostane pri jedi, spustili v kanalizacijo, ki jo bo čistilna naprava v Škofji vasi skupaj s fekalijami predelala v blato in - če se malo pošalim - to blato potem poleg smeti skurila Toplarna Celje. To toplotno energijo zaračuna celjskim stanovalcem, s tem pa ne mislim nič slabega o podjetju Energetika, ker sem sam bil njihov član dolga leta in vem, da dobro gospodarijo v dobrobit stanovalcev, ki so vezani na daljinsko ogrevanje. Suho listje, plevel iz vrta in vejevje bomo pač vozili v kakšen gozd, saj s tem ne bomo onesnaževali okolja, ker se omenjene stvari počasi razkrojijo in niso škodljive za okolje. Pa še to: uradni rok, ki je bil preko javnih medijev posredovan javnosti za dobavo rjavih zabojnikov, je bil 1. julij 2011, pa ni bilo iz tega nič, po načelu tresla se je gora, rodila se je miš. Pa čeprav je bilo rečeno, da bo podjetje, ki ne bo dostavilo zabojnikov do 1. julija, kaznovano s kaznijo 10.000 evrov. Upam, da boste, gospod direktor, našli čas in odgovorili na vsa moja vprašanja.
JOŽE JURC, Škofja vas
Za psa le čiščenje
Bralka, ki živi v bloku, ima psa. Posamezni sosedi trdijo, da bi za svojega psa, prav tako kot za človeka, morala plačati vodo oziroma vodarino. Zanima jo, če je to res.
Maja Spasic, vodja upra-vljalsko-tehničnega oddelka v Supra stanu Celje, odgovarja: »Stanovanjski zakon (Uradni list 69/2003) v 30. členu ter Zakon o spremembah in dopolnitvah SZ (Ur. l. 57/2008) v 5. členu določata: >Etažni lastniki so odgovorni za plačilo vseh stroškov upravljanja ter drugih stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe, v skladu s svojimi solastniškimi deleži, če pogodba o medsebojnih razmerjih ne določa drugače, razen stroškov, ki izvirajo iz poslov obratovanja večstanovanj-ske stavbe. Za plačilo stroškov, ki izvirajo iz poslov obratovanja večstanovanj-ske stavbe, se upoštevajo merila, ki jih predpiše minister s pravilnikom iz 9. člena tega zakona, pri čemer se kot merilo za razdelitev plačila teh stroškov upoštevajo število posameznih delov, površina posameznega dela in število uporabnikov posameznega dela.< Omenjeni Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (Ur. list št. 60/2009) določa v 28. členu (točka 3) le plačevanje obratovalnih stroškov za psa v primeru čiščenja skupnih delov, in sicer se lastnike psov bremeni s stroški čiščenja skupnih prostorov za vsakega psa v višini polovice stroška. V kolikor so imeli lastniki v Pogodbi o medsebojnih razmerjih določene drugačne kriterije delitve obratovalnih stroškov, so morali le-te
uskladiti v delu, ki se nanaša na delitev obratovalnih stroškov, do začetka uporabe II. poglavja omenjenega pravilnika. Zakonodaja plačevanje drugih obratovalnih stroškov za psa ne določa.«
Invalidska ovira
Bralka meni, da bi morala imeti poslovalnica SKB banke v Žalcu pred vhodom vsaj ograjo, s katero bi si lahko pomagali pri vstopanju ter odhajanju starejši in invalidni občani. Pred vhodom v Žalcu so namreč štiri marmorne stopnice brez stranske ograje, sama pa se težko giba ter slabo vidi, zato je tam hudo padla.
Jelka Novak Katona, svetovalka za odnose z javnostmi ter vodja Korporativnih komunikacij v SKB banki odgovarja: »SKB poslovalnica v Žalcu se nahaja v visokem pritličju starejšega objekta, do katerega vodita kratko zunanje in notranje stopnišče, kar resnično v
potegnila vrvico k sebi, da je bokserček kar poskočil. V tistem trenutku se mi je posvetilo. Herminca, oslica kronana: fantku je očitno ime Taj, psu pa - Gusti! Ne moreš verjeti! Moj pokojni stric Avgust, ki smo ga po domače vedno klicali Gusti, bi se verjetno v grobu obrnil, če bi vedel, da njegovo ime zdaj nosi neka kosmata mrcina!
Do takrat na nenavadna
precejšnji meri otežuje dostop do nje, čeprav sta obe stopnišči sicer urejeni tako, da omogočata varno uporabo (protidrsna obdelava kamna oziroma talne obloge). Na notranjem stopnišču je tudi držalo. Glede na to, da imajo nekatere stranke (npr. starejši občani) na stopnicah lahko težave pri vstopanju, bomo v kratkem, še v mesecu oktobru, tudi na zunanjem stopnišču uredili držalo.«
Uničeni aparati
V Pečovniku v Celju je strela poškodovala drevo, ki je zato padlo na vaško električno napeljavo. V eni od hiš je poškodba napeljave povzročila popolno uničenje različnih gospodinjskih aparatov, med njimi dveh televizorjev, za kar naj bi jim v Elektru Celje povedali, da jim bodo izplačali odškodnino. Bralec (posredoval je osebne podatke) je zato že 18. julija na Elektro Celje naslovil zahtevo po odškodnini, vendar odgovora do danes še ni prejel.
jenčka poimenovali Mojca ali Janez. Morda je to res moja fosilna glava, a se mi zdijo tale imena vseeno malce skrajna. Vsi ti otroci z igra-častimi imeni bodo nekega dne odrasli. In kako bo to slišati tedaj?
Strinjam se s pisateljem Duškom Radovicem, ki je zapisal nekako takole - starši, pazite, da dajete svojim otrokom lepa imena. Lahko se zgodi, da bodo otroci nekega dne slavni, po njih bodo poimenoval trge, ulice, morda celo fakultete. In kako bo potem slišati? Podhod Elvisa Cmoka, recimo. Ali Trg Ma-rilu Ograjenšek.
Ne glede na to, kaj si kdo misli o mojem imenu, moram reči, da sem z njim izredno zadovoljna. Hermin-ca, po celjskem Hermanu. In Runtolič, po vsem dobro znanem zaselku. Zdaj pa si predstavljajte, kako lepo bo slišati recimo Cesta Hermin-ce Runtolič. Ne, Ulica Her-mince Runtolič ... Pa zakaj
Gordana Stojnšek Žni-darec, predstavnica za komuniciranje in marketing v Elektru Celje, odgovarja. »Ker je udar strele višja sila, za nastanek tovrstne škode družba Elektro Celje, d.d. ni odgovorna. V imenu bralca se je v družbi Elektro Celje zglasila tudi njegova soproga, ki sta ji sodelavca pojasnila, da družba v primerih višje sile za nastanek škode ni odgovorna. Glede na odškodninsko pravo mora vsak posameznik storiti vse, da škodo prepreči. V konkretnem primeru bi bralec v času neurja moral fizično izklopiti električne aparate iz omrežja in počakati, da neurje mine. V tem primeru do škode ne bi prišlo. Nihče od sodelavcev bralcu odškodnine ni obljubil, saj to njuna pooblastila presega. Sta pa sodelavca bralcu oziroma njegovi soprogi pojasnila, da lahko vložita odškodninski zahtevek, v kolikor menita, da je do škode prišlo po krivdi družbe Elektro Celje, d. d.. «
BRANE JERANKO
bi bila skromna? Zaenkrat v Celju tega sicer še ni, a morda čez sto let, glede na ves napredek, bo mogoče tudi tole: Avenija Hermince Runtolič. Imenitno! Seveda bom morala do tedaj narediti še kaj omembe vrednega. Kaj takega, da bi prišla v anale svetovne zgodovine. Pa saj imam še nekaj časa, da po-tuhtam nekaj izjemnega. Če ne drugače, imam en pogoj že zdaj. Lahko bom slavna tako kot na primer ginko, sagovec, kljunati ježek, riba pljučarica ali prej omenjena tuatara. Živi fosil, ki ga je v 21. stoletju sicer prehitel čas - a iz neznanega razloga še kar vztraja.
Vam je tokratna petkova humoreska Mateje Reba pod naslovom Imena - takšna in drugačna všeč? Svoje mnenje nam zaupajte na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si
^_______
Iz lonca Hermince Runtolič
Imena - takšna in drugačna
Spomnim se, da smo se v šoli, kar nekaj let je že tega (ne bi o tem, koliko), učili o živih fosilih. To so bitja, ki jih je po domače povedano povozil čas in so nekakšen živi spomenik preteklosti. Bi rekla, da tudi jaz spadam mednje. Vse bolj. Včasih sem kot kakšna preklicana tu-atara, plazilec, ki se je menda že pred dvesto milijoni let podil po tem svetu, a straši še zdaj, čeprav po vseh pravilih nima tu več kaj iskati.
Tako se počutim predvsem takrat, ko kaj ne gre v mojo več kot očitno fosilno glavo. Kot na primer zadnjič. Zlat topel jesenski dan je bil, eden zadnjih v tem letu, pa sem jo mahnila na sprehod za Savinjo. Pred seboj sem zagledala
mlado mamico z otročičkom v vozičku, poleg njega je na vrvici vodila prikupnega bo-kserja. Simpatičen prizor, čeprav, roko na srce, bi rekla, da sta dete in kuža obenem kar malce velik zalogaj. No, morda zame, živo fosilko.
Detece je cepetalo in trma-rilo, kuža pa je bil očitno tudi še prava pasja mladeniška pokora, ker je neubogljivo letal sem in tja.
»Taj, dovolj!« se je zjezi-la mamica. Nenavadno ime za psa, vsaj zame, ki sem iz mladosti navajena Reksijev in Runov. A kaj hočemo, drugi časi, drugi običaji. In toliko tudi vem, da imajo rodovniški psi pogosto neobičajna imena.
»Gusti, tudi tebe imam dovolj! Poleg!« je še dodala in
imena nisem bila niti pozorna, a po tem srečanju se je vsulo kot plaz. Prijateljica Milica je srečna sporočila, da je dobila vnuka, ki so mu dali ime Neo. Sosedje so iz porodnišnice prinesi dvojčici Liono in Lilu, v trgovini pred menoj je mamica prepričevala Pearl, da ne potrebuje petih čokolad. »Špelca, pridna bodi!« pa je zadnjič nek znanec ošteval - kokeršpa-njelko.
Narobe svet, vam povem. Že zelo dolgo nisem recimo slišala, da bi kakega novoro-
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
SPODBUDNE ZGODBEf ti
Izbiramo takšne ljudi, ki so s svojim znanjem, spretnostmi, izkušnjami in storitvami ter izdelki uspeli poskrbeti za preživetje družine in poslujejo dobro tudi v težjih gospodarskih razmerah.
ob torkih v Novem tedniku
Pišite nam: tednik@nt-rc.si
Na Celjskem imamo veliko spodbudnih zgodb. Pišejo jih: Robičevi s Planine, Ludvik Lončar iz podjetja Biro bit, vrtnar Mirko Krašovec iz Vojnika, proizvajalec mleka Marjan Turnšek iz Lokrovca, Janez Uplaznik iz žalskega Mikropisa, Mizarstvo Kovač iz Mozirja... In katero podjetje, kateri podjetnik je za vas spodbudna zgodba?
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE
21
SVECARSTVO TRGOVINA GALANTERIJA
|£5k
PE Slovenska Bistrica, Trg Alfonza Šarha 12 PE Slovenske Konjice, Liptovska Ulica 34 PE Frankolovo, Frankolovo 14f E-pošta: lesk@lesk.si Splet: www.lesk.si
Poroke Maturantje Lončnice
PE Mercator Leveč T: 03 5453 110
KAMELIA butik cvetja v centru Celja, vam nudi polno cvetličarsko storitev, skrbno izbrano rezano cvetje, lončnice, okrasne posode nemškega Fleur Ami-ja, dodatke za dom znamke Blomus ter Alessi in drugih proizvajalcev. Izdelujemo vse vrste dekoracij: pozornostne cvetlične šopke in aranžmaje, poročne šopke z vsem
pripadajočim cvetličnim okrasjem, žalne vence in aranžmaje, nasade lončnic, aranžiranja daril, celostne ozelenitve prostorov... Vse naše izdelke vam na željo dostavimo, dostavo svežih cvetličnih šopkov pa lahko naročite tudi z nakupom preko telefona.
Naslov: Gosposka ulica 3,3000 Celje, Slovenia Telefon:+386 3 898 24 56 splet: www.mcgroup.si
22
RADIO, KI GA RERETE
NOVI TEDNIK
TEDENSKi SPORED RADIA CELJE
SOROTA, 15. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Sobotni večer s Tadejem Kupcem, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
NEDELJA, 16. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Sebastjan Kamenik, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, 19.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
PONEDELJEK, 17. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Sebastjan Kamenik, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Sora)
TOREK, 18. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Sora)
SREDA, 19. oktober
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
ČETRTEK, 20. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice)
PETEK, 21. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Mladinska oddaja, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
Tudi življenje v temi je lahko svetlo
Dan po dnevu bele palice bomo v oddaji Znanci pred mikrofonom gostili slepega Sebastjana Kamenika.
Veliko poslušalcev ga pozna kot glasbenega urednika in voditelja programa, saj je kar nekaj let preko radijskih valov prihajal v domove naše regije. Čeprav po menjavi lastnika radijske postaje ni več pred mikrofonom, ostaja povezan z glasbo. Piše namreč besedila skladb in nekatere, ki jih je soustvaril, boste slišali tudi v oddaji. Da je predan literaturi, priča tudi dejstvo, da je predsednik literarnega foruma, ki bo letos ponovno organiziral srečanje slepih in slabovidnih litera-tov. Sebastjan veliko dela tudi v Združenju prijateljev slepih Slovenije, decembra pa prinaša slepim otrokom veselje kot eden od treh dobrih mož. Pogovoru z njim lahko prisluhnete v nedeljo ob 10.10 uri.
Foto: TimE
Sebastjan Kamenik
Poškodovana, a kljub temu nasmejana
Če ste mislili, da naši tonski mojstri niso izpostavljeni nevarnosti, ste se motili. Takole poškodovana smo pred dnevi v fotografski objektiv ujeli enookega Bojana Piška in Mitjo Tatareviča, ki je staknil poškodbo roke. Priznamo, da v uredništvu nismo mogli zadržati smeha, ko smo ju takole »zdelana« zagledali skupaj. Tudi sama sta se nasmejala na svoj račun, saj verjameta, da je v smehu pol zdravja. Seveda obema želimo čimprejšnje okrevanje.	Foto: SŠol
(3)
(6)
(2) (5)
(1)
20 VROČIH RADIA CELJE
TUJA LESTVICA
1.	LOVE ON TOP - BEYONCE
2.	UP IN THE SKY - 77 BOMBAY STREET
3 NEW AGE - MARLON ROUDETTE
4.	RAGGAMUFFIN - SUE SELAH
5.	THE ONE THAT GOT AWAY -KATY PERRY
6.	MOVES LIKE JAGGER - MAROON 5 FT. CHRISTINA AGUILERA (7)
7.	MAKE A MOVE - ROYAL TAILOR(5)
8.	CRIMINAL - BRITNEY SPEARS (3)
9.	RAIN OVER ME - PITBULL FEAT. MARC ANTHONY	(2)
10.	BRIGHTER THAN THE SUN - COL-BIE CAILLAT	(1) DOMAČA LESTVICA
1.	ZVEZDE VEDO - JAN PLESTENJAK	(4)
2.	SAMO TI - SARA KOBOLD (5)
3.	POZDRAV Z LJUBEZNIJO -
NINA PUŠLAR	(2)
4.	MOJA PRVA MISEL SI -TRISTAN	(3)
5.	SLADKA KOT MED - MI2 (4)
6.	MOŽGANI NA PAŠI - NULA KELVINA	(1)
7.	ZMOREM - MAJA KEUC (7)
8.	SAMO MALO (REMIX) - MAGNIFICO VS. GROOVYMAN (6)
9.	UMAZAN DEŽ - BIG FOOT MAMA	(2)
10.	POČASI JE LEPO - JELEN BAND (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO JUNK OF THE HEART -KOOKS MIRACLE WORKER - SUPERHEAVY PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO
GREVA - NATAŠA NE GLEDE NA VSE - DWON FT. ADAM VELIČ
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje.com.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011
CELJSKIH 5 PLUS
1.	SLOVENIJA SMO LJUDJE -ZAKA PA NE
2.	NAJ DEŽ SKRIJE MOJE SOLZE - MINUTKA
3.	ČE SREČA TE KDAJ ZAPUSTI - ČAR
4.	VERJEMI V DOBRO - ŠESTICA
5.	TUDI TI NE VEŠ -KOZJANSKI ZVEN PREDLOG ZA LESTVICO ADIJO STARI ČASI - ANSAMBEL MIKOLA
SLOVENSKIH 5 PLUS
1.	TI SI NAJLEPŠA OD NAJLEPŠE
- ANS. SAŠO AVSENIK (5)
2.	ŽIVLJENJE VE - VIHAR (2)
3.	POJDI Z NJIM - GADI	(5)
4.	NJEN SLADEK SMEH -PAJDAŠI	(3)
5.	IGRE NA SREČO - POVRATNIKI (1) PREDLOG ZA LESTVICO
POHORCA JE VZELA - STIL
Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje.com.
(5)
(3)
(4) (2)
(1)
BREZPLAČNI PROMETNI
INFORMACIJE
OQMXD&OOXD
Radi dobro jemo

... včasih po receptih iz oddaje Kuhajmo skupaj na Radiu Celje... DOBROTE IZ BUČ
Z bučami smo se spogledovali v tokratni oddaji Kuhajmo skupaj na Radiu Celje. Za pripravo smo izbrali buče hokaido, ki s svojim živo oranžnim mesom, sočnostjo in okusom res pomenijo pravo izbiro. Drugače pravijo, da naj bi bilo z bučami tako, da preprosto odrežemo košček, ga damo na jezik in ugotavljamo, kaj okušamo. Če buča greni, je neužitna, v nasprotnem primeru pa lahko gre v lonec. Ravno zato, da ne preizkušamo preveč, so buče hokaido preizkušena izbira. So kot druge buče bogate z vlakninami, vsebujejo veliko vitamina C in kalija, urejajo prebavo in delujejo kot diuretik. Z malo spretnosti lahko bučo odpremo tako, da bo po odstranjevanju služila kot jušnik, v katerem postrežemo bučno juho. Manj spretne poizkuse prihranimo za strašljive obraze, v votlo bučo damo svečo in pozdravimo zgodnje jesenske večere ali noč čarovnic.


BUČNA KREMNA JUHA
Sestavine:
1 kg buče hokaido, 300 g krompirja,
1	večji korenček, 1 čebula, 3 žlice olja ali masla,
2	žlici sladkorja, 1 liter jušne osnove
1 kisla smetana, sol, poper, muškatni orešček, bučno olje ali bučnice golice
Priprava:
Bučo odpremo, očistimo in meso narežemo na koščke. Tudi krompir in korenje olupimo in narežemo na koščke. Na maščobi prepražimo na drobno zrezano čebulo, da postekleni, in dodamo sladkor. Ko karamelizira, dodamo na koščke narezano bučo, krompir in korenje. Še malo pražimo, potem zalijemo z jušno osnovo in začinimo s soljo, poprom in z muškatnim oreščk-om. Počakamo, da zavre, nato zmanjšamo ogenj in kuhamo še kakšnih deset minut. Juho spasiramo s paličnim mešalnikom, ji primešamo kislo smetano in po potrebi še začinimo. Ko jo razdelimo po krožnikih, po vsaki juhi s kvalitetnim, gostim bučnim oljem narišemo spiralo ali potresemo po juhi za jušno žlico bučnih semen golice, ki smo jih pred tem malo popražili. Malo drugače: če zgornje sestavine skuhamo z manj tekočine in dodamo še malo strtega česna ali česna v prahu, dobimo bučno-krompirjev pire, ki ga lahko postrežemo k zrezkom v omaki. Takrat seveda izpustimo končno dekoriranje z bučnim oljem.
BUCE KOT KROMPIRČEK
Sestavine:
1 buča hokaido, 2 dl mleka, ostra moka, olje za cvrtje, sol
Priprava:
Bučo odpremo, očistimo in meso narežemo na paličice [kot za ocvrt krompirček). Mleko in moko si pripravimo v dve posodici in palčke najprej pomakamo v mleko, nato pomokamo in jih takoj ocvremo v vročem olju. Pečene odlagamo v posodo, pokrito s papirnatimi brisačkami, ki vpijejo odvečno maščobo. Posolimo in postrežemo.
Malo drugače: če imamo čas, lahko paličice razporedimo po pladnju, prekritem s peki papirjem, in spečemo v pečici. Pred tem jih damo v posodo, kjer smo zmešali sol, mleto kumino, malo popra, začimbne mešanice in žlico olja, in dobro premešamo vse skupaj, da so dobro začinjene. Pečemo pri 180° C vsaj pol ure. Pečene lahko še malo posujemo s česnom v prahu in ob postrežbi na mizo damo posodico s kislo smetano, v katero pomakamo paličice.
NL
RESTAVRACIJA TRAČCENTER
Mariborska 7 3000 Celje www.trac-celje.si
tAl QQÜ<=QQQ=Q&D
dcHveQa'//
Cesta na Ostrožno 136, 3000 Celje Tel.: 03/ 54 73 049 Gsm: 051 212 313
DNEVI JEDI HfiOB
OD 14.10.2011 DO 28.10.2011
GOBOVA JUHA Z AJDOVIMI ŽGANCI
GOZDNO RAZKOŠJE (Goveji ramstek v omaki iz gob, smetane, vina in začimb) Sirovi štruklji
REZANCI ZA SLADOKUSCE (Kuhani rezanci, preliti z omako iz mešanih gob, paradižina, melanca-nov, mozzarelle in začimb.)
PIŠČANČJA PRSA PO DOMAČE (Pečena piščančja prsa v omaki iz jurčkov, čebule, česna, šunke, vina in začimb) Kruhov cmok
PRAŽENE GOBE Z JAJČKO IN KISLO SMETANO
ZAPEČENA GOBOVA RIŽOTA S PRŠUTOM IN BUČKAMI
PALAČINKINA CULICA S PIŠČANČJIMI REZANCI V GOBOVI OMAKI
POPEČENA TORTILJA Z GOBOVIM NADEVOM NA SOLATNI STELJICI

l
včasih pa v naših najljubših lokalih...
GosV«ščeinprenoč/^a
tiH" Bohorč
DOMAČA KUHINJA, MALICE, PIZZE, KOSILA, AlA CARD CETEMMGi Sprejemamo naroČita a veije Mkljtrfene <*uf be
BohofčMaijan Dužflna Kvedra 44, 3930 Šentjur pri Celju Tel,: ++386 (0)3 746 14 30, MobSIfi: ++386 (0)41 666 7B6
Stopče 31,3231 Grobelnojel.: 03/ 746 66 40, E-mail: gostilna@ahac.si
0
,STI t
Ar
PRI
^ I
• Pestra kulinarična ponudba • Sezonska kuhinja ' Prostori in ponudbe za skupine
INFORMACIJE
I 1 1 I I I I I I I I < ! I.............1........................

031 692**
Dom je ponavadi oaza miru, kjer se počutimo varno. A kaj hitro se lahko zgodi, da se nam kakšna reč pokvari, in takrat se počutimo nemočno, saj ne znamo rešiti težav oziroma nismo usposobljeni za to. Takrat mrzlično začnemo razmišljati, kje bi dobili nekoga, ki nam bi znal strokovno priskočiti na pomoč.
Podobno se nam dogaja, ko se odločamo za nakup izdelkov oziroma storitev, ali takrat, ko začnemo obnavljati, urejati okolico. Pri tem pogostokrat ne vemo, kje naj iščemo pomoč, pri čemer želimo za svoj denar dobiti čim več in čim bolj kakovostno.
Zavedamo se, da so takšne informacije dobrodošle, zato vam jih ponujamo iz prve roke s pomočjo naših strani Vsi naši mojstri.
Trenutno so na teh straneh oglasi ponudnikov storitev in po odzivih sodeč, ste bralci hvaležni zanje. Hkrati bomo veseli, če boste tudi ostali ponudniki storitev, ki še niste bili predstavljeni, pripomogli k še boljši obveščenosti in predstavili svojo ponudbo na naših straneh, pri čemer vam bomo pomagali. Vse, kar morate storiti, je, da pokličete 031 692-860, in sestavili vam bomo ponudbo, s pomočjo katere boste postali še bolj prepoznavni v svoji in naši okolici.
DUHOVNO ZDRAVLJENJE S PONOVNO POVEZAVO, ANGELSKI READINGI IN NASVETI O OSEBNI RASTI
Zdravljenje s ponovno jjouejavo: če je telo bolno na kakršenkoli naiin, se z energijo ponovne povezave počasi povrne v prvotno stanje zdravja. Sem prevodnik energije in jo oddaji m skozi roke v bolnikovo telo,
ULJ JANA HOLY VERTACNIK
POHORSKA 2, 3000 CELJE, TEL. ŠTEV. 040-208-211
yi v.TiI:T iii ''[I'i'/i!*■ i¡¡H .rjr.iin.'rtk'Tr ■ 11-1 '
Sernfrva 10-13 3000 Celje (pri poslovni stavbi TUS-a)
tel.: 070 754 864
www.p3intfixDro.si,
od p r d vi vseh vrst avtomobilskih prask polit?nje vodi, varjenje plastiki, naj na odprava rje, popravila po toči, odstranjevanje barve in grafitov javta
H Et I J JI ti NIB ill HO 0.6 >[V1 UJt H i IS De iMTLBOii trjffH-i ČUTU: Ni U KIJU UNO Udi TU [JI pVOJUStF+E]
BOUFSJI ii aomviNji IAR ■. ■ .
. HmnDFOEji' DUN Ji 5 KI
1K UMU LATOfaJI 1110bl5V<ll H VOH! n IE EIVOIS J11» ¡Mfl IJ1PH0 IfO PO HI. IK i I ■■ 11 u .T HIINNi MMJOi
KOBTFRMOINSTAlACUe tal; 01/7« IS M, p« 0«/*» 7M, ta dl 7« 5S «1 «¿«Kacrta g, 3330 ¿.injur I . M^ii-koul;^ .WWW.ltqMtOIBH.il

huM
^OPRALNjSi.
03
rnjirj
"•¿SSŠSSi
mule j -dej ans's »ol. net
Rl BOGO'ISiTiUO
DANILO VODeSip. Razgledna ulica )B< 3220 Store
gim:041 500 394
e-moii: nbe.vodebosiol.net
' PREKRIVANJE VSEH VRST KRITIN • IZOLATORSTVO • STAVBNO KLEPARSTVO	• BREZPLAČEN OGLED
■ TESA RS TVO	IN SVETOVANJE
BRONISL AVČA NŽEK d.0.0.
Lr ^RRCIVSTVO. HLEPaRSTVQ
Pečovje 19 1220 Store tel: 03/577-11-31 fax; 03/3)-00-49 mobitel: 041/639-837 *-pai!a:tirciwlQVX0n2ekP t- Ijl
P*	- FVi In ALU stavbno polni™ - grjvlrjnjs. ¡mfcnje In tratim jt ¡[«tli in sgMil ■ tfuxlna In gjraina mu
■jif lava sle Menih nj dstreikcv, fasad,	, ji^ vrllI]
stofHirSiDittograj. itemkiti rtlog	. intae, iilifl* Hi ¡»maniiki
C, L Dob roti nil da 21. 3230 £anl|ur	. iMnwilwiLwirthi d^n
rranc.majDrancgsiol.net	-OIKliBIHfjra^iSIMIl
wwwjnijnranM	' villain "jHLl
PriviS s. a ^ftviislciv Pi'iv'asniii 041 992-229 S*', Lovrenc 30 i^i^l^lH 3 P I-V.'U-I: A ' ^J WMftiB	7. ? * ^¿A usluge: pfftVOS* 15 m' 1500 kg hlaienist tJo
	
. Florata d.o.o.
rit PE Vrtnarija TOPLAK Of Gorica 41,3000 Celje ~ GSM: 041 757 B79
*	poakrblino aa UREDITEV vai* okoli« Ja poaloratb proatorov
*	luaditev in vidrž^vauje;
*	TEleprodaji in milnem d. j* CtkriiDtll c»«t]ln In <>>t;i
S kartico zvestob« do 7% popusta
:
/[JltrtVIU^ČE lAŠkO
Iii
FHE RMANA
ttiibi
MANUALNA TERAPIJA
Izvaja: Dn. A. VERSlNIN (JUTOPEIJ RLVMATCILOC
FITDi D.o.o.., Duna|ska 120 a. 1DOO Ljubljana m.: 03 /734-57-00,031 566 263; spin: www.nTDLii: L-rosi A: rTD<0i-2.Nn
prodaja, montažo. prevoa. ^JJjJ
"vse za ogrevanje, node vod, prezračevanje, plin"
-peii
„	-Svetovanje	-toplotne ¡realke
Frar(	' izdelava ponudb - Idektorji
DušanaKvdii 16,3230 Sintjur .pm(jajs	- bojtoji
6SM:(KlieJi35	-nK>nto	-topalniikacinma
e-mail:frfjifc.nunticiigmail.com ■ isracjecijHoietihilnemcn -dimniki
Šiviljstvo KRPICJ^
Mariborska ceit»86 3000 Celje, Tel.: 03/54-13-293 ODPIRALNI f fli: ponedEljek - petek [sobota
OfrOd- liDO
-	manjša EKSPRESNA popravila
-	original krajšanje jeansa
-oženje oblačil, menjava zadrg., -poplavila usnjenih oblačil
nedelja in prarniki
07:00-13:00 i ZAPRTO
INSTALACIJE «»§11
IZVEDBA VODOVODNIH INCENTUINM laDnDl NAPtUAV TEK SANACIJA KOPALNIC
Pi«tnslu ras 34/d. Sto re. geni: 041 692 307
\l/u
VITA-TERM
OCR EVAN JE IN PREZRAČEVANJE GSM:G40 402 SOB Tel./Fax.: 083 394 002 www.vitaterm.si
PREZRAČEVANJE Z RE KUPE RACIJ O TOPLOTNE ČRPALKE OGREVALNI IN HLADILNI SISTEMI
JMEBmUMJlSKAH
NI LAN
MM
INFORMACIJE
' " 11111........... 111 " 1....... 11111111.... 111
Notranja oprema in feng šuj
Mogoče ste tudi vi med tistimi, ki mislijo, da je pohištvo samo oprema. No, to mišljenje je zgrešeno. Naše življenje bi bilo brez pohištva skoraj nemogoče, predvsem zato, ker v prostoru predstavlja naše roke in noge, medtem ko luči predstavljajo naše oči.
Pohištvo mora biti v harmoniji s hišo, sicer nastane slab feng Saj. Težko stilno pohištvo (jin) sodi v hiše, ki so v hrupnem okolju (jang). Za ljubitelje starinskega pohištva ne bo odveč nasvet, naj preverijo zgodovino pohištva, ki ga kupujejo, Zelo pomembno je, da ugotovite, kdo so bili prejšnji lastniki (vprašanje provenience). Vsak predmet ima svojo zgodovino in nosi s seboj dobre in slabe energije prejšnjih lastnikov. Tudi vaših energij se p o hiši vo sčasoma navzame. Če vam partner umre ali se ločite, zamenjajte poli i št vo, če se hočete čim prej pobrati ali morda uživati srečo z novim partnerjem.
Pohištvo mora biti v pravem razmerju do prostora, v katerem je. Posamezni deli pohištva morajo biti prilagojeni prostoru tako, da tvorijo predele, kjer se či znova in znova izboljšuje - to je ena od čudovitih skrivnosti umetnosti
■■j *
feng šuja. Pot, ki vodi do posameznih objektov, mora potekati tako, da na njej ni nobenih ovir. Če je prosior zelo majhen, ne bi smelo pohištvo na noben način presegati višine odraslega Človeka oziroma uporabnika tega prostora. Pohištvo tudi ne sme preprečevati svetlobi, da pride skozi okno v prostor.
V otroški sobi mora vladati čisto poseben feng šuj, ki pozitivno vpiiva na razvoj mladega človeka. Zaradi tega - ne samo zaradi ekonomičnosti - je za otroško sobo primerno večnamensko pohištvo. Tako pohištvo spodbuja domišljijo in podpira otroka pri oblikovanju njegove osebnosti.
Tudi oblika pohištva je pomembna. Pohištvo mora biti zaobljeno. Tako boste preprečili, da bi oster rob omare meril na vrata ali na posteljo in vam škodoval.
Ne kupujte postelje z valovitimi strani-
cami, ker element vode ne učinkuje dobro v spalnici.
Barva je pomembna
Črno pohištvo je preveč j in in deluje depresivno, Zato se izogibajte črni spalnici. Tudi sivo pohištvo deluje depresivno. Črno aii rdeče pohištvo tudi ni primerno za kuhinjo. Črna barva močno okrepi elemenL vode in slabi element ognja v kuhinji. Rdeča barva pa preveč okrepi element ognja v kuhinji, zato obstaja nevarnost požara. Črna barva je v stanovanju sicer potrebna, ker nas zadržuje na realnih tleh, vendar v manjši meri. Zadostuje črn TV-sprejemnik v dnevni sobi. Če imate prostore belo pobarvane in poleg tega še bela vrata ter okna, se izogibajte belemu pohištvu. Prostor postane preveč sterilen in navaja na zasvojenost.
Primerni dodatki v stanovanju razveselijo oči in misli, imajo sposobnost aktivirati razpoloženje v prostoru in vnesti vanj življenje. Vplivajo na človeka, ki je v prostoru, da se uravnata tako njegovo čustveno življenje kot tudi učinkovitost pri delu. Po feng šuju vpliv dodatkov v stanovanju ni odvisen od njihove velikosti, ampak od tega, kako se prilega k drugim predmetom in pa k lastniku stanovanja. Kateri predmeti prinašajo srečo? Na vsak način tisti, do katerih ima iastnik oseben odnos bodisi iz estetskih razlogov bodisi kot lep spomin ali veselo pričakovanje.

Predmeti in spominki, ki jih ljudje kupujejo v raznih trgovinah ali celo kioskih, veljajo za mnoge kot višek pomanjkanja dobrega okusa. Drugi pa se jih veselijo in se jim zdijo lepi. Lepota je v očeh tistega, ki gleda. Zato so določene stvari za nekoga brez vrednosti, za drugega pa so najvišja dragocenost. Pri slednjih lahko taki predmeti ustvarjajo tudi dober feng šuj, ker jih obravnavajo z ljubeznijo in s hvaležnostjo. Zanje niso samo dragoceni, ampak tudi koristni.
SO TUDI VASA VRATA ZE
DOTRAJANA, GRADITE?
ROBNIK d o.o., Krnica 33
3334 Utft? ob Savinji.	k
E-mail: infosrobmit-si
—i
LESENA VHODNA IN NOTRANJA
VRATA ZA VSAK BOM!
Pokličite: 03/839 08 70 ali obiščite i
v. robnih, si
m	Servis in Trgovina ^ GOJZDNIK	
Popravilo kardanskih jredl Menjava pnevmatik za osebna vozila Popravilo AlU platiii ta osebna vozila Menjava pnevmatik		Cat ovije 137, 3310 ielte Teki 03 / 710-3100 Mob.: 041-634-338 brez čakalnih vrstt!!

T: 03 / 57 3o oaa:
INFO@CJOM-STnEHA.Si:
DOM-STREHA
TRUBARJEVA 17 3230 ŠENTJUR
M: 031 BOO AZO WWW.DOM-STREHA.SI
Prodaja in montaža lesenih oken
J'JIIMrlAijA

Tel.: 03 576 21 ?7; G*m: gradbeni oddelek: 051 fit 2666 Fax: 03 576 23 70 Gsm: vodovodni oddelek: 011 66 62 08
SPLOŠNO GRADBENIŠTVO
-	visoke,nizki gradnje
-	Izgradnja dvariW, p!oč n Ikou
-	tfakovanje, strojni Ukopl
-organracijj izvedbe stavbnih projektov
jfchj
TflPlNf EVA 39, 1000 LJUBLJANA
kontakt; Tone mbt; 070 716 707; daas.ogr^gmail.coni
anton selič s.P
elektroinstalacije in trgovina
ulica II. bataljona 16a, 3230 Šentjur tel.: 03 746 21 00, fax: 03 746 21 29 e-mail: infc#tenterselic.si
MMO FINAL
Iv&n ROBAČER SJ5 Ul. Bratov Jančarjev 11a 3212 Vojnik
GSM: 041 756 668
feleWf»S<»7$1 31 71 e-poita: domofinal@t-1.sl
Za Vas! n Va i dom vrtimo:
-tesarstvo
■	k rovi t vo
-	itjvbno kleparst vo
-	moiuaiovdittoteii
■	Izdelava njdstfcSkav
-	¡zdelava ravnih in zelenih streh
PoobMtani krov« m kritine:
GERARD, CREATION, 7QNDACH, BRAMAC, LINDAB, H05EKRA, TEGOLA. 5-METAL, EE.AL, .
BMkHOitm; fse streho?
frouvoliii In montaža kmntaj kleparskih ¡i^iov in stisSw kritine Piobmki v» 17.STORE '
www.streha-metalko.si
gsm Ml i14 S31, gsir: 051603 579 TA: 03/S7 71 «S, fcteOJ/ 57 71499 _e-iri3it tjfi^lS- hocar^amii n«
ZA LZMEftO IN IZDELAVO PREDRAČUNA NA KLJUČ POKLIČITE NAiEGA STROKOVNJAKA ZA STREHE NA GSM 011 622 JBS
|£lMOSKK d.o.o.
Nova Cerkev 117, »U NOVA CERKEV/Cel|c
T«L: OJ/7SO 4o ZD; Fan: 01/7S0 40 xi CSM: «41/79« £03,041/W» 44«
I) j 2, t || www.moskk.si STAVBNO KLETARSTVO - KROVSTVO OSLAK
VSE ZA DOBRO STREHO!
<Ptikk
MARJAN TERŽAN
Mariborska 54 p.p. 1013. 3102 CELJE Tel,: Q3M91 -38-00, Fax:03*491-36-01
CWJEHE ITUMKff V 9ml TEMAH VAM HUDIHO;
•	STfKIH^NI PBEOLiB YimzAoiam
•	«VHUmTNJh &TEKLH INOKVIflJE »IKOHEKCLlSKAOinJt
■	STMXEVNI PflEOLEJi ZA KONDWTTIE LEČE
■	KVHUTTTNE KUNTAKTUELECE
■	Čistil* i* «sktuctme leCE
•	SO«ilMOCJL« PHIfNAJUIH PftOtiVAJ«LCEr
. LASTEN nnKIRHI PHOSTOH. ZA SlfiAMIE OPTIKI ■
DELOVNE ČAS; delavniki o rt it. 00-1 a 00. sobota od 3.00-13,00
ZtAmS7Wr/WB£X
ftrrtwu fej/tsek - Kervšec
— tri 17. 3000 CtHi 03 f*4 rr /J 0*163*644
POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ
PEVOJNIK 051 649 780 PE CELJE www.primozic.si
rrr
I I I I I I I'I m I I I I I I I I I I U I I i M ITITI | i i n Št. 81 - 14. oktober 2011 -
l I I I | I M 1
26
ZA AVTOMOBILISTE
NOVI TEDNIK
Najmanjši je zdaj evoque
Pri Land Roverju, britanski avtomobilski tovarni v rokah indijske Tate, je bil dolgo časa najmanjši avtomobil freelander.
Zdaj njegovo lovoriko prevzema evoque, dobrih 436 centimetrov dolg športni terenec, ki je že na voljo slovenskim kupcem, in sicer tako v tri- kot petvratni izvedbi. V trivratni izvedbi deluje precej kupejevsko in je za centimeter krajši od petvratne različice. Nekaj razlike je tudi v volumnu prtljažnika, ki je pri petvratni izvedbi 575 litrov (pri trivratni pa 550 litrov). Ker hoče evoque konkurirati recimo audiju Q3 ali BMW X1, je v tem smislu urejena tudi notranjost, ki se dokazuje z okusno barvno usklajenostjo, dobro ergonomijo, količina opreme pa je tako ali tako odvisna od želja in možnosti. Mali land rover bo imel bodisi pogon na prednji kolesni par ali 4x4, ki se seveda spogleduje s tistim, ki je na voljo pri freelanderju. Motorna ponudba obsega štiri agregate, in sicer dizelski motor z gibno prostornino 2,2 litra in v treh oziroma dveh različicah moči (enkrat 190 KM, potem še dvakrat po 150 KM). Povsem nov je 2,0-litrski bencinski motor Si4, ki prihaja iz Forda (in prav je vedeti, da je bil Ford nekoč lastnik Land Roverja) in ima kar 240 kM. Letos naj bi pri nas prodali približno 35 vozil, prihodnje leto pa kar 85, kar se zdi precej napet načrt. V najcenejši izvedbi je evoque na voljo za 33 tisoč evrov.
JK
Land rover evoque
Ročna avtopralnica & polirni center
f1
•	ročno čiščenje vozil
•	poliranje
•	zaščita laka vozil (do 7 let) —
•	kemično globinsko čiščenje
naročila na tel: 031 344 388
DELOVNI ČAS: pon. - pet.: 8.00 - 16.00 sob.: 8.00 - 12.00, ned., prazniki: zaprto
RABLJENA VOZILA Z GARANCIJO DO ENEGA LETA
-kredit na položnice z minimalnim pologom do 5 let. -bančni kredit -gotovinski popust
-50% popusta na kasko in osnovno zavarovanje pri financiranju avtomobila -zavarovanja vozil -možnost menjave StARO za STARO -gotovinski odkup vašega rabljenega vozila
Škoda citigo, nova majhna škoda
Že letos škoda citigo
Pred nekaj tedni je nemški Volkswagen (VW) postavil na ogled novo majhno vozilo up! v trivratni izvedbi in napovedal, da se bo pojavila še cela vrsta drugih izvedenk.
Zdaj iz češke Škode prihajajo prve fotografije nove majhne škode, ki se imenuje citigo in je seveda zelo bližnji sorodnik vw up!, kar seveda
ni posebej presenetljivo, saj je Škoda sestavni del koncer-na VW. V dolžino je škode citigo za 356 centimetrov, očitno bodo najprej ponudili trivratno različico, kasneje se bodo pojavile še druge. V prtljažniku je na voljo od najmanj 251 do največ 700 litrov prostora, pravijo, da naj bi bil avto zanimiv predvsem za mlajše voznike in
kot drugi ali tretji družinski avtomobil. Vse kaže, da se bo citigo na Češkem pojavil že konec tega leta, kasneje oziroma prihodnje leto pa tudi drugje. Za pogon bosta ob drugih skrbela dva nova bencinska trivaljnika s 44 oziroma 55 kW in porabo okoli 4,3 litra. O cenah pa je seveda še prezgodaj pisati.
JK
Juke R zgolj kot študija?
Volvo bo zaprl tovarno Uddevalla
Švedski Volvo je že nekaj časa v rokah kitajske avtomobilske skupine Geely, vendar to še ne pomeni, da ni težav. Volvo se je namreč odločil, da bo leta 2013 zaprl svojo tovarno v švedski Uddevalli. Tam izdelujejo le en model, in sicer volvo C70, lani pa so naredili vsega 10 tisoč vozil, kar je bilo občutno premalo. Z zaprtjem bo ob delo kakšnih 600 zaposlenih, vendar pri Volvu pravijo, da bodo vsi dobili delo v drugih tovarnah. Sicer pa drži, da je Volvo lani naredil 373 tisoč vozil, kar pomeni, da spada med manjše tako v Evropi kot sicer.
JK
AVTA TITDTT avtojurijd.o.o.drofenikova 16,3230šentjur /IV 1U JUK1J 070/840-490; 037492650
Nissan je zelo zadovoljen z letošnjo prodajo, saj se mu je doslej posrečilo za svoje avtomobile najti več kot 520 tisoč kupcev in si recimo v Evropi zagotoviti 4,2-odsto-tni tržni delež, kar je za 0,9 odstotka bolje kot v primerljivem lanskem obdobju. Ob tem tovarna skoraj kot po tekočem traku predstavlja nove ali vsaj prenovljene avtomobile.
Zdaj se kot študija pojavlja še zelo uspešen juke v R izvedbi, ki ga pri tovarni označujejo kot »ultimativni kompaktni crossover«. Gre predvsem za to, da je ta juke dobil pogonski sklop oziroma motor, ki ga nameščajo v nissana GT-R. To je bencinski osemvaljnik z gibno prostornino 3,8 litra, z dvojnim turbinskim polnilnikom in s kar 390 kW ter pogonom na vsa štiri kolesa. Že navzven juke
R dokazuje svojo dirkaško naravo, saj ima na zadku dvojni spojler, karoserija je potisnjena k tlom, gume so 20-palčne, blatniki nabuhli ipd. Čeprav pri Nissanu zatrjujejo, da nimajo v mislih serijske izdelave, je pogosto tako, da se zarečenega kruha tudi v avtomobilski industriji poje zelo veliko. Recimo, da bo tako tudi z jukom R ...
JK
VILEVALDEBEK PULA
Iščete stanovanjski objekt v bližini morja? ^^ Skupina ^ Si želite mirnega preživljanja tretjega f .Ml^OIIO življenjskega obdobja?	^
Imate radi udobje, eleganco in višji standard opreme? Potem so stanovanja, ki smo jih zgradili v hrvaški Puli, kot nalašč za vas!
Informacije: Anton Turk
Telefon: 031324103 E-pošta: turk.anton@cm-celje.si
MALI OGLASI / INFORMACIJE
J| O \Naložbavvašoprihodnost
OFEB/tflO DHNO HN»railABVW»5)iMJNI)A

^OVE^
Odkrijte skrivnosti očarljivih zgodovinskih mest.
□mM
ODKUP
VOZILA
PRODAM
CITROEN xsara 2,0 hdi, letnik 2003, vsa oprema, servisna knjiga, 209.000 km, prodam. Telefon 070 724-203.Š 454 PEUGEOT 106 in 306, letnik 1998, celega ali po delih, motorji 1,1, 1,0, 1,4, 1,6, deli, ugodno prodam. Telefon 051 306959.	Š 462 OPEL corsa, letnik 2004, 110.000 km, vsa oprema, srebrn, alu platišča, nove gume, opravljen velik servis, prodam za 3.250 EUR. Telefon 041 645-898.
Š 462
HITRI KREDITI
CE. Ljubljana* e, ?1
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4,3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s. p, Celje
FIAT bravo 1,2, 1998, registriran, z novimi zimskimi in letnimi gumami, rahlo poškodovan in še enega po delih, prodam. Telefon 041 209-768 . 40 42 PEUGEOT 106, letnik 1998, opravljen tehnični pregled, nove gume, m + s, prodam za 700 EUR. Telefon 041 645898.	Š 462 ŠKODA octavia 1,9 td karavan, letnik 2004, garažiran, prvi lastnik, zimske in letne gume, lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 815-358. 4050
do 4.500
Iii upotoiemE-maftiilenHO-
4.0 3.7.33 3.7
KUPIM
Celje: 031508326
delovni čas: vsakdan non-stop
NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja
KARAMBOLIRAN ali dotrajan avto kupim.
Telefon 051 301-611. Š 432 OSEBNO vozilo, od letnika 1998 naprej, kupim. Telefon 041 708-497. Š 457
STROJI
PRODAM


IZPLAČILO TAKO JI 03/4900336
Znider's Celje, Gosposka ul. 7
Žnider*s d.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor
L1 1 ,
WML
¿MJJIIiI'IIM'IJliJli
Do 36 mesecev na osnovi OD, pokojiiie §
PE CELJE, Ul. XIV. dhrizqe 14,	3
03/4257000	i
PE MARIBOR, Partiunslu 3-5.	g
02/23410 00	£
Stansta Romuni 16,02/521-3000 ü
BONAFIN PLUS d.o.o. |
Slovenska 27, lOOO Ljubljana |
tiv)
VTV - Vaša televizija, Zarova cesta 10,
3320 Velenje, t.: 03 898 60 OO, www.vtvstudio.com,vtv.studio@siol.net
Četrtek, 13. oktober, ob 18.00
mmmmmwm^ommim
pol rek 1 ezc čisto počasi
otroška oddaja
Mojca in medvedek Jaha bosta po polžje spoznavala zelo počasne, slinaste živali. Uganete katere? Z otroki bosta izdelala posebnega polžka, ki ga lahko izdelate tudi vi!
Petek, 14. oktober, ob 20.00
LOKALNI V/TR1? MISLIM J SK€
DOLINE informativna oddaja
Tokrat se bomo pogovarjali o aktualnem dogajanju v MO Slovenj Gradec in Občini Mislinja. Povedali bomo, kako daleč je projekt Koroškega ravnanja z odpadki (KOCEROD), pogledali bomo, kako so v Šmartnem pri Slovenj Gradcu obeležili 300 let iole In kako so v Tomaškl vasi ličkali koruzo.
KUPIM
PRODAM
DVOBRAZDNI plug Imt 755, 12 col, zelo dobro ohranjen, prodam. Telefon (03) 5738-182, 031 567-251. 4012 TRAKTOR Univerzal 643 forte, letnik 1997, 2.100 delovnih ur, zelo dobro ohranjen, 1. lastnik, prodam za 10.000 EUR. Telefon 041 914-221. 4037 HIDRAVLIČNI električni 6-tonski cepilec drv prodam za 300 EUR. Telefon 041 506-823.	4037
PRIKOLICO za prevoz mini bagra valarja, nizka naletna zavora, enoosna, nosilnost 3.700 kg, prodam. Telefon 051 306-959.	Š 462
TRAKTOR Imt 549 in traktor Imt 539, letnika 1989, prodam. Telefon 041 596-475.	Š 463
VILE za prenos okroglih bal, nove, prodamo. Telefon 041 807-853. Š 467
Q3ÜB 252 m
GOSTILNA SLOVENIJA
iOMNMOUnUU IZRORNICA ¡SLOVENIJE
EmpH KM a rcgkrt nI Bi«)
TRAKTOR, prikolico, trosilec, motokultiva-tor in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 3803 TRAKTOR Zetor, Imt ali Ursus kupim. Telefon 041 678-130.	p
POSEST
NA lepi, sončni legi prodam gradbeno parcelo, dostop z glavne ceste. Telefon 041 836-398.	š 444
CELJE. Večjo hišo z lepimi, svetlimi prostori, vsi priključki, parcela 700 m2, večji garažni objekt, sončno, mirno, prodam za 160.000 EUR. Telefon 051 891-861.
3963
MANJŠO kmetijo, približno 2,5 ha, 20 km iz Celja, 500 m nadmorske višine, prodam za 59.000 EUR. Telefon 041 537-954, popoldan.	3983
SVETINA, Javornik. Ugodno prodam bivalni vikend. Telefon 041 847-093.
3994
CELJE, Lopata, Gorica pri Šmartnem. Atrijsko stanovanjsko hišo na Gorici pri Šmartnem (Lopata), 6 km od centra Celja, 500 m od lokalne avtobusne postaje, leto gradnje 1997, klet 151 m2, pritličje 165 m2, podstrešje 33 m2, stavbišče 173 m2, dvorišče 973 m2, garaža v kletnih prostorih hiše za dva avtomobila. Zelo dobro vzdrževana notranjost hiše in dvorišče, priključki: elektrika, voda, 3-prekatna greznica, telefon, internet, ogrevanje na kurilno olje, prodava za 240.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198 ali 041 216-622.
BIVALNI vikend prodam ali oddam v najem za stanovanje. Telefon 041 267481.	Š 464
ŠENTJUR, Dramlje. Vikend v gradnji v bližini Dramelj, z urejenim pristopom po makadamski cesti, klet, pritličje in mansarda, stavbišče približno 42 m2, 3416 m2 zemljišča, začetek gradnje 2004, priključki: voda, elektrika, greznica, prodava za 79.500 EUR. Informacije po telefonu 031 739-696 ali 041 708-198.	n
DOBRNA, Klanc. Kmetijo na naslovu Klanc 16, stanovanjska hiša bivanjske površine 150 m2, z gospodarskima poslopjema 50 m2 in 23 m2 uporabne površine, 873 m2 dvorišča, ter kmetijska zemljišča: 1.647 m2 pašnika, 26.464 m2 gozda, urejen makadamski pristop, priključki: elektrika, voda, telefon, prodam za 54.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
V0JNIK, center. Prodava stavbno zemljišče v Vojniku z »lesenim objektom« z nadstreškom, primerno za gradnjo stanovanjskega ali storitvenega objekta, urejena okolica in pristop z lokalne ceste, njiva 178 m2, travnik 331 m2, vpisano v zemljiško knjigo, za 47.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708198.	n V GRADIŠČU pri Vojniku prodam gradbeno parcelo, velikost 1.526 m2, na parceli vodovod, elektrika, leseni bivalni objekt, asfalt do parcele, lega hrib, prodam za 45.000 EUR. Telefon 041 472-375. 4057 NADSTANDARDNO hišo, letnik 2003, v naselju Hruševec v Šentjurju, prodam. Hiša ima 250 m2 bivalne površine in leži na parceli 905 m2. Informacije po telefonu 040 577-990. 4071
CEUE, Šentjungert. Prodava več zazidljivih parcel za zidanice, z delno urejeno projektno dokumentacijo, za od 28.000 do 35.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n
MENJAM
LISCA. Manjšo stanovanjsko hišo s parcelo, 700 m2, menjam za garsonjero v Laškem ali prodam. Ostalo po dogovoru. Telefon 041 498-561.
3741
STANOVANJE
PRODAM
STANOVANJE, Polzela, dvosobno, prvo nadstropje, balkon, klet, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 783097.
4056
Izdelujem in montiramo pohišPvo po meri (različni dekorji) \
Izdelujemo in prodajamo masivno pohištvo

informacije: 05 426 45 ¿0
Oblakova ulica 34,3000 Celje www.cri.si

r	k	m
4 * Finančni L lizing
ATKA
Z nami vedno nekaj prihranite!
Atka Prima d.o.o.
Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05
BUžjfijLco/do dobregevcurtovnobiLcu
Medijski pokrovitelj: NOVI TEDNIK in RADIO CELJE
MALI OGLASI / INFORMACIJE
*
ZLATARNA KRAGOLNIK
J !
V ZLATARNI KRAGOLNIK l V CITYCENTRU CELJE
VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA.
KRAGOLNIK&KRAGOLNIK d.O.O., Kettejeva 12, Celje
CELJE, center. Dvosobno stanovanje na Prešernovi ulici, z opremo, v I. nadstropju večstanovanjske stavbe, 45,50 m2, z drvarnico 6,00 m2 in zaprtim zunanjim predprostorom, prenovljeno 2006 in 2010, etažno plinsko ogrevanje, klimatska naprava, priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, internet, parkirišče varovano z zapornico, skupna kolesarnica, prodam za 59.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
ZIDANI Most. Stanovanje, 56 m2, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 568080.	3990 TRISOBNO stanovanje v centru Celja prodamo ali menjamo za enosobno ali garsonjero v Ljubljani. Telefon 041 730-720. 4024 ŠTORE. Prodamo novo stanovanje neto tlorisne površine 47,45 m2 v III. etaži, z balkonom in kletjo (dvigalo) in garažno mesto 12,90 m2 v I. etaži stavbe na Kovinarski ulici v Štorah, stanovanje po 58.500 EUR in po 6.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n
\KMW
sastrologinja jasnovidnost i BI0TERAPIJE
GSM 041404 935
STANOVANJE, delno opremljeno, primerno za tri osebe, v Celju, oddam v najem za nedoločen čas. Telefon 051 329-450.
4061
GARAŽA
PRODAM
GARAŽNO mesto v garažno mesto v garažni hiši Glazija prodam ali oddam. Telefon 031 652-463. 4062
NAJAMEM
GARAŽO v Novi vasi vzamem v najem za daljše obdobje. Telefon 051 421-321.
3974
ODDAM
AKUSTIKA
GARSONJERO z balkonom, v Celju, Nova vas, oddam za 250 EUR plus stroški. Telefon 031 206-760. 4035 GARSONJERO, Brodarjeva 2, Celje, oddam. Telefon 031 209-939. 4028
PRODAM
KLAVIRSKO harmoniko Melodija in diato-nično harmoniko Bradeško (Melodija), B, Es, As, prodam za 1.600 EUR. Telefon 041 987-864.
OZVOČENJE za ansambel HH England, 200 W, 6-kanalno, z vso opremo, ugodno prodam. Telefon 070 263-987. 4059 OTROŠKO novo diatonično harmoniko C, F, B, izredno majhna in lahka in playback harmoniko ugodno prodam. Telefon 041 372-378.	l 316
S 440 (
0906430
H!TRO NAROČITE
I Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej; |
PRODAM
7-letno kobilo in 4-mesečno čipirano žre-bičko prodam zaradi bolezni za 1.300 EUR. Telefon 041 290-834. 3915 NESNICE, grahaste, rjave in črne, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5472-070, (03) 5471-244, 041 763-800. p ŠKOTSKO nižavsko govedo, dve telički, 450 EUR/ena, prodam. Telefon 031 840-473.	3927
BIKCE simentalce in črno bele prodam. Možna dostava. Telefon 031 506-383.
Š 443
PUJSKE, težke od 25 do 80 kg, prodam.
Telefon 041 836-398. Š 444 PRIJAZNEGA osla, starega dobro leto, neči-piranega, prodam za 390 EUR. Telefon 041 597-243.	l 311
PRAŠIČE, težke od 25 do 160 kg in izločene svinje, težke do 300 kg, možna tudi dostava, prodam. Telefon 041 455-732.	Š 447
TELICO, 520 kg, prodam ali menjam za brejo telico ali mlado kravo simental-ko. Telefon 031 637-264. 3972 TELICO, visoko brejo, prodam. Telefon 5799-271, 051 216-372. 4006
fimmm
lastrologinjai

VEREJTNO NAJBOLJŠI POPUST V MESTU!
Brezplačna dostava na dom!
Možnost plačila na obroke!
SLADA HOJI. PlinarniSka Ulica 4a Trnovlje pri Celju. 3000 Celje Tet 03/430 47 70.03/490 47 77. 6srn: 051/626 793
WWW.
.SE
MLADO kravo s teletom bikcem prodam ali menjam za bikca do 200 kg ali mlado jalovo kravo. Telefon 041 357-024, 5413-019.	4026
BIKCA, črno belega, težkega 135 kg, prodam ali menjam za prašiče. Telefon 031 447-195.	Š 460
PRAŠIČE, od 30 do 250 kg, domača hrana, dostava, možne so svinjske polovice in očiščeni odojki ter naročila za koline, ugodno prodam. Telefon 031 311-476.
Š 461
BIKCA in teličko, oba simentalca, stara 14 dni, prodam. Telefon 031 692-582.
4041
KOZLIČKA in kozo, molzno, skupaj ali posebej, Laško, prodam. Telefon 031 653-295.	3987
TELICO simentalko, težko 400 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon (03) 5773-674, 041 550-658. 4064 TELICO simentalko, brejo v devetem mesecu, prodam. Telefon 5808-906.
Š 466
BIKCA, starega 7 mesecev in teličko, staro 10 mesecev, prodam. Telefon 041 866612.	4063 BIKCA simentalca, 150 kg, prodam. Telefon 041 283-075. 4070 PRAŠIČE, od 60 do 90 kg, bikca simentalca, 200 kg in teličko šarole, 200 kg, prodam. Telefon 031 544-653.
Š 468
PUJSKE, težke od 30 do 40 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 537774.	Š 470 BURSKO kozo in poka za nadaljnjo rejo prodam. Telefon 040 801-073. 4075
KUPIM
KRAVE, telice, suhe in debele, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
Š 442
KRAVE in telice za zakol kupim. Telefon 031 743-351.	3945
PRODAM
VSE vrste krav in telic, za izvoz, plačilo takoj, odkupujemo. Telefon 040 647223.	Š 261
DOMAČI borovničevec in višnjevec, namočena v domače žganje, kakovostno, prodam. Telefon 041 210-119. 3819 MEŠANO belo kakovostno vino iz dramelj-skih goric ugodno prodam. Telefon 051 361-714, 031 378-215. 3959 BIO beli krompir za ozimnico prodamo.
Telefon 031 795-048. 3980 KORUZO, suho, lansko, prodam ali menjam za prašiča. Telefon 5772-422.
3979
DOMAČI cvetlični, gozdni, kostanjev med in domači jabolčni kis, pridelan po stari recepturi, prodam. Telefon 031 282402.	4004 KRMNI krompir, pšenico, koruzo in triti-kalo prodam. Telefon 041 742-334.
4013
ŠKOP iz slame, lep, prodam. Telefon 031 556-580.	4032
KORUZO v zrnju, naravno sušeno, lansko, prodam. Telefon 031 209-011. 4033 CIPRESE za žive meje, navadne in smaragd ter pušpan, prodam. Telefon 041 573-863.	4047
DOMAČO koruzo v zrnju, naravno sušeno in krmno peso »runkl« prodam. Telefon 041 261-676 .	3 9 9 8 JABOLKA za prešanje ali kis iz starih sort bobovec prodamo. Telefon 031 466043. Š 465
RDEČE vino jurka, izabela prodam. Telefon 041 882-325.	Š 469 HRUŠKE vinske močnice, primerne za stiskanje ali žganjekuho, prodamo. Telefon 031 317-714. 4074 SUHO koruzo v vrečah prodam. Telefon (03) 5461-764. 4074
OSTALO
PRODAM
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	p
BRZOPARILNIKE alfe prodam. Telefon 030 929-205.	3324
REZAN les za ostrešje prodam. Po vaši želji tudi dostavim. Telefon 031 649-201.
3807
METRSKA bukova drva, cena 200 EUR/ klaftra, po dogovoru možen tudi razrez, cena za razrezana drva je 220 EUR, prodam. Telefon 031 346-299.
3886
DOMAČE žganje, suhe salame in bukova drva, metrska ali nažagana, ugodno prodam. Telefon 031 506-383.
Š 443
1 m3 hrastovih »fosnov«, suhi 8 let in seno v kockah prodam. Telefon 031 705-751.	4021
BUKOVA in gabrova drva prodam. Telefon 051 666-908.	Š 458
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
tudi letnik 2011 ^^^^
^^^^^^ s prilogo TV-OKNO!
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
NOVI TEDNIK
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
^^ f OGREVAJTE DO 20% CENEJE
I A / fcLUA JE PRED VRATI, Z VGRADNJO
v ■..	w
■ m SISTEMA ni s0"'« v hišah, delavnicah oz. na vseh objektih vil Vv bojte scJa) prihranili Jo kurilnega ol)i ali plina!1.!
VEČ KOT gffHffi zadovoljnih kupcev,
v . Testirano in patentirano v Nemčiji Neomejena uporaba inHgfflJSfflag s strani proizvajalca!
LED OGLAŠEVANJE atraktivne lokacije CE, MB, NM
[t5»!t n
AVTOOPREMA avtokamere, vzvratne kamere LED dnevne luči
i ' -parkirni senzorji .n^cenejSezImovanlepoatrtiklhvozB - vzvratna ogledala računaiaiške storitve \ A S -LCD vzglavniki -spletneStrani,dokumenti,svetovanje...
odkup in prodaja počitniških vozil
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI / INFORMACIJE
29
PRALNI stroj Gorenje, otroški voziček in otroško lupinico, možna dostava, prodam. Telefon 041 945-589, 040 235-020.	4018
TELETA bikca sivca, težkega približno 130 do 140 kg, kiper prikolico, celo kovinsko, dvojna kolesa, nosilnost 5 do 6 ton, prodam. Telefon 031 799-476, 5871-556.	4040
VISOKO kakovostne bukove brikete Fishner in drva iz sušilnice, dostava, prodam. Telefon 051 828-683.	n
ENOBRAZDNI obračalni plug, 1.000 l cisterno za olje in vozička za dvojčka prodam. Telefon (03) 5414-185, po 20. uri.	4055
FIŽOL v zrnju, sorta češnjevec in mlade račke, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 265-831, (03) 5741-333.
4060
10 m suhih bukovih drv prodam. Telefon 040 223-170.	4072
DAMSKA krznena in tekstilna oblačila, številka 38, 42, 44, krzno strokovno ocenjeno pri krznarju, vrsta krzna: ovca, nutrija, nerc, polarna lisica, »perzijaner«, prodam. Prodajna cena po dogovoru, ob nakupu kupcu dodatno podarim tekstilno oblačilo. Telefon (03) 5484-939.	4073
Ko pride večer, ko je čas, da ležem -
ne vem, kako je minil dan,
kdaj je minil, ali je sploh bil... Samo glava je težka in zunaj je tema. (Neža Maurer)
Vsak dan je noč, ki muči jo čakanje in noč bel dan, ko prineso te sanje .
(Shakespeare)
V SPOMIN
14. oktobra mineva leto dni, kar je ugasnil naš ljubljeni
RADIVOJ KLINCOV
Z nami si na vseh poteh, živiš naprej v neštetih lepih spominih, čutimo te v tvojih slikah, tvojih predmetih, našo bolečino lajša spoštljiv spomin tvojih prijateljev in znancev ...
Hvala jim.
Tvoji najdražji
EMEN
63-letni razočarani upokojenec, zdravega telesa, nekadilec, nealkoholik bi rad spoznal prijetno upokojenko, najraje vdovo, ki bi se preselila k meni. Sem v lepem kraju v Savinjski dolini. Imam avto, nekaj drobiža ... Telefon 041 947-903 .	3 9 8 9
48-letna urejena uslužbenka iz Celja želi spoznati prijatelja za resno ali občasno zvezo. Telefon 041 248-647; agencija Alan.	4022
ZAPOSLITEV
DNEVNI bar Kaj, Kocbekova cesta 45, Ljubečna išče natakarico za strežbo. Telefon 031 393-249. 3999
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
IŠČEM delo: pomoč starejšim osebam na domu. Telefon 070 302-520. 4049
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600.
n
HIPKO vam ugodno nudi selitve in kombi prevoze. Hitro in zanesljivo. Vse dni v tednu. Telefon 031 732-381. Hipko-prevozi, Paskal Iseinoski, s. p., Zagorje 3, 3261 Lesično.	p
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
n
GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976. 4044 IZOLACIJO vlažnih hiš, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela izvajamo z 10-letno garancijo. Hak plus, d. o. o., Dobrovnik 13, 9223 Dobrovnik, telefon 041 675-039.	n
wiiiiw.noviteilnik.coni
Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostala v srcu tiha, skrita bolečina.
V SPOMIN
V teh dneh mineva 30 let, kar nas je prezgodaj zapustil dragi mož, oče, stari ata in boter
PETER VODISEK
iz Reke pri Laškem (1942 - 1981)
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi njegovi
Celje
Poročili so se: Nataša KU-DER in Rupert BEDENIK, oba iz Celja, Metka KOTNIK in Martin ŠTRAVS, oba iz Vojnika, Ana JOŠT in Andrej KORBAR, oba iz Celja.
Šentjur pri Celju
Poročila sta se: Irena MERNIK in Srečko KRAJNČAN, oba iz Loke pri Žusmu.
Žalec
Poročili so se: Jerca VRA-
NIČ iz Prekope in Marko NOVAK iz Ljubljane, Alojzija GRILJ in Roman ALEŠ, oba iz Prekope, Zorka FELICIJAN iz Celja in Uroš HERMAN iz Dolenje vasi.
Mozirje
Poročila sta se: Tina SRČIČ iz Šmartnega ob Dreti in Borut KOPRIVA iz Gornjega Grada.
Velenje
Poročili so se: Vesna VI-DOVIČ in Matej HODŽIC, oba iz Velenja, Anita PO-CAJT in Andrej HORVAT, oba iz Velenja.
Celje:
Umrli so: Martin BELEJ iz Laškega, 79 let, Marija RAKUN iz Topolšice, 64 let, Stanislav DOJER iz Celja, 82 let, Gertrud TOMBAC iz Celja, 78 let, Gabriel SOTLER iz Velenja, 89 let, Jozefa KLA-SNIČ z Rečice ob Savinji, 93 let, Frančišek BRATEC iz Laškega, 75 let, Štefan TAN-ŠEK iz Javorja, 86 let, Roza-lija KUŽNER iz Začreta, 79 let, Jožefa VREČKO iz Lažiš, 78 let, Ljudmila ZORIC iz Šentjurja, 70 let, Avguštin FIDLER iz Šentjurja, 79 let.
Laško
Umrla sta: Blaž PERNIŠEK iz Jagnjenice, 77 let, Alojz SEVŠEK iz Ljubljane, 82 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Josip BORŠIČ iz Rogaške Slatine, 60 let, Ne-venka VOLAVŠEK iz Ješovca pri Kozjem, 49 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Zofija CENE iz Krajnčice, 85 let, Anton GO-LEŠ iz Šentjurja, 79 let.
POPRAVEK
V Novem tedniku št. 97 v petek, 7. oktobra, je prišlo do neljube napake. Pomešali smo namreč podatke o porokah in smrtih. Tako smo dve poroki iz Laškega napačno uvrstili v rubriko smrti. Poročila sta se torej Nastja ARBEITER in Mitja TRATNIK, oba iz Leskov-ca ter Nadja MAJCEN in Andrej OCVIRK, oba iz Laškega. Obema paroma želimo še veliko zdravih in srečnih skupnih let ter se vsem prizadetim iskreno opravičujemo za napako.
Uredništvo
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih pridnih rok ostaja.
V SPOMIN
KRISTINI KRAŠEK
Danes je dve leti, kar nas je zapustila draga žena, mami, tašča in oma. Hvala vsem, ki postojite ob njenem prezgodnjem grobu in prižigate svečke v njen spomin.
Tvoji najdražji
Mirno, jasno jezero zrcali,
drevje tiho šelesti, a dragi oči, tebe več med nami ni .
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
DRAGUTINA STRITARJA
iz Štor (11. 9. 1928 - 22. 9. 2011)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za izražena pisna in ustna sožalja ter darovane sveče in cvetje. Zahvala govorniku sindikata Železarne Štore gospodu Mastnaku, Ribiški družini Voglajna, Medobčinskemu društvu delovnih invalidov Celje, zdravstvenemu osebju ZD Štore, pevcem za odpete žalostinke in gospodu župniku Mihi Hermanu za opravljen cerkveni obred.
Žalujoči vsi tvoji
Šla je duša, tiha in pobita, kot gre žalost čez polnočni gaj, ki ne upa na jutranjo zarjo, ampak stopa v srcu le s prevaro. Šla je duša, tiha in pobita, šla je in ni mogla več nazaj ... (S. Kosovel)
V SPOMIN
13. oktobra 2010 se je od nas poslovil naš dragi mož, ate in stari ate
MILAN REHAR
Hvala vsem, ki obujate spomin nanj, postojite ob njegovem grobu in prižgete svečko.
Za njim žalujejo vsi njegovi
Dobrna, 13. oktobra 2011
■'K
radiocelje
95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
Žalec
Umrli so: Anton ŽUPEVC iz Zabukovice, 65 let, Alojz BEVC iz Prebolda, 90 let, Aleks ZALOŽNIK iz Rakovelj, 10 let.
Mozirje
Umrla je: Frančiška POLIČ-NIK iz Gornjega Grada, 88 let.
Velenje
Umrli so: Erik BRELIH iz Velenja, 40 let, Ivana PLA-NINŠIČ iz Žalca, 82 let, Franc ZALOŽNIK iz Slovenskih Konjic, 78 let, Franc BOLHA iz Mozirja, 65 let, Frančišek KREBS iz Luč, 73 let, Anica LOTRIČ iz Radovljice, 89 let, Amalija BOŽIČ iz Velenja, 75 let, Justina PROSEN iz Kamnika, 64 let, Janez ZA-
CIROVNIK iz Velenja, 91 let, Gabriela PUSTAVRH iz Velenja, 80 let, Angela BUKŠEK iz Rogatca, 87 let, Antonija SLAVEC iz Ljubljane, 81 let, Silvo LORGER iz Celja, 58 let, Vincenc SLEMENIK iz Šoštanja, 80 let.
4038
POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ PE CELJE PE VOJNIK 051 649 780
www.primozic.si
KINO
PLANET TUS
Spored od 14. 10. do 17. 10. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Smrkci - animirana družinska komedija, 3D, sinh. 11.00, 13.20, 15.50, 18.10 Oskrbnik - družinska komedija 13.00, 17.50
Johnny English 2 - komedija 11.20, 13.40, 16.05, 18.20, 20.40, 23.00 Prijatelja samo za seks - romantična komedija
12.00, 16.15, 18.45, 21.15, 23.45 Medvedek Pu - animirani družinski film, sinh.
12.10, 14.00, 15.40, 17.30 Noč morskih psov - grozljivka 19.10, 20.30, 21.30, 22.50, 23.50 Lahko noč, gospodična - drama 20.00, 22.10
Kateri je pravi - komedija
11.25, 13.50, 16.25, 18.40, 21.00, 23.20
Morilska elita - akcijski triler
13.30, 16.20, 18.50, 21.20, 23.55
Sanjska hiša - triler
12.20, 16.10, 18.25, 20.35, 22.45
LEGENDA:
vsak dan
sobota, nedelja petek, sobota TI
PETEK
21.00 Overjena kopija - drama SOBOTA
18.00 Overjena kopija - drama 20.00 Aleksandrinke - dokumentarni NEDELJA
18.00 Aleksandrinke - dokumentarni 20.00 Overjena kopija - drama
PETEK
18.00 Smrkci - igrano animirana komedija
19.00 Na sledi očetu - triler, drama 20.15 Prijatelja samo za seks - romantična komedija
SOBOTA
16.00 in 18.15 Smrkci - igrano animirana komedija
20.00 Na sledi očetu - triler, drama 20.30 Prijatelja samo za seks - romantična komedija
NEDELJA
10.30 in 16.00 Smrkci - igrano animirana komedija
18.15 Prijatelja samo za seks - romantična komedija
20.30 Na sledi očetu - triler, drama
| PRIREDITVE j
PETEK, 14. 10.
16.00 Knjižnica Velenje Igralne urice
17.00 Muzej novejše zgodovine Celje Moj rojstni dan
odprtje razstave v Hermanovem brlogu
18.00 Knjižnica Velenje Cool knjiga
bralni krožek za najstnike 19.00 Likovni salon Celje
Pripovedi v nastajanju
odprtje razstave 21 slovenskih in portugalskih umetnikov
20.00 Pokrajinski muzej Celje
Pripovedi v nastajanju
performans z Jašo
20.30 Galerija Plevnik - Kronkowska
Pripovedi v nastajanju
sklepni dogodek
19.15 Cerkev sv. Jožefa Celje Vesperae Josephinae
komorni koncert: Andraž Slakan, orgle in violina; Tilen Slakan, trobenta
19.00 Mestni kino Metropol Mesec fotografije
večer projekcij fotografij članov Društva fotografov Svit
19.30 Dom KUD Zarja Trnovlje_
Fran Lipah, v prir. Jerneja Novaka: Glavni dobitek
tekmovalna predstava s slavnostno otvoritvijo Novačanovih gledaliških srečanj
19.30 Glasbena šola Velenje
Mešani mladinski pevski zbori dveh generacij
koncert
20.00 Celjski mladinski center
Skupina Lokalne pizde
koncert in pogovor s skupino
20.00 Zdraviliška dvorana Dobrna
Vokalni kvintet Zven
koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi; gostje Vokalna skupina Fortuna
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Ob 25-letnici ansambla Mira Klinca
koncert
21.00 eMCeplac Velenje_
Aun (Can), Kodiak (Ger), N (Ger)
koncert
SOBOTA, 15. 10.
9.00 do 13.00 Mestni trg Šentjur Bučn'ce
mednarodna turistična prireditev s podelitvijo priznanj in nagrad
10.00 Otroški muzej Hermanov brlog Moj rojstni dan
otroški živ žav ob odprtju razstave 11.00 Pokrajinski muzej Celje
Celeia - mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi
11.00 Pokopališče Vojnik
V čast Antonu Novačanu
spominska slovesnost s kulturnim programom
17.00 (in 20.00) Dom kulture Velenje Ob 5. obletnici Fešta banda
koncert z gosti
20.00 Celjski dom_
KŠOC Bruc 2011
nastopajo: Dj Kuky, Aperion, Poweršok, Mi2
21.00 Local Celje_
skupina Soul funked up
koncert ob praznovanju 6. rojstnega dne
NEDELJA, 16. 10.
10.00 Grilova domačija Velenje Mladi muzealci na Grilovi domačiji
17.00 Dom kulture Svoboda Griže
Citrarski duo: Irena Glušič in Doroteja Dolšak
za citrarski abonma in izven
17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Človek človeku
dobrodelni koncert
18.00 Cerkev sv. Jurija Šentjur Divja roža in bršljan
slavnostni koncert samospevov Huga Wolfa, Benjamina in Josipa Ipavca
PONEDELJEK, 17. 10.
17.00 Hospic Celje_
Več od zlata in srebra nam drevje dobrega da
predavanje, gostja Marinka Lampreht - Štros
17.00 Knjižnica Vojnik
Ura s pravljičarko Mileno
17.00 Knjižnica Velenje
Zlata jesen
otroška ustvarjalna delavnica 17.30 Osrednja knjižnica Celje
Čast, dobro ime in sramota
predavanje dr. Mojce Ramšak v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje
18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Zakon privlačnosti
predava Robi Šket
19.00 Knjižnica Polzela Mehika
potopisno predavanje Francija Horvata z diapozitivi
20.00 Zdravilišče Laško
Ženski pevski zbor Laško
koncert
RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Emona - mit in resničnost, gostujoča arheološka razstava Mestnega muzeja Ljubljana; Svetišča ob reki, Knežji dvorec (ogled po dogovoru).
Friderikov stolp na Starem gradu: Vadim Fiškin - Spomni se/Remember, do 31. 10.
Stari grad Celje - Stolp nad Pelikanovo potjo: fotografska razstava Davida Brusnjaka, Dialog podobe, do 6. 11.
Likovni salon Celje, galerija Plevnik - Kronkowska, Pokrajinski muzej Celje: Pripovedi v nastajanju, do 13. 11.
Muzej novejše zgodovine Celje: Naša država je moja domovina: Celje 1991-2011, do 31. 12.
Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Moj rojstni dan, do 31. 12.
Osrednja knjižnica Celje: razstava 140 let gasilstva v Celju, do 1. 11.
Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Kiparstvo danes. kipi, figure in telesa, do 13. 11.
Dom sv. Jožef Celje: Križev pot, akademske slikarke Jane Vizjak, do preklica
Kvartirna hiša - prostori Turističnega društva Celje: razstava ob 140. letnici delovanja Turističnega društva Celje, do 22. 10.
Galerija Mercator center Celje: razstava fotografij Pavla Vidca - Pavlija, do 25. 10.
Galerija železarskega muzeja Teharje: fotografska razstava Arne Hoda-lič, Barve Indije, do 15. 11.
Kulturni center Laško: razstava akademske slikarke Jožice Medle, do 15. 11.
Kulturni dom Šmarje pri Jelšah:
razstava Obzorja, akademskega slikarja Mira Zupančiča, do 21. 10.
Kulturni dom Slovenske Konjice: razstava XXI. Mednarodna likovna kolonija madžarske regije Zala, do 3. 11.
Kulturni center Rogaška Slatina: razstava Vesolje, Milice Koštrun, do 29. 10.
Anina galerija Rogaška Slatina: razstava Dialog kultur - Slovenija, Nemčija, Avstrija, Italija, Rusija, do 30. 10.
Jakijeva hiša - Galerija Nazarje: razstava ikon in skulptur Irene Remic in Marije Štiglic, do 15. 10.
Muzej usnjarstva Šoštanj: razstava Med umetnostjo in obrtjo od ideje do izdelka, do 23. 10.
Galerija Velenje: likovna razstava Pokrajina v novejši umetnosti, sodeluje 35 avtorjev, do 22. 11.,
STALNE RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Kulturno in umetnostnozgodovinska razstava, La-pidarij in Celeia - mesto pod mestom, Knežji dvorec (ogled po dogovoru).
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
KONCERT CITRARSKEGA DUA: IRENE GLUŠIČ in DOROTEJE DOLŠAK
Nedelja, 16. oktober, ob 17.00
Dom kulture Svoboda Griže
Za citrarski abonma in izven, vstopnica za izven 12 EUR
Še je čas za vpis abonmaja. Zagotovite si sedež za ta in še za 3 odlične koncerte po ugodnejši ceni! Darilo: brezplačno ogled rudarskega muzeja v Grižah!
ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, E-pošta: zkst.tic@siol.net
Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi.
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca.
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka.
Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center.
iiifiiiniif.novitednik.com
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske skupine)
Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90
MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj
Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami
SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE
Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja
CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje
Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8t70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Računalniški prelom: Igor Šarlah
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejic Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
ZA RAZVEDRILO
Nagradna križanka
AVTOR MARJAN GRABNER
nenaravne poteze obraza
GOVE-DARKA
slov. balerina stranič
elke sommer
olepšavi namenjen lkovni
28
ugoden občutek zaradi zadovoljitve kake želje
domačin iz beograda
DR.ŽIVAGA (david)
alfi nipič
valeč v bloku
junak eveline unek (radovedni)
hr.k3ral-kak1sič dohodek
od kapitala
16
goveja, kisla
osrednje islamsko svetišče
umrli rad. novinar (stane)
anton čehov
slov. pesnik in zdravnik pohorsko smučišče
omejeno trjanje, doba
sečnina
23
orent. žganje izriža redovnice
slov. pevec kosmač
32
krivulja polžnica
puščava v južni afriki ruski vladar
število z dvema ničlama elda viler
24
ZVITEK PAPIRJA
pogled napoja" kikiriki
ZVEE f™1^
točke
madžar. politik (bela)
20
kovaško opravilo
star izraz za prižnico
13
zmožnost zadelo, moč. sila država v jz. aziji
15
očmdec močno kratkotrajno čustvo
prekršek
vŠportu
nemška plavalka
afriški kolonialni vojak
rahel prekk zraka
pola papirja zobves-t1lom
sodni spor pred sodiščem
29
načrt
31
nekdanji atenían
nemški avto
30
14
edvard rusjan
22
kraj pri podče-thtku thjca (narečno)
nizka lesena posoda z dvema ušesoma
otroški
priloga
DELA romulov
brat dvojček
18
soglas-
nika včett
Stefan
vevar
17
damjan fras karta voblm romba
27
vito rožej putva posoda za mesenje
zori po
koros- črno kemin tekoče kranj- zlato skem
26
25
1. vokal v abecedi premični
nemški fizik in inženr
(georg)
21
franc zagožen
19
Ol	v » ^ ARAN - otočje pred zahodno obalo Irske; ARCO, Georg - nemški fizik in inženir (1869-1940); ENDER, Kornelia - st. nemška plavalka;
OlOVUrCeK. KAABA - osrednje islamsko svetišče; LEAN, David - britan. filmski režiser (1908-91); PARUN, Vesna - hrvaška pesnica (1922-2010).
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon v vrednosti 20 evrov za hišne storitve Alojza Jurgeca, s. p. in bon za pico v gostišču Hochkraut Tremerje
2.	nagrada: bon za storitve v Kozmetiki Alenke Marguč iz Celja
3.-5.	nagrada: vstopnica za kopanje na Rogaški rivieri
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 20. oktobra.
Rešitev nagradne križanke iz št. 79
Vodoravno: ALK, SOR, STO, ŠČI, ŠF, EKA, PASTE-RELOZA, RIS, APIS, ARA-
KAN, ARIANE, AGNOSTIK, ZORNIK, VIC, KAMA, EP, TJ, TONIK, NER, MRK, AVE, JATAKA, LARA, AKOLADA, OKEN, SPA, ALAMO, RTANJ, AAR, RIBIČ, BIT, AUSTIN, BAŠA, EKONOM, NOŠA, KARL, OLEG, KNUTA, RUSI-
JA, TRS, METAFIZIK, ERIK, JOGA, TASA, ANAR
Geslo: Najboljša evropska košarkarska moštva
Izid žrebanja
1. nagrado, bon v vrednosti 20 evrov za hišne storitve Alojza Jurgeca, s. p. in bon za pico v gostišču Hochkraut Tremerje, prejme: Majda Ta-šner, Iršičeva 6, Celje.
1		2		3		4		5		6		7		8		9		10		11		12		13		14	
	15		16		17		18		19		20		21		22		23		24		25		26		27		
									28		29		30		31		32										
Ime in priimek: Naslov:_
Ona: Prepričali se boste v pravilno ravnanje svojega partnerja, zato bi bilo najbolje, da se mu opravičite za nesporazum iz preteklih dni. Obeta se vam večerja v dvoje, ki je ne boste tako hitro pozabili.
On: Ne vztrajate trmasto na svojem prepričanju, ampak poslušajte tistega, ki vam hoče svetovati le najboljše. Vsekakor je pred vami obdobje, ko si boste precej izboljšali svoje finančno stanje, kar pa se bo poznalo tudi nekje drugje.
Ona: Malo več previdnosti bi vam sploh ne škodovalo. Ali ne mislite, da ste se preveč izpostavili, kar bo lahko nekdo prav lepo izkoristil? Popazite malo na svoje kilograme, saj ste v precej neugodnem obdobju...
On: Spoprijateljili se boste s prijetno neznanko, ki bo že kar od samega začetka kazala povsem konkretna čustva do vas. Tudi zato vam bo od začetka nekoliko nerodno, a se boste na koncu vendarle uspeli sprostiti.
DVOJČKA ffl
Ona: Po naključju bostepriso-stvovali prepiru, ki vas bo zelo prizadel, čeprav vi sami pri tem ne boste direktno vključeni. Posledice bodo bolj indirektne narave, vendar pa vseeno kar se da boleče.
On: Presenetili boste svojo partnerko in jo povabili na prijeten sprehod v naravo. Načeli boste precej občutljivo temo, o kateri pa se boste na koncu vendarle pogovarjali povsem sproščeno in brez vsakršnih zadržkov.
Ona: Postavite svoje pogoje in kaj kmalu boste opazili, da jih bodo sprejeli tudi ostali. Čaka vas prijetno presenečenje v družini, kar vam lahko docela spremeni dosedanji življenjski tempo. Seveda v pozitivni smeri!
On: Ob prijetnem pomenku boste spoznali tudi drugo stran osebe, s katero ste imeli do sedaj le poslovno razmerje, kar vam bo ne le všeč, ampak boste od sreče kar plavali v oblakih. Streznitev bo prišla dosti kasneje .
2.	nagrado, bon za storitve v Kozmetiki Alenke Marguč iz Celja, prejme: Maja Zupančič, Pod Knapovko 1, Radeče.
3.-5.	nagrado, vstopnico za kopanje na Rogaški rivieri, prejmejo: Cilka Sitar, Ložnica 19b, Velenje, Peter Cafuta, Loke 12, Tabor in Gabrijela Frece, Lože 15, Rimske Toplice.
Ona: Največja napaka bi bila, če bi začeli zanemarjati svoje delo, saj vam vaš trenuten finančni položaj tega pač ne dopušča. Ponudila se vam bo priložnost, da ga izboljšate, torej ne omahujte!
On: Prijateljica bo ogrožala vašo ljubezensko stabilnost, ki je zadnje čase v precejšnji krizi. Saj veste: pri ljubezni se prijateljstvo konča, zato se nikar ne prepuščajte prepričanju, da bo še vse v redu.
DEVICA
Ona: Le s srečo vam ne bo uspelo uresničiti želenih ciljev. Potrebno bo tudi malo napora, vendar pa boste zmogli tudi to. Proti koncu tedna se vam bo oglasil star prijatelj in vam predlagal povsem konkretno zadevo .
On: Ko se boste spomnili nasveta, ki ste ga dobili pred kratkim, vas bo zapekla vest, saj bi lahko bilo vse drugače, če bi ga upoštevali. Nekdo vas bo sicer tolažil, vendar pa vam tudi to ne bo kaj prida pomagalo.
TEHTNICA fl
Ona: Nikar preveč ne hitite, saj se lahko pri tem prav hitro izgubite. Vzemite si raje malo več časa zase in za partnerja, ki ga že skoraj preveč zanemarjate. Vsekakor vam bo to povrnil na najlepši možni način.
On: Nasveta niste ubogali, sedaj pa imate, kar ste iskali. Bodite nežnejši in tudi pri partnerki boste lažje dosegli tisto, kar si želite. Bodite malo bolj taktični in vse vam bo šlo kot po tekočem traku.
HiUiUlMJm
Ona: Prijatelju boste postavili nenavadne zahteve, zaradi katerih bo postal bolj pozoren na vaše neizvirne izgovore. Potrebno bo kar precej prepričevanja, če boste hoteli ohraniti vajino dosedanje razmerje. Potrudite se - ne boste razočarani!
On: Pravzaprav je zadnji čas, da zakrpate luknje v vaših poslovnih zadevah, saj se vam lahko v nasprotnem primeru vse skupaj kaj hitro poruši. Partnerka vam bo sicer pomagala, vendar se boste morali potruditi tudi sami.
STRELEC ^
Ona: Ostal vam je bridek spomin na preteklost, ki vam še vedno od časa do časa zagreni kakšno urico. Poskušajte pozabiti pretekle dogodke in se raje posvetite sedanjosti, kjer vaš čaka še veliko prijetnih doživetij.
On: Slabo voljo raje obrnite na šalo, tako vas bodo ljudje bolj cenili, pa še težave bodo videti precej manjše, kot pa so v resnici. Lahko bi malo bolj pazili na svojo linijo, saj vam lahko pretirano uživanje hrane samo škoduje!
KOZOROG
Ona: Končno se boste uspeli odločiti med dvema poslovnima alternativama, kar vam je zadnje čase ustvarjalo kar precej preglavic. Sedaj pa se boste lahko dokončno v celoti posvetili eni zadevi in jo tudi pripeljali do cilja.
On: Neprijetno se boste počutili, ko boste ugotovili, da ste do neke osebe samo ravnodušni, čeprav vam ona svoja čustva odkrito izkazuje. Ne bodite neumni, temveč izkoristite priložnost, dokler jo še lahko!
VODNAR
Ona: S partnerjem bosta šla na potep po okolici, pri tem pa se bosta odločila za nekaj, kar že dolgo časa pričakujete, pa enostavno niste imeli poguma, da bi uresničili. Obeta se vama naravnost čaroben vikend.
On: Imelo vas bo, da bi poklicali svojo nekdanjo partnerko, saj spomini v vas še vedno živijo. Premislite raje dvakrat, preden storite to potezo, saj marsikomu takšno ravnanje ne bo ravno najbolj všeč.
Ona: Ne da bi se zavedali, ste ustvarili situacijo, ki vam lahko prinese obilico koristi, pa tudi prijateljstva s poslovnimi partnerji. Očitno je, da je nastopilo obdobje, ko boste uspeli skoraj v vsem!
On: Naredili boste odločilno potezo v poslovnem življenju, ki vas bo relativno hitro pripeljala do precejšnjih uspehov. Potrudite se sedaj in zagotovili si boste relativno varno prihodnost.

_RUMENA STRAN_
Urša na žogi
Urša Drugovič, celjska svetnica, ekologinja in vodja obratovanja čistilnih naprav v okviru podjetja Vo-Ka, v svoji pisarni v Tremerjah nima žoge zato, da bi se igrala niti se ni pridružila akciji Najboljša droga je žoga. Na njej namreč zadnje čase sedi, saj ji to po poškodbi najbolj ustreza.
NC, foto: SHERPA
Celjani ob strogi šengenski meji
Le kaj počnejo za gostilniško mizo v oddaljeni Bistrici ob Sotli trije znani Celjani? Res je, da imata igralec ter nekdanji upravnik SLG Celje Borut Alujevič (na sredini) in njegova soproga Mika vikend v obsoteljskih koncih, v Šmarju pri Jelšah. Kaj pa počne ob strogi šengenski meji profesor francoskega jezika Slavko Deržek iz Celja, lastnik celjskega zlatega grba ter dveh visokih francoskih državnih odlikovanj (eno takšno odlikovanje in srebrni grb ima tudi Alujevič)? Omenjena trojica, ki se je ustavila ob mizi, kjer so praznili kozarce drugi, bolj žejni, se je v Bistrici ob Sotli udeležila slovesne podelitve diplom za pridobitev nove blagovne znamke Gostilna Slovenija, ki jo je prejela tudi celjska gostilna Matjaž, katere redni gosti so.
BJ
Z leve: predsednik uprave Fundacije Utrip humanosti Gašper Puhan, zdravnica Jana Govc Eržen in Boštjan Romih
Dobri utripi
Fundacija Utrip humanosti je zaključila že svoje druge Dobre utripe, s katerimi je v dveh večerih in z donacijski-mi sredstvi v štipendijski sklad mladih, obolelih za rakom, zbrala več kot 12.500 evrov.
Dobri utripi so se začeli v petek z mono-komedijo Fotr, v kateri je Lado Bizovičar obiskovalce žalskega doma II. slovenskega tabora soočil z začetnimi starševskimi težavami. Sobotni večer pa je odmeval v dvorani Golovec, kjer so se dobrodelnosti pridružili Boštjan Romih, v vlogi povezovalca programa, ter več kot sto nastopajočih.
Se pa donacije še vedno zbirajo preko SMS-sporočil s ključno besedo UTRIP na številko 1919 ter na transakcijski račun fundacije. Lanskoletna dobra volja ljudi je omogočila deset 10-mesečnih štipendij mladim, obolelim za rakom iz celjske regije.
BA, foto: TE
Iz Bistrice se daleč pride
Na fotografiji so trije občani Bistrice ob Sotli, uspešni na dveh različnih področjih. Jože Kralj (levo), ki je na čelu vinogradništva v Črešnjevcu pri Bistrici ob Sotli, je izjemno uspešen slovenski vinogradnik z več zlatimi in srebrnimi medaljami z državnega ocenjevanja vina na radgonskem sejmu ter z Decanterjevim svetovnim bronastim vinskim priznanjem. Kralj se je pri komaj 27 letih vrnil z državnega ocenjevanja kar s tremi zlatimi medaljami in še s srebrno medaljo za nameček, kar je za vsakega vinogradnika seveda izjemen uspeh. Na fotografiji je s svojim bratrancem, kitaristom Andrejem Boštjančičem, ki je vodja etno skupine Brencl banda. Po vsej Sloveniji in tudi ter širše je postala znana tudi po zaslugi Andrejeve življenjske sopotnice Polone Žalec, violinistke in vokalistke Brencl bande. O vseh treh mladih Bistričanih bomo zagotovo še veliko slišali.
BJ
Volilna kampanja se je začela ...
Čeprav predsednik države dr. Danilo Türk še ni niti razpustil obstoječega državnega zbora niti razpisal predčasnih volitev, se je volilna kampanja v Sloveniji nepreklicno začela. V Celju jo je otvoril Dušan Egidij Kubot, duhovnik (pred leti je v naši akciji izbora najbolj priljubljenega duhovnika dobil kar precej glasov, ko je služboval pri sv. Lenartu v Laškem, op. p.) in apostol družbe Duše edinosti in ljubezni Jezusovega in Marijinega srca Slovenije, ki je nosilka ustanovljene Civilne družbe za vse. Celjanom je najprej zapel himno, nato pa peščici, ki se je zbirala na mestni zvezdi, spregovoril o razmerah v Sloveniji. Če na kratko povzamemo: Slovenijo je treba »detajkunizirati«, oblast pa zaupati Gibanju za Slovenijo. Saj veste, pred dnevi ga je ustanovila skupina slovenskih županov, med katerimi pa s Celjskega (še) nimamo nobenega svojega zastopnika.
IS, foto: SHERPA