Savinjski vestnik GLASILO OSVOBODILNE FRONTE MESTA CELJA, ОКЖАЈЕУ CSLJA-OKOLICE IN ŠOŠTANJA Celje, sobota.l8.oktobra 1952 leto v., — stev. 42 — cena 6 din Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Uredništvo: Celje, Titov trg 1. Pošt. pr. 123. Tel. 7. Cek. rac. 620-1-90322-13 pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarne. Četrtletna naročnina 75, polletna 150, celo- letna 300 din. Izhaja vsako soboto. Poštnina plačana v gotovini. ^od V priprave za občinske volitve Delovni programi obiin / razpisom volitev v okrajne, mestee Џ občinske ljudske odbore se priče- jftjo politične priprave Osvobodilne fonte. Osvobodilna fronta stoji torej ^•ed odgovorno nalogo, izbrati preda- le, poštene, delovne in ugledne kandi- l^te za nove ljudske odbore in isto- jsno prikazati volivcem delovni pro- dam, s katerega uresničitvijo se na- merava v bodočih letih oddolžiti vo- ¡fcem гг. njihovo zaupanje. Osvobodilno fronto lahko z vso pra- itco imenujemo politično organizacijo rfaditeljev socializma. Ona je prevzela iro;:;ram Komunistične partije, pro- fani izgradnje socializma v naši do- povini kot svoj lastni program. To os- lovno smer svoje delavnosti je Fronta fse do danes zvesto zastopala in ure- pičevala. Z vsemi silami se je borila Џ zgraditev velikih del petletnega pla- it, ki je kljub velikim nepredvidenim ežavam prišel do uspešnega zaključ- il. S tem je podana osnova vse hitrej- ega nadaljnega razvoja našega socia- (stičnega gospodarstva. Zaradi velikih del petletke se do da- lie Fronta ni mogla dovolj brigati za fge one drobne oblike socialistične gra- itve, ki same po svoji vsebini delov- lemu človeku neposredno nudijo iz- leljšanje življenjskih pogojev. Dovrši- ет velikih del petletke ob istočasno redno večjem sodelovanju ljudstva v ipravljanju gospodarstva in organih iblasti, je tudi narekovala ustvaritev rečjih, samostojnega gospodarskega živ- jenja sposobnih občin. Zato ima Osvo- M>dilna fronta danes možnost, krep- [eje kot kdaj koli prej prijeti za delo IS ureditvi mnogoterih komunalnih in Irugih gospodarskih potreb prebival- (tva naših občin, mest in vasi. Takšno delavnost dovoljuje široka lemokratična vsebina zakona o občin- duh ljudskih odborih, ki daje občinam ftožnost samostojnega, gospodarjenja, Ipravljanje gospodarskih podjetij po lelovnih kolektivih, ki lahko dajejo Wške dobička podjetij na razpolago ob- činam za investicije, koristne vsemu irebivalstvu. Na osnovi navedenih dveh 'aktorjev je mogoče sprostiti ustvarjal- 10 iniciativo naših delovnih ljudi, živo (ainteresiranih na ureditvi življenjskih l»rilik svojega kraja. Zato je danes čas, ko je dolžnost )svobodilne fronte stopiti pred volitve s izdelanim delovnim programom bo- lečega občinskega ljudskega odbora, irogramom, katerega bodo uresničili landidati, ki jih predlaga Fronta vo- ivcem. Takšni delovni programi ne Borejo biti v ničemer slični predvolilnim slagerjem. iz dobe volitev v stari Jugo- slaviji. Pripravljeni morajo biti na ugo- tovitvah dejanskih možnosti gospodar- ike zmogljivosti in proučitve najnuj- lejših investicijskih potreb občine v prihodnjih treh letih. Ekonomsko os- novo za njeno sestavo je nasloniti v prvi vrsti na lokalne možnosti finanč- nih sredstev iz proračuna in občinskih ioklad, prispevkov državljanov v delu к materialu, denarnih prispevkov dr- llvnih. gospodarskih podjetij na ob- »očju občine, prispevkov kmetijskih adrug, morebitno finančno pomoč okraja in .temu podobne vire. Fronta ttiora pri tem do podrobnosti videti, kaj in koliko bodo za posamezna dela pri- spevali njeni člani s prostovoljnim de- lom, materialom, prevozi in drugimi »blikami dela. Prav tako so potrebna v programu fečja dela, ki bi jih financiralo več ob- čin, kakor tudi investicije širšega, okrajnega ali republiškega pomena, ako № takšna dela predvidena na področ- lene ali več občin. Široko je področje, iz katerega lahko pa Fronta snov za svoj delovni pro- am, katerega naj uresniči novi ljud- mi odbor. Naša podeželska središča na Primer Laško, Konjice, Šmarje, Šent- jur, Žalec, Polzela, Vitanje, Prebold, Vojnik in drugi kraji so nujno potreb- 11 ureditve svojega zunanjega izgleda. Treba je izdelati regulacijske načrte na Sodobnih urbanističnih načelih za mno- 5e naše kraje. Treba je urediti kopico Problemov, od katerih je odvisno do- 'tojnejšc življenje na vasi. Poglejmo 'i nekatere. Gradnja novih stanovanj, l'ïdrzevanje obstoječih občinskih po- ''opij, obnovo stanovanjskih hiš poško- dovancem po vojni, katerim tega iz ^znih vzrokov doslej nismo uspeli sto- lti, elektrifikacija naselij, javna raz- svetljava večjih krajev, graditev in ure- '*nje cest in mostov, vodovodov, vod- njakov, kopališč, pralnic, perišč, kana- 'žacija, regulacija potokov, osuševa- ?Je zemljišč, novogradnje in obnova ¡ol, kulturnih in fizkulturnih domov *r športnih igrišč, ambulant in zdrav- ljenih postaj, ureditev zdravniške in 'eterinarske službe, zgraditev novih 'iftomatografov, ustanavljanje novih ['kalnih, uslužnostnih in drugih gospo- '*rskih podjetij raznih strok, urejanje *Vnih nasadov, parkov in sprehajališč, •ustavitev spomenikov žrtvam narodno- '^Vobodilne vojne, kakor tudi zasluž- javnim in kulturnim delavcem in *editev pokopališč. Stotere druge po- ^^be. različne v vsaki občini in v vsa- '^fr* kraju, dajejo možnost postaviti de- ^^ni program v skladu s potrebami in ''onomskimi pogoji vsake občine zase. seveda je razumljivo, da je treba de- '^e programe na zborih volivcev pre- '^ti. sprejemati nove predloge in do- ^liiitve in na tej osnovi doseči, da bo J Program vseh volivcev in vsega pre- *^alstva. Osvobodilna fronta, ki bo ^la na takšnih otipljivih primerih skrbi za napredek svoje občine doseči sprejem svojih kandidatov na kandi- datno listo, bo imela seveda vse do uresničitve programa polno odgovor- nost, da bo program tudi izveden. Ob- činski ljudski odbor pa bo seveda oni neposredni izvrševalec, ki bo neposred- no odgovoren volivcem za izvedbo de- lovnega programa in ga bodo volivci lahko vsak čas odpoklical!, ako se ob- činsko komunalno in drugo gospodar- stvo ne bo po krivdi občinskega ljud- skega odbora razvijalo tako, kakor je bilo predvideno v volilnem programu. Zato je potrebno, da Osvobodilna fron- ta kandidira v občinske ljudske odbo- re politično in gospodarsko razgledane in organizacijsko sposobne ljudi, ki bo- do kos svojim nalogam in bodo še po- večali zaupanje volivcev v svojo ljud- ske oblast. V. Š. Z zborovanja množičnili organizacij okraja Celje^okolica frontnih organizacij т pripravah za Tolltve v sredo, 15. t. m. so se zbrali v Celju predstavniki občinskih frontnih odborov in ostalih množičnih organizacij s področja okoliškega okraja, d-i se pogovorijo o pripravah za volitve. Sekretar okrajnega komiteja KPS tov. Vinko Sumrada je uvodoma podal zunanjepolitični pregled ter osvetlil naše odnose med Zahodom in Vzhodom. V tej zvezi je poudaril naklepe klera in Vatikana ter komin- forma, ki imajo isti cilj, zavirati naš razvoj na vsakem koraku. Dotak- nil se je tudi našega notranjega razvoja, težav, ki nam jih je F>ovzročila letošnja suša, in kako jih bomo najlaže premagali. Nato je govoril o po- menu volitev ter o delu Osvobodilne fronte in ostalih množičnih orga- nizacij v času predvolilnih priprav. Tudi razprava je dala dobre smernice za uspešno delo frontnih odborov pri izvedbi volitev. Navzoči so tudi pooblastili sekretariat okrajnega OF odbora, da na podlagi ugotovitev tega sestanka sestavi ustrezne napotke za delo v predpripravah za vo- litve ter naj jih priobči v lokalnem listu, da bi se z njihovo vsebino se- znanili vsi frontni odbori in ostale množične organizacije na področju okraja. DELO FRONTNIH ODBOROV BO TREBA POZIVETI Mnogokje ni občutiti pravega dela v frontnih organiazcijah. Odborniki sklicujejo seje prav redko, ponekod se je pa vsa frontna dejavnost zredueirala le na to, kako in kdaj bodo pobrali čla- narino, medtem ko politična vprašanja prepuščajo reakciji. Zato bo v zimskih mesecih, zlasti pa v času pred volitva- mi, ena od temeljnih nalog frontnih od- borov, da po.jačajo svojo dejavnost ter učvrstijo politično zavest svojih članov. To bodo lahko storili tedaj, če bodo iz- ključili iz svojih vrst tiste, ki ne ka- žejo niti najmanj volje za delo v Fron- ti, ki nočejo plačevati članarine in ki se sestankov sploh ne udeležujejo. Takšnim prav gotovo ni po godu naš današnji razvoj, zato ne spadajo v frontno organizacijo. So tudi primeri, ko se pod plaščem Fronte skrivajo raz- ni protiljudski elementi, ki so v orga- nizaciji le zato, da bi laže prikrivali svoje špekulantske namene. Hkrati bo pa naloga OF organizacij, da vključijo v svoje vrste še veliko število zavednih in poštenih ljudi, ki spadajo v Fronto. Ce bodo frontne organizacije delale ta- ko, se bodo le okrepile in uspehi v delu ne bodo izostali. JAVNI PARTIJSKI SESTANKI NE SMEJO ZAMEGLITI DELA FRONTE Člani Partije . marsikje premalo po- magajo frontnim organizacijam, čeprav je njihova glavna dolžnost, da delajo v frontni organizaciji. Tak odnos bodo partijci morali spremeniti, kajti zave- dati se morajo, da nimajo nobenih pri- vilegijev ter da so oni prvi dolžni obi- skovati sestanke in tam pomagati. Javni partijski sestanki so marsikje zameglili delo Fronte, kar je popolnoma napačno. To je le izraz slabosti front- nih organizacij, ki niso hotele sklice- vati svojih sestankov, misleč, da so frontni sestanki odveč, če je bil pred tem v vasi javni partijski sestanek. To je zgrešeno, kajti Fronta je najmočnej- ša politična organizacija, katere naloga je, mobilizirati široke ljudske množice za razne konkretne naloge. Tak odnos nima nič skupnega z našim razvojem in je le spričevalo nedelavnosti ter sla- bosti množičnih organizacij. KDO NAJ KANDIDIRA V LJUDSKE ODBORE? Frontne organizacije bodo morale pri izbiri kandidatov za volitve v ljudske odbore skrbeti predvsem, da bodo kan- didirali tisti, ki ne samo v besedah, ampak tudi v dejanjih pokažejo odgo- vornost do svojih volivcev. Kandidirajo naj pošteni, predani, delovni in sposob- ni ljudje, ki imajo pravilen odnos do skupnosti. Izbira kandidatov ne bo tež- ka, saj frontovci dobro vedo, kdo je za napredek in kdo ni, komu je za dvig gospodarstva na vasi in kdo želi ta razvoj zavirati. Zlasti bodo morale frontne organizacije zagotoviti čim več kandidatov iz delavskih vrst. Tudi na žene, ki predstavljajo ñ5% vseh volivcev v okraju, ne smejo front- ne organizacije pozabiti. Naše žene so zelo zainteresirane za delo v občinskem odboru, saj jih veže vrsta problemov, ki jih ljudski odbori rešujejo. Prav za- to morajo biti v njih tudi dostojno za- stopane. V predvolilnem času bo delo z naši- mi ženami na vasi prav posebno važno, ker bo reakcionarna duhovščina preko zaostalih žena skušala vplivati na vse volivce tako, kot je v njihovem intere- su, ne pa kot zahtevajo interesi delov- nih ljudi. PROGRAM DELA MORA BITI REALEN IN IZVEDLJIV Člani Fronte bodo šli na volitve z odprto borbo proti našim sovražnikom. Seznaniti bo treba volivce o naših te- гал^аћ, ki nam jih je letos povzročila suša ter ravno zaradi tega opozoriti davkoplačevalce, da je treba davke čim prej plačati in da pri tem ne bo popuščanja, čeprav bo skušala reakcija nastopiti ravno nasprotno, da so davki previsoki, ter da jih bo treba znižati. Prikazati bo treba tudi vse naše uspe- he, ki smo jih dosegli po osvoboditvi ter vprašati nasprotnike, kaj so. oni na- pravili v dobi dvajsetih let ko so žu- panovali. Tako bodo pošteni ljudje kmalu spregledali resnico, nosilci re- akcionarne miselnosti pa bodo ostali osamljeni. Frontne organizacije naj čimprej pri- pravijo dobre delovne programe, ki bo- do realni in izvedljivi. Na podeželju je šc nešteto stvari, ki čakajo pravilne rešitve, dvig kmetijstva, gradnja kra- jevnih podjetij in stantvanjskih hiš, elektrifikacija, vodovod lid. Zato naj bodo v programu zajete res tiste po- trebe, ki so najbolj nujne in tudi iz- vedljive v določenem razdobju. Nere- alen program bi utegnil le omajati vo- ljo volivcev za njegovo uresničitev. Dobro in preudarno sestavljen program bodo volivci prav radi podprli ter ga bodo tudi z delom pomagali uresničiti, zlasti če bodo videli, da se za njegovo ustvaritev zalaga tudi občinski ljudski odbor in frontna organizacija. FRONTA MORA ODIGRATI SVOJO VLOGO NA ZBORIH VOLIVCEV Izvedba zborov volivcev in predla- ganje kandidatov ne sme iti mimo frontnih organizacij. Vpliv Fronte mo- ra priti tu do popolnega izraza. Prav zato moramo v tem času učvrstiti front- no organizacijo. Kako bodo te naloge izvršili tisti frontni odbori (na primer v Jurkloštru in Vranskem), kjer se že več mesecev niso sploh sestali, če svo- je dejavnosti ne bodo poživeli. Frontne organizacije bodo morale mobilizirati v predvolilnem času tudi vse ostale množične organizacije in društva na vasi, kajti le tako enotni bomo z uspehom izvršili predstojeće naloge. Organizirati bo treba tudi čim več predvolilnih setankov po vaseh, da bodo volivci v sleherni hribovski vasi seznanjeni z volitvami. OBČINSKI ODBOR FRONTE V ZRECAH JE NAPOVEDAL TEKMOVANJE VSEM OBČINSKIM ODBOROM — OKRAJNI OF ODBOR PA VSEM OKRAJEM V SLOVENIJI ; Zastopnik občinskega odbora OF iz Zreč je napovedal ostalim občinskim odborom v okraju tekmovanje, kateri odbor bo prvi pričel z volitvami, ka- teri bo volitve najprej zaključil in ka- teri odbor bo imel najboljšo udeležbo. Navzoči so tekmovanje sprejeli in po- budo podprli še s predlogom, da bodo tekmovali tudi v tem, kje bodo v pred- volilnem času boljši pri plačevanju davkov, kje bodo setavili najboljši pro- gram dela ter delali pri njegovi ures- ničitvi. Okrajni odbor Fronte pa je napove- dal tekmovanje vsem okrajem v Slo- veniji. Navzoči so pooblastili sekreta- riat okrajnega OF odbora, da še ta te- den izdela zaključke s tega sestanka, kakor tudi tekst tekmovanja in jih ob- javi v tisku, da bi se z njimi seznanile vse frontne organizacije v okraju. Na koncu je sekretar OK KPS tov. Vinko Šumrada dal navzočim sledeče napotke za uspešno delo: Občinski odbori Fronte naj skličejo do konca tega tedna konference vseh množičnih organizacij, kjer naj izde-: lajo načrt dela, sestavijo naj realne frontne programe in skrbe za njihovo uresničitev, za kandidate pa naj zago- tovo poštene delovne ljudi s primernim odstotkom žena. -ma- Razpisane so v^oliWe v OBČINSKE, OKRAJNE IN MESTNE LJUDSKE ODBORE V LJUDSKI REPUBLIKI SLOVENIJI Ljubljana, 10. oktobra 1952. Predsedstvo Prezidi ja Ljudske skupščine LR Slovenije je imelo danes pod predsedstvom predsednika Prezidija Josipa Vidmarja sejo, na kateri je izdalo UKAZ o razpisu volitev v občinske, okrajne in mestne ljudske odbore ter v ljudske odbore mestnih občin s posebnimi pravicami. 1. Razpišejo se volitve v občinske, okrajne in mestne ljudske odbore ter v ljudske odbore mestnih občin s posebnimi pravicami na vsem območju Ljudske republike Slovenije. 2. Volitve v občinske ljudske odbore, v ljudske odbore mestnih občin s posebnimi pravicami ter v okrajne in mestne zbore bodo v nedeljo, dne 7. decembra 1952. 3. Volitve v zbore proizvajalcev okrajnih in mestnih ljudskih odborov bodo v času od 23. novembra do vključno 6. decembra 1952. Pristojni okrajni in mestni ljudski odbori določijo za svoja območja, katerega dne v tem roku se bodo opravile volitve v posameznih volilnih skupinah (industrija, trgovina in gostinstvo, obrt) oziroma podskupinah kmetijstva (državna kmetijska posestva, kmečke delovne zadruge, splošne kmetijske zadruge). Ta ukaz velja od dneva objave v »Uradnem listu LR Slovenije«. Iz sekretariata Prezidija Ljudske skupščine LR Slovenije. Z ZASEDANJA MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA V prihodnjem letu bodo v Celju zgradili več stanovanjskih blokov REGULACIJA SAVINJE V LETU 1953 — PROBLEM PEKARN IN GRALNJA NOVE MESTNE PEKARNE — VPRAŠANJE CELJSKEGA ŠOLSTVA IN NAJNUJNEJŠIH PROSVETNIH INVESTICIJ SPLOH — GRADNJA STANOVANJSKIH BLOKOV V petek, 10. oktobra je bila v Domu ljudskih poslancev peta redna seja MLO Celje. Objav- ljamo najvažnejše probleme, ki so jih na tej seji načeli in ki bodo našo javnost p>osebno zanimali. V prvi vrsti so navzoči pre- gledali izvršitev sklepov iz prejšnjih sej in sklenili, da se podjetje >^Avtoobnova« reorga- nizira ter da se v okviru tega podjetja organizira več avto- servisnih delavnic. REGULACIJA SAVINJE Ker je za Celje nujno potrebna regu- lacija struge Savinje, kar je predpogoj za nadaljnji urbanistični razvoj mesta, jo MLO predložil ljudskim odbornikom, da bi se v letu 1953 nadaljevala pred vojno začeta dela pri regulaciji Savinje. Istočasno je predsednik Sveta za ko- munalne zadeve poročal o delu komu- nalnih ustanov in predložil plan dela za prihodnje leto. Navzoči so zahtevali za ta načrt podroben proračun in preložili razpravljanje o tem vprašanju na pri- hodnjo sejo. NEVŠEČNOSTI OKOLI PEKE KRUHA SO ODPRAVLJENE Celjske mestne pekarne niso mogle zadostiti potrebam prebivalstva, tudi niso mogle svoje delo opravljati v po- trebnih higienskih razmerah. Zaradi tega je gospodarski svet priporočil tre- nutno rešitev s tem. da se privatnim pekom, dovoli peka kruha, medtem ko bi prodajo še nadalje vršile odrejene trgovine s kruhom. Potrebno pa bo v prihodnjem letu zgraditi novo moderno mestno pekarno. ZAKAJ JE ODBORNIK JURHAR BOJKOTIRAL SEJE MLO Ko je predsednik MLO tovariš Riko Jerman zahteval večjo odgovornost od ljudskih odbornikov do svojih volivcev in MLO, se je med drugimi, ki so več- krat izostali, oglasil tudi tov- Jurhar iz Zgornjega Medloga. Dejal je, da so mu volivci odsvetovali udeležbo na sejah, češ da s svojimi predlogi tako in tako ne »prodre«. Medtem pa je tak način bojkotiranja, če je bilo bojkotiranje sploh naročeno s strani volivcev, po- polnoma napačen, kar kraju, ki ga tov. Jurhar zastopa, ne more prav nič ko- ristiti. Njegova dolžnost bi bila, da bi se sej tem bolj redno udeleževal in vselej postavljal pereče probleme svoje volilne enote. Pri vsem tem pa bi moral Zgornji Medlog kazati več volje za sodelovanje pri raznih družbeno ko- ristnih nalogah, ne pa čakati, kdaj jim bo MLO te probleme rešil. Poudariti je tudi treba, da so do mestnega prora- čuna opravičeni najbolj tisti, ki skup- nosti največ dajejo. S tem se pa v Zgornjem Medlogu, zlasti pri plače- vanju davkov, ne morejo pohvaliti. ŠOLSKA PROBLEMATIKA V CELJU JE DOSEGLA STOPNJO PROSTORNE KRIZE Predsednik Sveta za prosveto in kul- turo je v izčrpnem poročilu nakazal perečo problematiko po celjskih šolah. Ker je podatke o prenapolnjenosti celj- skih šol naš časopis že prinesel, jih ne bomo ponavljali. Vsekakor so celjske šole prenapolnjene, kar ne obremenjuje samo učiteljskega kadra, temveč ima posledice tudi pri učnih uspehih šolar- jev in dijaštva. Potrebe zahtevajo nuj- nost zgraditve še ene osnovne šole in ene gimnazije, vendar s tem prostorna stisk-a še ne bi bila rešena. Najbolj pereč problem je nastal s »Solo učencev v gospodarstvu <. ki kot brezdomec »gostuje^ zdaj tu zdaj tam. Trenutno se nahaja v nekaterih prosto- rih Kaj uho vega dijaškega doma. Med navzočima ni bilo nikogar, ki bi teh resnih problemov ne spoznal in ra- zumel, zato je predlog, da bi se dvo- riščni del « Železnega dvorca« (bivši Rakušev magazin) preuredil v šolo, bil sprejet z odobravanjem. Ta dela se bodo pričela že letos, da bi ob vstopu v novo šolsko leto nova šola že lahko služila svojemu namenu. Istočasno pa bo po- sebni odbor proučeval in pripravljal vse potrebno za začetek gradnje nove gimnazije in osnovne šole. NA VRSTI JE MESTNI MUZEJ IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V prihodnjem letu bo končno obnov- ljen tudi Mestni muzej skupaj s sosed- njo stavbo (sedanja skladišča), kamor se bo preselila tudi Študijska knjižnica, ki se v sedanjih prostorih že duši. Tako bosta v letu 1953 tudi ti prepotrebni kulturni ustanovi v celoti lahko služili svojemu namenu. Sprožili so tudi potrebo zgraditve nove glasbene šole, vendar podrobne odločitve v tem pogledu ni bilo. V LETU 1953 STO NOVIH STANOVANJ Celjska podjetja so doslej odstopila MLO iz skladov za prosto razpolaganje okoli 45 milijonov dinarjev. S temi sredstvi in s kreditom, ki ga namerava MLO najeti, bodo v prihodnjem letu zgradili 100 stanovanj. Prva stavba na Šlandrovem trgu med Sindikalnim do- mom in novim Mestnim gledališčem je že v gradnji. To bo dvonadstropna zgradba, ki bo Šlandrovemu trgu olep- šala tudi izgled. Druga trinadstropna stanovanjska palača bo med hišo v Vodnikovi ulici 14 in Gregorčičevo ulico s priključkom na hišo v Gregorčičevi ulici 2. Tretja trinadstropna zgradba bo stala ob Ključavničarski ulici med Mi- klošičevo in Levstikovo ulico. Postopoma bodo zazidali tudi vogal Lilekove in Gubčeve ulice s tri- ali štirinadstopnim stanovanjskim blokom. Istočasno bo zgrajeno stanovanjsko naselje severno od Dečkove ceste med nedograjeno stavbo dečjih jasli, ki bo tudi stanovanjski objekt, in med stano- vanjskim.! bloki tovarne »Metka«. Na tem prostoru bodo sezidali dvonadstrop- ne stanovanjske stavbe. Izvoljeni gradbeni odbor je dobil na- ročilo, da se te stavbe v prihodnjem letu zgradijo, medtem ko je gradnja kopalnega bazena za I. gimnazijo tudi predvidena za prihodnje leto. stran 2 »SAVINJSKI VBSTNIK< dne 18. oktobra 1»62 StcT. Obisk Zabukovci Na kolesu sem tekmoval z rudniškim vlakom po cesti od Žalca, vendar me kljub veliki »sapi« ni dohitel, verjetno zaradi tega, ker sem se hotel segreti ob pogledu na snežene lise, ki so segale skoraj do rudniškega naselja po senčnih pobočjih. ^ Oglasil sem se tu in tam, povsod pa so mi zatrjevali, da pri njih ni nič novega. Izgleda, da se jim vse zdi vsak- danje in da tega sploh ne opazijo, kar se je meni zdelo vredno, da zvejo tudi drugi ljudje. o zaSCiti delavcev IN IZKORIŠČANJU SOCIALNEGA ZAVAROVANJA Ker bolj zaradi časa kot zavoljo mra- za nisem imel volje tekati naokrog, sem si privoščil sprehod po zapisnikih sin- dikalne podružnice. Torej ... Zadnjikrat so na sindikalnem sestan- ku imeli v razpravi predvsem socialno zavarovanje, ker stojijo pred volitvami delegatov v skupščino socialnega zava- rovanja. Ugotovili so, da je porast obolelih nastal zaradi premajhne skrbi za za- ščito delavcev, posebno tistih, ki so izpostavljeni dežju in snegu. Zaradi tega so sklenili preskrbeti prizadetim potrebna zaščitna oblačila. Govorili so tudi o izkoriščanju so- cialnega zavarovanja, zato so sklenili osvojiti predlog tov. Klemena, ki je predlagal, da bi v bodoče od izplačil samcem, ki so v bolniškem stanju, od- tegnili hranarino. I^o seveda samo, če so v bolnici ali ambulanti. Doslej se je nekaterim dobro zdelo, da so dobili polno plačo in še zastonj hrano. Po- zneje so po navadi ta denar zapili. S tem ukrepom bodo samski delavci bolj pazili na svoje zdravje ter se ne bodo javljali za vsako malenkost pri zdravniku. DELAVCI IN PREBIVALSTVO NOCE O SLOVESU ZDRAVNIKA NlC SLigATI Vest, da se želi zdravnik dr. Rosijevič preseliti drugam, pri delavstvu in pri prebivalstvu ni ugodno odmevala. Vseh 1300 zavarovancev rudnika in »Kera- mične« se temu protivi. Razumljivo pa je, da dr. Rosijevič mnogo prispeva za zdravstveno stanje v tem kraju. Raz- sežen teren in veliko število zavaro- vancev mu dajejo obilico dela. Morda bi bilo dobro, če bi merodajni pogledali tudi to, če je za svoje delo tudi pri- merno nagrajen? Ni dvoma, da se bo to vprašanje ugodno izravnalo in dr. Rosijevič bo spoznal, da je tak protest prebivalstva zanj dokaz zaupanja in priznanja. PIJANCI IN OTROŠKE DOKLADE Nekaj primerov je v Zabukovci, da malopridni očetje otroške doklade spu- stijo po grlu, medtem ko otroci trpijo pomanjkanje. Sindikalna podružnica je mnenja, da se takim te doklade ne izplačajo na roko, niti njihovim ženam ne, ker robatežu ni težko prisiliti za- konsko družico, da mu denar izroči. Sklenili so, da bodo doklade izplačali le tedaj, ko bo prizadeti s potrdili o nakupljeni hrani in blagu dokazal, da je denar uporabil zares za življenje svoje družine. Sele v tem primeru bo dobil doklade. Menda bi bilo dobro, da bi ta primer posnemali tudi drugod? TRI MILIJONE ZA POMOČ GRADI- TELJEM STANOVANJSKIH HIŠIC Delavski svet rudnika je določil tri milijone dinarjev za pomoč tistim, ki gradijo hišice. Ta vsota bo na razpo- lago 15 graditeljem. Vsak bo dobil po 200.000 din pomoči v gradbenem ma- terialu in vožnjah v lastni rudniški režiji pod naslednjimi pogoji: Vsak se mora obvezati, da bo s to pomočjo in z lastnimi prispevki v dveh letih že stanoval v popolnoma zgrajeni hišici. Pomoč se mu briše kot dolg ob vstopu v pokoj ali ob delanezmožnosti, če je temu krivo delo, v primeru smrtne ne- sreče pa, če jé do nje prišlo na delu, ožji sorodniki tudi niso dolžni porav- nati pomoči. PRIHOD PISMONOŠE JE ZA ZABUKOVCANE PRAZNIK Do letošnjega leta sta v Zabukovci hodila dva pismonoša, sedaj pa je ostal samo eden. Le-ta zaradi prezaposlenosti prinaša pošto, posebno pa časopise, ki jih Zabukovčani radi prebirajo, tudi s tridnevno zamudo. Tako od sveta od- maknjeni Zabukovčani pa zopet niso, če poštna uprava tudi tako misli. RUDARJI BODO KONTROLIRALI SVOJ ZASLUŽEK Rudarji so sklenili, da mora uprava na vidnem mestu izobesiti dnevne za- služke posameznih delovnih mest, tako da bodo rudarji lahko po lastnih za- piskih ugotovili, koliko se njihovo stor- jeno delo izravnava s preračunanimi zaslužki v upravi. To sicer ne pomeni kontrole nad uslužbenci, vendar imajo delavci pravico sproti vedeti, koliko zaslužijo, kar bo povečalo tudi njihovo delavnost in organizacijo dela. No, takih »nezanimivih« in »vsak- danjih« stvari bi si lahko nabral v Zabukovci cel koš. Zato naj v bodoče »skromnost« v Zabukovci odpade. Brez skrbi nam pošljite »vsakdanjosti« in »nezanimivosti«, nam bodo dobrodošle in nove. K. J. Učitelji so zborovali Učiteljsko društvo za Celje-mesto in okolico je imelo v soboto, dne 11. ok- tobra t. 1. svoj redni občni zbor. Naša javnost se je že od nekdaj zanimala za učiteljevo delo v šoli in izven nje; tem- bolj pa pc-sveča svojo pozornost nje- govemu delu in življenju v socialistič- ni Jugoslaviji, saj tudi ono prispeva svoj delež k čim hitrejšemu napredku naše domovine. Oglejmo si torej, kako dela in živi naše učiteljstvo v mestu in podeželju. O tem so spregovorili sa- mi, ko so podajali pregled svojega dela. Predsednica di-uštva, ki šteje 381 čla- nov in ima v mestu in širokem zaledju 9 pododborov, tov. Mira Láhova je podala najprej dobro zasnovan po- litični pregled, v katerem je ocr- tala odnos naše države do njenih prija- teljev in nasprotnikov. V notranjepoli- tičnem življenju je viden velik preobrat v demokratizaciji naše oblasti, o odmi- ranju države in o uspešnem samouprav- ljanju podjetij, po čigar vzgledu že prihaja na vrsto tudi šolstvo. Orisala je lik naprednega učitelja, ki s progre- sivno miselnostjo sledi novim prido- bitvam in jih kot dober vzgojitelj pre- naša na mladino. Kot tak zavrača mi- sticizem, ki je še ostanek nazadnjaštva. S študijem, ki mu ga nudi društvo, se prevzgaja in strokovno izpopolnjuje, da bo kos novim nalogam. Materialni položaj učiteljstva še ni povsem zadovoljiv. Bori se še za sta- novanja, za kurivo in pravično nagra- do za čezmerno delo in za delo na težje eksponiranih šolah. Sekretarji pododborov v Žalcu, Vojniku, na Gomilskem, v Šmar- ju, Šentjurju, Kozje-Pilštanju. Slov. Konjicah, Laškem in Celju so poročali o svojem študiju za ideološko in stro- kovno izpopolnitev članstva. Obsežno in požrtvovalno je njegovo delo v množičnih organizacijah, v kulturno- prosvetnih društvih, kjer nastopajo uči- telji in učiteljice kot predavatelji, re- žiserji in igralci, zborovodje, vaditelji in odborniki v telovadnih društvih, vo- dje pionirskih in mladinskih organiza- cij. Poučujejo in vzgajajo mladino tu- di v kmečko-nadaljevalnih in obrtno- strokovnih šolah in v raznih tečajih. Nekateri mlajši tovariši še poleg tega študirajo in opravljajo strokovne izpite. Pestro je vse to delo, ki ga malokdo zna pravilno oceniti. Po izčrpnih zadovoljivih poročihh se je razvila živahna razprava. Tov. Izi- dor Horvat je poudaril velik po- men učiteljske organizacije, ki je bila v Celju že od nekdaj revolucionarna, saj je prav iz nje v Celju izšel prvi strokovni časopis »Popotnik«. In danes? Zdi se, da je v članstvu še premalo ponosa in zavesti do strokovne organi- zacije. Popotnikova naslednica »Sodob- na pedagogika«, bi naj postala repre- zentančna revija, »Prosvetni delavec« pa zvest spremljevalec vsakega uči- telja. Šolski inšpektor Strehovec je po- ročal o inšpektorski konferenci v Ljub- ljani, o vprašanju petega razreda, o pripravi nove uredbe glede honorar.iev za čezmerno delo osnovnošolskih uči- teljev. Sourednik f-Prosvetnega delavca« tov. M e 1 i h a r je poudaril, da ima list premalo naročnikov, še manj pa do- pisnikov, vsled česar ne more biti na dostojni višini. Med pripravami volilne komisije je predaval prof. Ivan Svarc o ideo- loški vzgoji mladine. V svojem znan- stveno zasnovanem predavanju ugo- tavlja, da proces ideološke prevzgoje učiteljev še ni dovršen. Zato je njihov pouk često formalen, učenje mladine pa zgolj mehanično. Le z osebnim vpli- vom in prepričanjem je mogoče vzbu- diti v učencu zavestno sodelova- nje in prisvajanje učne snovi. S prak- tičnimi primeri na odrasli mladini je pokazal njen miselni razvoj in obliko- vanje svetovnega nazora. Pokazal je tudi na kvarne vplive učenčevega oko- lja, kar negativno vpliva na učiteljeva prizadevanja. K besedi se je oglasil tudi organiza- cijski sekretar mestnega komiteja KP tov. Lojze Trpin, ki je poudaril važ- nost ideološke prevzgoje ljudskih mno- žic. Tudi tu je učitelj dolžan širiti so- cialistični svetovni nazor. V učiteljskih vrstah pa je na žalost še precej misti- cizma, ki se ga je treba otresti, kajti slabi vzgledi neugodno vplivajo na pro- gresivno vzgojo mladine. Delegat Združenja učiteljskih dru- štev v Sloveniji tov. Stefan Tro- biš iz Ljubljane je govoril o vzgled- nem primeru delavskega razreda, ki je že prestal preizkušnjo, ko je začel sam upravljati gospodarska podjetja. Šol- stvo in socialistična vzgoja mladine še zaostajata. Učiteljstvo se naj poglobi v svoj šolski okoliš in ga naj smotrno proučuje. Tovariš P e č a r i č pa je izrazil že- ljo, da bi naše časopisje intenzivneje spremljalo delo učiteljstva, ki ga oprav- lja v množičnih organizacijah, v šoli in v kulturno-prosvetnih društvih. Delovni predsednik Janko Po- gačnik je pred zaključkom peturne- ga zborovanja zaključil živahno raz- pravo rekoč, da se učiteljstvo v polni meri zaveda svojih dolžnosti ter v de- bati nakazane naloge že izvršuje ob vseh prilikah, zlasti pa na dobro obi- skanih roditeljskih sestankih, z ideo- loškim in strokovnim študijem v okvi- ru društva. Med učiteljicami je mnogo mater in gospodinj, ki opravljajo svoje težko delo poleg odgovorne službe. Mo- rebitne primere ideološke pomanjklji- vosti med članstvom bo društvo sku- šalo razčistiti. Ko je volilna komisija razglasila izid volitev, je predsednik zaključil uspelo zborovanje, ki je napravilo na vsako- gar prijeten vtis. Brezhibna organiza- cija občnega zbora, globoko zamišljeni referati, stvarne razprave: vse to so •dlike tega občnega zbora. PRED VI. KONGRESOM KP]' Mladina pred svojim kongresom v dneh 26. in 27. decembra tega leta bo v Beogradu V. kongres LMJ. Mladina Jugoslavije bo podala obra- čun o siiojem delu v času od IV. do V. kongresa, sprejeti pa bodo tudi sklepi, kako naj mladinska organizacija v bo- doče dela, da bi bili doseženi čim večji uspehi. Ravno na isti datum pa proslavljamo tudi važno obletnico, in sicer bo 27. de- cembra minulo 10 let, odkar r.o se v Bihaču sestali predstavniki jugoslotmn- ske mladine na svojem I. kongresu in ustanovili enotno mladinsko organiza- cijo — USAOJ. Mladina našega okraja, ki fekmiije v čast VI. kongresa KP J, ho sooje tek- movanje nadaljevala tudi v čast mla- dinskega kongresa in v čast 10-letnice I. kongresa USAOJ. Poleg rednega de- la, ki se postavlja pred inladinsko or- ganizacijo, nas čakajo v času pred V. kongresom ticdi druge važne naloge. Potrebno je izvoliti nova mladinska vodstva, in sicer v osnovnih organiza- cijah, v občinskih komitejih in v okraj- nem komiteju mladine. Kot politična pripraim na volitve in mladinski kon- gres se bodo v prihodnjih dneh v 26 večjih krajih našega okraja vršila mla- dinska predvolilna zborovanja. Na zbo- rovanjih hoda prisostvovali člani LM5 in tudi neorganizirana mladina. Ta zbo- rovanja bodo obiskali naši tndni poli- tični delavci (člani OK KPS, ljudski poslanci in drugi) ter bodo mladino se- znanjali z delom naše Partije v borbi za boljše življenje delovnih ljudi. Da- lje bodo govorili o vlogi organizacije 1уМ, o liku mladinca — člana LM in o drugih vprašanjih, ki zanimajo našo mladino. Naloga vseh množičnih orga- nizacij, v prvi vrsti pa seveda mladin- ske je, da organizirajo agitacijo, da bo na teh zborovanjih prisotno čim v>ečje število mladine, posebno pozornost pa je posi^etiti tistim, ki so še izven mla- dinske organizacije. V teh dneh se vrše po našem okraju zbori obveznikov predvojaške vzgoje. To so večinoma mladi kmečki fantje, pri katerih zelo pogrešamo гурИг-> mla- dinske organizacije, kar posebno velja za oddaljenejše predele našega okraja. Dejstvo je namreč, da aktivi obstojajo v glavnem v večjih naseljih, medtem ko je v mnogih primerih mladina oko- liških vasi prepuščena sama sebi in za- radi tega zelo lahko pada pod vpliv reakcionarnih elementov, v prvi vrsti duhovščine. Ravno sedaj, ko zborujejo obvezniki predvojaške vzgoje, se nam nudi lepa prilika, da tudi to mladino vključimo v naše delo, da jo vključimo v naše tekmovanje. Na iniciativo okraj- nega komiteja so nekateri občinski ko- miteji KP z vso resnostjo pristopili k političnemu delu s to mladino. Imamo vrsto zborov predvojaških obveznikov, kjer se redno vršijo politična predava- nja, kot n. pr. v Vojniku, Frankolo- vem, Strmcu, Šentjurju, Laškem in drugod. Namen teh predavanj je raz- bistriti mladincem pogled na noi stvarnost, aktivizirati jih za zavest\ graditelje socializma. To je namreč o novno, kar moramo zahtevati od mU dinca, ki hoče postati član LM. To tu ne bo težko doseči, če bomo z mladit stalno delali, ji pomagali in jo nčii To je pa v prvi vrsti naloga partijsk, in o.stalih množičnih organizacij. Ne .S( mo sedaj na zborih kampanjsko izim jevati te mladince, temveč mladii^i ¡ mora posvetiti trajna skrb. Tudi pri samih volitvah v mladij ska r>odstva pričakuje mladina velili pomoč partijskih organizacij. М1п{ člani Partije naj se ne branijo spreje funkcij, če jih bo mladina izvolila svoja vodstva in se naj ne izgovarja^ in naštevajo, koliko vse raznih doV, nosti že opravljajo, saj je osnovna m loga mlajših komunistov delo z rnl dino, kar je tow. Ranković posebno n udaril v svojem članku »O delu z mh dino«. Nekateri sekretarji a.ktÁiwv d/o da ne bodo dovolj sposobni, da sesti vijo primerno poročilo za volilni sesti nek in zato naj bodo tudi tukaj partì ske organizacije tiste, ki bodo prei{ svojih članov nudile vso pomoč tei tovarišem. Kjer bodo partijske organ zacije pravilno razumele potrebo p( moči mladini, tam bo mladinska orgt nizacija res izvršila vse naloge, ki s pred njo postavljajo. Kakor vedno do sedaj, tako bo tudi pripravah na svoj kongres naša mlad\ na dala vse od sebe, da bo dosegla čii večje uspehe, kajti naši uspehi bod najlepše darilo V. kongresu LMJ, na Partiji in tov. Titu. Mravlje Ivan S SESTANKA ORGANIZACIJE ZVEZE BORCEV PRVE ČETRTI Predkongresno tekmovanje je razgibalo tu(ii člane Zveze borcev v I. četrti BOGAT IN KONKRETEN TEKMOVALNI NACRT — NUDILI BODO POMO PRI VOLITVAH IN ZAOSTRILI DISCIPLINO — POMOC PIONIRSKI ORGANIZACIJI IN STRELSKI DRUZiNI — IZKLJUČITEV NEDISCIPLINI RANIH Članov Pretekli teden so imeli člani Zveze borcev prve četrti sestanek, na katerem so razpravljali o tekmovanju na čast VI. kongresu KP J. Čeprav je bila ude- ležba na sestanku majhna, je vredno, da s tega sestanka iznesemo nekaj ugo- tovitev. Tekmovalni načrt so sestavili dobro in so ga na sestanku z nekaterimi do- polnitvami soglasno sprejeli. Med dru- gim so sklenili, da bodo pomagali pri vseh pripravah za volitve v Mestni ljudski odbor ter da se bodo udeležili vseh predvolilnih sestankov in na njih tolmačili pomen volitev. Pomagali bodo pionirski organizaciji na svojem terenu, da. bo izvedla do kongresa tekmovanje z zračnimi puškami, v telovadbi in v risanju. Skušali bodo vključiti čimveč svojih članov v strelsko družino, pri- pravili bodo kvalitetno predavanje o delu in uspehih Partije, na dan VI. kon- gresa pa bodo priredili zaključno pri- reditev, kjer bodo sodelovali pionirji s kulturnim sporedom. Ob tej priliki bodo najboljši pionirji tudi prejeli nagrade. Razen tega bo organizacija ZB prve četrti nudila pomoč partizanskim siro- tam ter bivšim borcem, ki so pomoči potrebni. Člani ZB se bodo polnošte- vilno udeležili žalnih svečanosti na Dan mrtvih na Frankolovem in na Trgu mučenikov. Vence bodo položili tu pod spominsko ploščo padlima Skal toma na Slomškovem trgu. Preko lokal nega časopisa pa bodo seznanjali jav nost o delu in uspehih njihove organi zacije. Ker so na sestanku obravnavali slab udeležbo, saj je bilo od 140 Članov ni vzočih le okoli 50, so sklenili, da bodf zaostrili disciplino in izvedli anketo pi vseh članih, ki naj bi ugotovila, kaj j vzrok slabega prihajanja na sestank( Po ugotovitvah ankete bodo najbolj ne disciplinirane člane izključili iz svoji vrst. Prišli so do zaključka, da je bolj manj članov, ki se zavedajo svojo dolžnosti, kot pa veliko članov, ki so 1 na papirju in nič ne delajo. Na sestanlî so izključili iz svojih vrst tov. Marini nika, ki je bil zaradi neplačevanja čli narine izključen že tudi iz organizaci OF. Navzoči so bili mnenja, da član, ni vključen v OF, ne more biti član Zl Poleg tega so še nekateri nastopili prot njemu, da daje večkrat izjave, ki s izrazito reakcionarne. Sodeč po začetnih uspehih in če bod tudi tekmovalni načrt izpolnili, so vi izgledi, da bo ta organizacija ena me prvimi v tekmovanju za VI. kongre KPJ v Celju. Do spomladi bo v СеЦи urefeno trgovsko središče Vsakemu, ki je videl količkaj sveta, ugajajo predvsem tista mesta, ki so smotrno in prikupno urejena. Ce torej hočemo doseči, da bo Celje spadalo med tiste, ki bo na obiskovalce nare- dilo dober vtis, moramo v mestu še marsikaj preurediti. Vendar to ni važno samo zaradi turističnega zunanjega vi- deza, temveč je to nujno tudi iz prak- tičnega stališča. Ce ima mesto urejen upravni center, trgovsko središče itd., je s tem pomagano vsemu prebivalstvu, ker mu je prikrajšano tekanje iz enega v drugi del mesta. Tako nekako kot si pametne gospodinje uredijo stanovanje, posebno pa še kuhinjsko pohištvo. Svet za gospodarstvo je naredil na- črt za ureditev trgovskega centra. Trgovsko središče bo ostalo tam, kjer trenutno tudi je, le nekaj sprememb bo še potrebno, da bo ta del mesta do- bil res svoj pravi pomen. V bližnjih mesecih bodo na ulicah, ki se križajo pred Mestnim magazinom, preuredili naslednje lokale: Z zgraditvijo lekarniških prostorov nasproti Narodne banke za okolico se bo prva mestna lekarna preselila tja. V njen lokal bo prišla lepo in okusno urejena cvetličarna, dosedanje prostore te lekarne v Prešernovi ulici pa bo do- bila Točilnica, ki se bo s tem znatno razširila. »Jugoreklam« ima sedaj borne pro- store. Dobil bo lokal v sedanji cve- tličarni, v njegov lokal pa bodo vse- lili lično trgovino s slaščicami ali tako imenovano »bonboniero<^. Položaj, ki ga zavzema »Putnik«, ni ravno prikladen. Tak urad mora imel prostor, pred katerim ali v bližini ka terega lahko parkirajo avtomobili, i^o Vrhu tega pa so sedanji prostori za po trebe celjskega »Putnika« preveliki. Smotrna bo ureditev tudi v novi pa sazi in nasproti nje. V lokalu bivše tr govine Strupi, bo urejena trgovina steklenino, zraven pa bo nova trafika Mesnica v tej hiši tudi potrebuje te meljite preureditve, medtem ko bo vo gal te ulice na Trg V. kongresa pre urejen v trgovino z narodnimi ročnin deli, kot na primer Dom v Ljubi j an Večje spremembe bodo tudi v Prešel novi ulici. Z načrtnim preurejevanjem trgoV skega središča bodo začeli takoj, in zad nji rO'k za poslednjo preureditev v tel delu je 15. marec 1953. Vsi ti lokali bo do tudi znotraj prikupno urejeni. Uve dena bo fluorescentna in neonska ra2 svetljava ter reklame, kar bo mesto r« povzdignilo med najlepša mesta v Sle veniji. Učite se tujih jezikov Kakor lani, prireja Ljudska univerza Celju tudi letos tečaje tujih jezikov. >'* boljši strokovnjaki bodo poučevali nasledi jezike: slovenski, angleški, francoski, it»'' janski, nemški, ruski, češki, esperanto, t' čaji bodo začetni in nadaljevalni. Ker je, Celju precejšnje zanimanje za stenografia prireja LU tudi tečaj stenografije. Pouk î bo vršil v prostorih II. gimnazije v večeroj urah. Za prijavo v tečaje je še čas 31. oktobra t. 1. Prijave sprejema tajnil*' II. irimnazije in v Ljudski knjižnici. I čn>' za tečaj je malenkostna, potreba po anaw tujih j*zikoT pa Telika. Vpišite se ргатоАм^ Y јехЈкетш« teöaj« Ljvđske univerze т CtMl Štev. 42 »SAVINJSKI VESTNIK« dne 18. oktobra 1952 Stran 3 JOHN BOYMTON PRIESTLEY Od raja pa do danes (Ob prvi premieri v gledališki sezoni 1952-53) Letošnjo jesen smo naše gledališče pdprli z večjim poudarkom, kakor prejšnja leta. Res, mnogo se je izpre- ïienilo od tistihmal, ko smo v lokal- [jem tedniku ob Celjskih grofih zapi- sali, da je v Celju možno ustvariti po- ' Iditno gledališče. Zdaj ga imamo, a '{daj šele vidimo, kako težko to prav- ((apiav gre od rok. A vendarle gre. Si- cer prepočasi, tako počasi, da nas kdaj pa kdaj zaskrbi: kaj če se ne bo ta »rahi- [ična« rast favoritu mesta Celja le predolgo poznala? Upamo, da ne. Gle- jališče je letos dobilo poklicnega reži- serja tov. Baranovič-Battelinovo in dra- inaturga Lojzeta Filipčiča, dva stebra podpornika, ob katerih in na katerih se bo razvijal ansambel, za zdaj po- manjkljiv, maloštevilen. Ze prva predstava je pokazala — če pič drugega ne — da utripa v gledali- šču resna volja po odpravljanju dile- tantske razglašenosti. Trden režiserski prijem in napredovanje v govorni kul- turi je bilo opaziti na prvi pogled. Prie- gtleyeva igra res ni neka globoka umet- nina, ki bi človeka prevzela in osvojila tako, da bi ga porazila s svojo prepri- ievalnostjo, vendar pa ji ne moremo odrekati tople, globoko človeške ve- drine, tistega temeljnega optimizma, brez katerega bi vsako življenje bilo pusto, prazno, da celo nemogoče. Kdor je gledal to dobrodušno, prizanesljivo, a obenem hudomušno, sem in tja sko- raj žgočo komedijo z odprtim srcem, S pošteno mislijo, je ob tem »teatrskem razhodu« kljub umetelni »konstrukciji« komada ugotovil: Tako je življenje, ti- sto prerezno, povprečno, ki se nam včasih zdi kar odveč, toda tako je; ne moreš mimo njega. Zakaj ga ne bi spravili tudi na oder, posebno če gre to na jako izViren način? Svoboda in življenje, to je tisto, kar bo poeziji ffedno utiralo pot na oder. Ce tega dvo- jega ni, je tu dolgčas in neuspeh. Oho- lega je dovolj v tem Priestleyevem delu. Da je to res, spričuje tudi vsa »naročena« umetnost zadnjih 30 let: Niti ena drama, ki je nastala po recep- tih Goebbelsa ali Marinettja ni preži- vela svojih »ideologov«. Ko sera gledal ta Priestleyev razgo- vor, so mi te stvari naravnost ganljivo stopile pred oči. Zato sem bil vesel na- ravne, sproščene igre, ki so jo poka- zali pianista Božič in Sirnikova razla- galca Skof in Goršičeva ter oba zgled- nika Vrečkova in Sterlič. Pri prizade- vanju za to naravno, neprisiljeno, ne- pridvignjeno igro sem si zaželel večje intenzivnosti pri Škofu in večje, solid- nejše sproščenosti pri Sterliču. Najbolj mi je bila všeč Goršičeva, ki je svoji dve vlogi dokaj suvereno obvladala. Ni bila lahka stvar za naš ansambel, dobro zaigrati takle razgovor, enako zahteven tudi za gledalca. Tekst sam enako važen, če ne na prvem mestu, saj dejanja skoraj ni, in še to drama- tik po mili volji trga in cefra. Delo dik- tira strašen tempo, v katerem pohaja sapa igralcu, neredko kdaj tudi poslu- šalcu, ko sledi miselnim obratom, du- hovitostim, ki bi utegnili po svoji lah- kotnosti in eleganci spominjati na sa- lone starejših dob v tujih deželah; pač zato, ker nismo navajeni podobnega življenja v domačih, sodobnih izbah. Zadovoljni smo zapustili dvorano. Ne bogatejši, a nekako pomirjeni, notra- nje uglašeni. Velika disharmonija od raja pa do danes je potrdila svoje pro- tislovje — veliko, neodoljivo harmoni- jo človeških src, ki hrepene drugo po drugem, se odbijajo in privlačujejo, se opajajo drugo nad drugim in se razo- čarana nad praznoto razhajajo. Pravijo, da je dramatska umetnost na križpotju zaradi pritiska vseh mogočih izumov pri filmu, televiziji in radiu. Ob Prie- stleyu mi prihaja na misel, da ni za njo nobene nevarnosti, da bi se morala bistveno podvreči novim izraznim na- činom. Tudi zanjo velja neka konstan- ta od raja pa do danes. NA LJUDSKI KOROŠKI VEČER UNIVERZI • Na večer pred obletnico koroškega plebiscita je bilo na Ljudski univerzi predavanje načelnika Instituta za na- rodnostna vprašanja tov. Lojzeta Udeta. Predavatelj je v svojem predavanju orisal politično stanje in dogodke okrog plebiscita 1920. leta, germanizacijo sen- žermenske in hitlerjevske Avstrije ter organizirani odpor koroških Slovencev v narodnoosvobodilni borbi in končno položaj Slovenske Koroške danes s po- sebnim ozirom na vzpostavitev prija- teljskih odnosov z našo severno sosedo. Izgubo Slovenske Koroške predava- telj ni prikazal kot plebiscitni poraz, kakor se je svoj čas tudi hote tolma- čila, marveč kot posledico deloma naših napak, predvsem pa kot usp)eh tedanjih temnih sil doma in v zamejstvu, ki ni- so bile naklonjene ne Slovencem ne novi državi, ki je nastala na razvalinah ■vstroogrskega cesarstva. f Vendar tudi najbolj zagrizena sred- Fstva avstrijskih germanizatorjev, ki so [dosegla višek pod Hitlerjem, niso izbri-; sala narodnega pečata Slovenske Ko-i roške. Boj"^ za življenje in najosnovnejše človeške pravice se je nadaljeval in na novo vzplamtel pod zastavo narod- noosvobodilne borbe. Bila je to hkrati edina borba našega naroda za osvobo- ditev, ki se je odigrala na samih tleh jhitlerjevskega imperija. Na tistih tleh, J na katerih je pangermanski imperiali- zem najbolj zavestno zabijal opornike za most proti Jadranu, kjer se je re- krutiral Hitlerjev, organizacijski apa- rat za politično, gospodarsko in kultur- no zatrtje Slovencev, hkrati pa bila zborno mesto za napad na Jugoslavijo. Zal tudi druga osvobodilna borba ni uspela Slovenske Koroške trajno pri- ključiti k naši državi. Kljub temu ide- ja priključitve še ni umrla. Ostati mo- ra živa ne le zaradi karantanskih in gosposvetskih tradicij, marveč ker imamo do Koroške tudi moralnopolitič- no pravico, saj je bila naša kri v na- rodnoosvobodilnem boju prelita tudi za njeno osvoboditev. Priključitev Koroške danes sicer ni na dnevnem redu mednarodne politike, mxore pa iz nekdanjega kamna spotike postati temeljni kamen za zgraditev do- brega sosedstva med Jugoslovani in Avstrijci — tudi v korist vsega člove- štva. V drugem delu večera je »Prešernov« pevski zbor pod vodstvom tov. Jureta Vrežeta zapel nekaj koroških pesmi, dve učiteljiščnici pa sta recitirali iz Prežihovih in Zupančičevih del. Ta del programa ni presegel sveča- nosti prejšnjih Koroških večerov, iz- ostahek širših plasti občinstva pa je to skromno manifestacijo naše narodne zavesti še zmanjšal. -IK ^Moški pevski zbor „Svobode" rudnika Laško je gosioval v Jurklošlru in na Planini Moški pevski zbor društva »Svoboda« rudnika Laško je na povabilo AFZ or- ganizacije Jurklošter priredil v nedeljo za tamkajšnje prebivalce pevski kon- cert, za katerega je vladalo veliko za- nimanje posebno med mladino, ki se je ta dan zbrala v šolski dvorani. Prebi- valci Jurkloštra so z veseljem pričakali rudarje iz rudnika Laško, ki so jim prinesli kulturno razvedrilo z lepo slo- vensko pesmijo. Lepo je bilo videti ru- darje pevce, ki so pred pričetkom kon- certa v večerni uri razobesili svoje jamske svetilke na odru. Pričakovanje, kako bodo rudarji peli, je bilo s tem še Večje. Opaziti je bilo, da so si rudarji pevci že s prvo pesmijo navezali popoln stik s poslušalci, ki so z vso pozornostjo poslušali živo podane pesmi ter jih na- grajevali s priznanjem. Ob koncu kon- certa so morali rudarji na splošno željo Zapeti še nekaj krepkih pesmi. Zaradi zanimanja prebivalcev Jur- kloštra po kulturnem udejstvovanju so fudarji obljubili, da bodo v zimskih Večerih večkrat obiskali Jurklošter ter s svojimi strokovnjaki aktivno poma- Sali pri njihovem kulturnem delu in |udi ustanovili pevski zbor, za katerega splošno zanimanje, saj pa je tudi "^Urklošter po svoji pevski tradiciji že dobro poznan. Pevski zbor rudarjev je isti dan pri- f^il koncert tudi prebivalcem Planine, kjer je prav tako dobro uspel, le da so ^ prireditelji premalo zanimali in niso ^ovolj seznanili ljudi s koncertom, f^jub temu pa je bil obisk zadovoljiv *^ poslušalci zadovoljni, saj so rudarje \ že vnaprej vabili, da še pridejo k njim v goste, gotovo pa k otvoritvi njihovega zadružnega doma. »S« KONCERTNI VEČER RDEČEGA KRIZA Sindikalno kulturno umetniško društvo »France Prešeren« je priredilo dne 10. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani kina »Metropol« koncert v korist Rdečega križa. Pred pri- četkom koncerta je tov. Franci Hrašovec- Buci, očrtal veliki pomen človekoljubne or- ganizacijo Rdečega križa ter poudaril, da so obiskovalci koncerta pokazali, da se zave- dajo važnosti te največje mednarodne hu- mane organizacije. Nato je predsednik Rdečega križa, tov. Martin Godler, dodal k uvodnemu govoru še nekaj lepih stavkov in pozdravil vse na- vzoče. V prvem delu koncerta je nastopil dru- štveni tamburaški orkester, katerega vodi po- žrtvovalni društveni predsednik tov. Janko Hočevar. Orkester je sicer že večkrat nasto- pal v Celju, vendar tako številen, kot je bil tokrat še ni bil. Nastopilo je namreč več no- vih mlajših članov, katerim je bil ta večer prvi nastop. Vkljub velikemu številu začet- nikov je orkester zaigral prav dobro, a mla- dini bodo še potrebne vaje, da bo dosegla raven svojih starejših tovarišev. Toplo pa pozdravljamo njihov nastop ter jim želimo, da bi nam ob koncu zimske sezone pokazali sadove svojega dela na samostojnem koncertu. Nato so nastopili društveni harmonikarji, katere vodi tov. Ciril Rakuša. Napovedovalec je uvodoma poudaril, da menda malo Celja- nov ve, da ima društvo svojo harmonikarsko šolo, v kateri se uči mladina igranja na ta naš priljubljeni inštrument. Zadnji del programa je izvajal društveni mešani pevski zbor, katerega vodi pevovod- ja tov. Jurče Vreze. Ta zbor ima v Celju že svojo tradicijo ter je tudi tokrat rešil svo- jo nalogo odlično. Občinstvo, ki se je udeležilo prireditve т dokaj lepem številu, je z živahnim aplavzom dokazalo, da je bilo s koncertnimi točkami zadovoljno. S SEJE SVETA ZA LJUDSKO ZDRAVSTVO IN SOCIALNO POLITIKO OLO CELJE-OKOLICA Cim štrše sodelovanje ljudskih mnoiic iudi pri upravljanju zdravstvenih in socialnih ustanov V ponedeljek, dne 13. t. m. je bila seja Sveta za ljudsko zdravstvo in so- cialno px)litiko OLO Celje-okolica. Isti dan so bile sklicane tudi seje vseh štirih odborov pri Svetu za ljudsko zdravstvo, odbor za socialno skrbstvo, odbor za delo in odbor za zaščito ma- tere in naraščaja. Seje navedenih odborov so bile ob 8. uri zjutraj, medtem ko je seja Sveta bila ob 11. uri dopoldne, takoj po zaključku sej odborov. Seje odborov in Sveta so se udeležili zastopnikov republiškega sveta, in sicer: tov. Strle Franc, pomočnik predsednika Sveta, Jeršič Miro, načelnik poliklinične službe Sveta, Novina Karl, načelnik republiške invalidske uprave, in tov. Arko Nika, sekretar odbora za zaščito matere in otroka. Navzočim so s svojo pozitivno kritiko dali vsa potrebna na- vodila za nadaljnje usp)ešno delo po novih smernicah družbenega razvoja pri nas. Seje odborov in Sveta so se udeležili tudi predsednik Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko OLO Ljubljana-okolica in načelnik istega oddelka navedenega okraja. Sled- nja dva in zastopniki OLO Kranj so si prejšnji petek informativno ogledali tudi delo upravnega aparata zdravstva in socialne politike na okraju in naše zdravstvene ustanove v Štorah, Sent- juriju in Žalcu. Razen tekočih zadev so obravnavali na Svetu načelne probleme glede zdrav- stvenega in socialno-političnega рх)- glavja statuta OLO Celje-okolica, se- stave članov Sveta in odborov, bodoče reorganizacije zdravstvene službe ali organizacije enotnega zdravstvenega doma za Celje-mesto in Celje-okolico in o novi instituciji strokovnega sveta pri okrajnem zdravstvenem domu, kjer bodo zastopane same strokovne moči. Nadalje so obravnavali o načinu iz- vrševanja privatne prakse zdravnikov v javnih ambulantah, o brezplačnem prevozu bolnikov v bolnico, ki uživajo brezplačno zdravljenje (porodnice, otro- ci do treh let, bolniki z nalezljivimi boleznimi). Tudi o novi razdelitvi dela odbora za zaščito matere in otroka na terenu in odgovornih nameščencev so govorili. Bile so besede o ustanovitvi novega zdravniškega okoliša Zreče, kamor pri- de v najkrajšem času nov zdravnik. Sprejet je bil predlog o načrtu izvedbe tečajev dela o predvojaški vzgoji žen- ske kmečke mladine. Pretresena so bila razna personalna vprašanja ter nova navodila o potrebni štednji pri Svetu za ljudsko zdravstvo in socialno po- litiko v zvezi z redukcijo celotnega okrajnega proračuna. Kritiziran je bil postopek vključeva- nja brezposelnih, posebno pa svoje- voljno delo nekaterih podjetij pri od- puščanju delovne sile in delovnih od- nosov sploh. Nadalje o šabloni tarifnih pravilnikov, o favoriziranju višine plače delovnih mest administrativnih usluž- bencev v podjetjih na račun delavcev, neenakosti plač administrativnih usluž- bencev v podjetjih napram ustanovam, v katerih so znatno manjše. Nadalje se je obravnavalo o načinu in novih prijemih zbiranja fondov za socialno šibke, ki naj bi jih v bodoče vršili občinski ljudski odbori. Poročali so o zaostankih reševanja invalidskih predmetov, kar se mora pospošiti. Z ozirom na že nakazano kritiko in dana navodila zastopnikov republiškega Sveta je želeti, da bi se takšni med- sebojni obiski ponovili, kar bo zbolj- šalo celotno delo. F. Vključevanje obrtnih vajencev v Celju Nova uredba o vajencih, ki predvideva tudi nov način nagrajevanja vajencev, predpisuje tudi ostrejši kriterij v pogledu šolske pred- izobjazbe. Po prejšnjih predpisih je zadosto- vala že splošna pismenost, sedanja uredba pa predpisuje najmanj 6 razredov osnovne šole ali 2 razreda gimnazije, v nekaterih strokah celo popolna nižja gimnazija. Mestna obrtna zbornica v Celju, ki je v sporazumu s Svetom za gospodarstvo MLO Celje, sprejemala prijave mladincev in mla- dink za vključitev v obrtni uk, je ugotovila, da je izmed 144 prijavljenih imelo predpi- sano šolsko izobrazbo samo 80 mladincev in mladink. Po planu, kakor ga je za o'imočje Mestne obrtne zbornice v Celju predvidela Obrtna zbornica LRS, je bilo določeno, da se naj za leto 1952-53 v obrtnih obratih mesta Celja nanovo vključi 107 vajencev in vajenk. Do 15. oktobra 1952 pa je bilo potom Mest- ne obrtne zbornice vključenih že 106 vajen- cev in vajenk. Od tega je Svet za f,)spodar- stvo MLO Celje že potrdil 66 učnih pogodb, za ostalih 40 vajencev in vajenk, ki so tre- nutno še na preizkušnji v obrtnih delavnicah, pa se bodo učne pogodbe v najkrajšem času registrirale na Obrtni zbornici ter predlo- žile v odobritev Svetu za gospodarstvo. Pri tem je vsekakor zanimivo in važno, da je bilo nad 70 vajencev in vajenk na novo vključenih po prostovoljni odločitvi obrtni- kov-mojstrov oziroma poslovodij obrtnih de- lavnic. Vlada LRS pa je dodatno k temeljni uredbi zvezne vlade o vajencih izdala za Slo- venijo dne 9. 9. 1952 še poçebno odločbo o tem, koliko vajencev morajo imeti posamezni obrtni obrati z ozirom na število zaposlene kvalificirane delovne sile ter je v tej od- ločbi predpisala tudi procentualno razmerje med moško in žensko mladino, ki se naj vključi v posamezne stroke. Na podlagi od- ločbe vlade LRS je MLO Celje — Svet za gospodarstvo izdal v svojem delokrogu od- ločbo vsem obrtnim obratom, ki z ozirom na število zaposlene kvalifikacirane delovne sile sploh nimajo vajencev, ali pa ne zadostnega števila vajencev. Z ozirom na ta upravno- administrativni ukrep MLO Celje — Sveta za gospodarstvo je večina obrtnih obratov spre- jela predpisano število vajenk in vajencev po nakazilu Mestne obrtne zbornice, neka- tera obrtna podjetja pa so proti odločbam ljudske oblasti vložila pritožbe in jih na raz- ne načine utemeljevala. Mestna obrtna zbornica v Celju, ki je vključevanju vajencev posvetila mnogo dela, jo sklicala sestanek vseh prijavljenih mla- dincev in mladink za uk v obrti, ki še niso bili vključeni in sprejeti. Od 80 pismeno po- zvanih mladincev in mladink se pozivu niti polovica povabljenih ni odzvala. Na tem se- stanku je bilo mladincem, zlasti pa še mla- dinkam tudi predočeno, da se ne morejo kar vsi vključevati v šiviljsko, krojaško, brivsko- frizersko in zlatarsko stroko, pač pa da se je treba posvetiti tistim strokam, v katerih primanjkuje naraščaja in v katerih je še dovolj mest in kruha za kvalificirane kadre. Slika celega problema vključevanja vajen- cev in vajenk na področju mesta Celja je da- nes prilično sledeča: vsi prijavljeni mladinci, v kolikor so imeli pogoje za sprejem v uk in v kolikor so sprejeli mesta v drugih obrt- nih strokah, kot so se prvotno prijavili, so bili potom Mestne obrtne zbornice vključeni v uk v obrti. Za stroke kovaštvo, pasarstvo, kamnoseštvo, cementninarstvo, pečarstvo, zi- darstvo in tesarstvo ter soboslikarstvo in pleskarstvo pa ni dovolj interesentov. Učna mesta so v teh strokah še na razpolago. Vprašanje vključitve nad 30 mladink, ki so se izrekle za brivsko-frizersko, krojaško, ši- viljsko in zlatarsko stroko, ki so vse z na- raščanjem prenasičene, je pa še vedno od- prto in bo moglo biti rešeno šele po odlo- čitvi prizadetih interesentk samih za nove poklice in z rešitvijo pritožb, ki so jih posa- mezna obrtna podjetja vložila na upravno oblast. Pri vsem tem pa bo treba resno voditi ra- čuna o dejstvu, da so nekatere obrtne stro- ke že prenasičene s kvalificiranim kadrom in da v teh strokah nastopa že občutna ne- zaposlenost. Tozadevno priobčuje Gospodar- ski vestnik štev. 57-52 pod naslovom »Kri- tični poklici v luči začasne nezaposlenosti« zanimive podatke, preko katerih se ne bo moglo iti. V takih kritičnih strokah bi bilo gospodarsko nepravilno, napram mladini pa neodgovorno sprejemati v uk mlade moči, ako že za kvalificirano delovno silo ni za- poslitve. Kakršen pozdrav — taksen odzdrav (Za obrtnike in gostilničarje) Danes vsakega človeka cenimo po njegovem odnosu do skupnosti. Po de- lovnih kolektivih najdemo lepe prime- re požrtvovalnosti in samozatajevanja, medtem ko med privatnimi davkoplače- valci najdemo primere popolne brez- brižnosti in špekulantskega odnosa do skupnosti. Tega pa naša družba ne bo trpela. Kako pridemo do tega, da de- lavci v nekaterih podjetjih, ki morda temu niti sami niso krivi, dobivajo ne- polne plače, da lahko zadostijo svojim dajatvam za skupnost, medtem ko na drugi strani nekateri obrtniki in gostil- ničarji svoje dohodke razkošno trosijo, dolžnosti do skupnosti pa ne izpolnju- jejo. Pri vseh teh izmikanjih pred izpol- njevanjem dolžnosti pa ti ljudje lice- merno igrajo siromake (naj nikar ne mislijo, da so vsi razen njih slepi) in odklanjajo plačevanje davkov. Tak trdovratnež je krojač Pešec, ki pa na drugi strani velja za obrtnika z naj- boljšimi strankami. Gospodarski svet je mnenja, da takim obrtnikom ni mesta v našem središču. Obrti jim sicer nihče ne bo jemal, toda zamenjava lokalov je lahko izvedljiva. Naj torej krojač Pešec poizkusi, kako se dela v okoliših, kjer je treba krpati hlače, medtem pa bodo lojalni obrtniki, ki izpolnjujejo svojo dolžnost, dobili boljše lokale in stranke. Podobno je tudi z gostilničarji privat- niki in zakupniki. Tu je treba brez ob- zira na pritožbe izterjati, kar skupnosti gre, če ne, je treba lokale zapreti. Z neodločnostjo smo nekatere od njih sa- mo razvadili. Pričakujemo od gospodarskega sveta, da bo te ukrepe čimprej tudi izvedel in obelodanil, kajti delovni ljudje se spričo svojih žrtev zanimajo tudi za trote v čebelnem panju. DELOVANJE „SVOBODE" V CELJU Novoustanovljena »Svoboda« v Celju že prav zadovoljivo deluje. V njo se je vključilo prejšnje sindikalno kulturno- umetniško društvo »Ivo Ključar-Kožuh«. Od odsekov, ki jih ima »Svoboda« v načrtu, že aktivno delujejo moški, žen- ski in mešani pevski zbor in dramatski odsek. Dramatskemu odseku bo več članov Mestnega gledališča pomagalo pri njegovem razvoju. Društvo je za- prosilo za dodelitev dvorane, kjer je delovalo doslej Mestno gledališče, ko se bo to preselilo v novo gledališko poslopje. Urejujejo tudi prostore za knjižnico, čitalnico in šahovsko sekcijo. Ze na ustanovnem občnem zboru si je društvo zadalo nalogo, zgraditi kulturni dom, ki naj bi bil žarišče socialističnega napredka in delavske prosvete v Celju. S pripravami za uresničenje te naloge so že pričeli in naj bi ta Dom »Svobode« bil zgrajen do leta 1954, ker želijo, da bi bil to leto v Celju kongres Zveze »Svobod«. Koncert „Svobode'* v Štorah V soboto, 4. t. m. je priredil ženski zbor »Svobode« iz Celja koncert v Storah. Na programu, ki je obsegal 21 posmi, so bile v pretežni večini zasto- pane koroške in slovenske narodne in ponarodele pesmi. Zbor, ki šteje 30 članic, jih je podal precizno, z dobro dinamiko in z jasno izgovarjavo. Gla- sovi so lepo zliti, enotni in brez izsto- panja, kar je znak požrtvovalnega dela tako po vo vod j e kot pevk samih. Zal pa je bil ta koncert zelo slabo obiskan, saj je bilo nastopajočih skoraj več kot poslušalcev. Kje so bili vsi tisti, ki že nekaj mesecev razpravljajo in sklepajo o ustanovitvi »Svobode« v Storah, nimajo pa časa in čuta dolžno- sti, da bi prišli na koncert bratskega zbora!? stran 4 >SAVINJSKI VESTNIK« dne 18. oktobra 1952 Ste v. d Istočasno àeli mem delovnim kolektivom z) okraju in Celju obilo uspehov z) predkongresnem tek- movanju, VI. kongresu Komunistične partije Ju- goslavije pa pošilja kolektiv svoj borbeni pozdrav! Obilo uspehov pri določanju nadaljnjih smernic za razvoj socializma v naši domovini Jugoslaviji želi VI. kongresu KPJ s povečanim tekmovalnim poletom Stev. 42' »SAVINJSKI VESTNIK« dne 18. oktobra 1Í52 Stram 5 h СеЦа... ODGOVOR NA ČLANEK „Kakšen je Rojšek kot vodja Reševalne postaje" Tajništvo Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko je že aprila uvedlo pre- iskovalni postopek zoper vodjo reševalne postajo v Celju na osnovi zapisnika, ki Ki!, je takrat poslal MO Udečega križa. Pozneje je bil ta preiskovalni postopek ustavljen. S ponovnim Ì7,idom članka o tov. Itoj- šku jo bil postopek na zahtevo MI^O po- novno uveden. S tem naj bi se dognala resnic» o napakah, ki so jih prinašali za- pisnik, razne prijave in članka v časopisu. Ker pa vodja postaje tov. Uojšek po informacijah Sveta za zdravstvo že več let izvršuje svojo odgovorno, službo in je vsekakoi- s svojimi prevozi storil mnogo dobrega in rešil mnogim tudi življenja, mil ne moremo odreči pravice do javnega zagovora. S tem, ko objavljamo njegov odgovor, obračamo tudi drugo plat me- dalje. Kakšen pa bo končen izid in res- nica o tem, bomo objavili po končani preiskavi, ki bo te stvari razčistila. (Uredništvo) I»V letu 1950 in v začetku leta 1951 je pri reševalni postaji vršilo prostovoljno sama- ritanske službo okrog 54 samaritanov (sama- ritank> Rdečegp. križa v Celju. V tem času «o se baje dogajali v članku opisani dogodki, iki bi v primeru resničnosti zahtevali, da se ipovzročitelj takoj kaznuje ali odpusti iz službe. V tem času je večkrat na sestankih prisostvoval zastopnik ljudje oblasti, toda takšnih pritožb takrat sploh ni bilo slišati. Samaritanska služba so je vršila po dolo- čenem redu, požrtvovalno, z nekaj izjemami. Vzrok temu je bilo tudi neredno prihajanje zaradi zadržkov v redni službi, posameznikov in nepoznavanje terena, posebno pri mlajših samaritanih. Iz tega razloga je bila za njih terenska služba posebno važna. Na drugi strani or. odgovornost reševalne službe F zahteval?, točnost in po potrebi tudi ostre opomine, a vse v želji, da se nerednosti od- pravijo. Prostranost službenega terena, šte- vilo prevozov in tedanje slabo stanje reše- valnih voz je zahtevalo pažnjo pri spreje- manju prevozov s kombinacijami in čuva- njem voznega parka kot ljudske imovine. Potrebno jo bilo upoštevati prioriteto pre- Aozov z ozirom na težino prijavljenega pri- L žiiti prevozne stroške za bolnika, a vse v I smislu okvirnega pravilnika reševalnih po- I staj. Pri tem sem mnogokrat naletel na ne- F razumevanje nekaterih samaritanov, čeprav F so bili za vsak sprejeti primer polno odgo- ' vorni in niso mojih eventualno strogih pri- pomb smatrali kot željo do izboljšanja reše- valne službe. Ne morem zanikati nekaterih napak, da ne bi bilo mogoče izdati še bolj- ših ukrepov, vendar v reševalni službi jp po- trebnr. večkrat nagla in energična odločitev, saj se nepravilnost dogodi večkrat zaradi te- ga, če naročnik prevoza pretirava njegovo nujnos;. Vljudnost celotnega kolektiva re- ševalne postaje je bila vedno prva dolžnost in pri tem tudi jaz nisem bil izjema. Da se osebno nisem izogibal prevozov, skromno pri- pominjam, d?, sem v letu 1950 izven rednega službenegp, časa in ponoči samoiniciativno izvršil 457 prevozov z okroglo 10.000 km ter nisem hotel zato sprejeti nagrade ali plačila. Da je zapisnik, na katerega se sklicuje pisec, oziroma sam članek, v splošnem ne- ,^ točen, brez podlage in sestavljen iz osebnih namenov, je dokazal poizvedbeni postopek izvršen po tajništvu Sveta za socialno politi- ko in zdravstveno varstvo MLO Celje, kjer se iz pismenih izjav vidi, da je zapisnik de- lan samo z vednostjo nekaterih oseb že v marcu. 19,52. Namen članka je namerno ško- diti ugledu osebe, ki piscu članka iz oseb- nih razlogov dela napotje. Na drugi strani jo treba pripomniti, da je gospodarsko-fi- nančna komisija po zapisniku v poizvedbenem , postopku ugotovila pri reševalni postaji kot 1 zdravstveni ustanovi s samostojnim financi- ranjem velik gospodarski napredek in spo- razumno določila nagrado celotnemu kolek- tivu reševalne postaje. Pravico do določenega dela te nagrade sem prostovoljno odklonil, smatrajoč, da reševalno postajo in njeno de- lovanje predstavlja kolektiv, a ne vodja. V dokaz neresničnosti članka še nekaj pri- merov. Ni res, da ni bil dovoljen prevoz bolnega otroka iz Celja na njegov dom pri Velenju, ker je tedanji šofer reševalne po- staje z dovoljenjem in prevoznim nalogom prevoz izvršil, čeprav ni bilo zdravniškega potrdila o nujnosti prevoza, ker zdravnik tega ni smatral za potrebno. Prevoz je izvršil šofer izven redne službe, ker je bil to otrok njegovega brata. Otrok je bil naslednji dan odpeljan z vlakom v Ljubljano, čeprav mu po zdravnikovem mišljenju ni bilo po- moči. Tudi ni res, da sem osebno odklonil prevoz bolnika z zlomljeno nogo iz Ljubnega, kjcv- ystym se tedaj nahajal na dopustu, res pa. je, da je prevoz prevzela samaritanka in odredila vožnjo šele, ko so bili izvršeni prevozi manj važnega značaja. Ta primer je bil obravnavan na sestanku samaritanov v prisotnosti zastopnika ljudskega odbora in s potrebnimi ustmenimi ukori razčiščen. Uavno tako ni res, da se prevozi vršijo samo iz go- tovih smeri, kar priča celotna arhiva reše- valno postaje. Šoferji oziroma dežurni pri te- lefonu imajo vedno na razpolago potne na- loge. Pisec članka naj bi omenil, da je bil tedaj vodja postaje v Solčavi zaradi prevoza tifusnega bolnika in se službojoči samaritan ni spomnil, da bi avto v Mozirju zaustavil, ki bi istočasno sprejel tudi žensko, ki je padla v gašeno apno. Tudi ta prevoz je bil napravljen pravočasno. Uporaba nepristojnih besed ob priliki vr- šenja službe je povsod, posebno pa še pri reševalni postaji v službi strogo zabranjena celotnemu kolektivu, posebno pa vodji usta- nove, ki mora biti drugim za vzgled. To ve- lja posebno pri prevozih porodnih in gine- koloških primerih, kjer je dostojno vedenje in konspiracija potrebna časti bolnika in ugledu ustanove. Normalen človek z zdravim razumom mora nasprotno trditev vzeti kot dokaz osebnega nasprotja. S tem, da pisec članka trdi, da je smrt sočloveka, za mene malenkost, me očividno postavljr. v kategorijo najgrših izrodkov člo- veško družbe, če bi spadal v kategorijo teh izmečkov, pač ne bi že 7 let opravljal te od- govorno službe, ker bi me morala ljudska oblast zamenjati in predati ljudskemu sodi- šču. Ta trditev ni navedena v zapisniku, za- kaj jo je pisec dodal, bo moral dokazati. Ob kleveti, »da me ne briga, če otrok umre« in dp. bi ta izraz uporabil ob naročilu pre- voza bolnega otroka, na sestanku samarita- nov, pa je ob poizvedbi in objektivni izjavi samaritana samega, dokazana laž. Prevozi bolnih otrok, posebno iz krajev, ki so zdrav- niku težko dostopni, imajo prednost tudi brez zdravniških dokumentov. Napravljeno je že veliko število takih prevozov. Svojega otroka bi pa vsak oče v enakih prilikah zapeljal v bolnico, posebno če je zdravnik odredil ta- kojšen prevoz, zaradi težkega obolenja sred- njega ušesa s pljučnico ali črevesnim katar- jem. Zdravnik dr. Stegnar je tedaj mojemu otroki', s svojo strokovnostjo rešil življenje. Privoščiti si služkinjo na državne stroške je kaznivo dejanje, ki pa mora biti tudi do- kazano. Knjigovodkinja Mulejeva je sprejela v letu. 1950-51 na račun ažurnosti in točnosti deli', po postavljenem predlogu in predhodni kontî-oli finančnih organov denarno nagi-ado, posebno ker je s svojim delom dovedla v letii 1950 finančno knjigovodstvo ustanove v pravo stanje. K celotnemu zapisniku, na katerega se skli- cuje pisec članka, sem v uradnem poizved- benem postopku že pred meseci podal svoje izjave, ki so delno že potrjene z zaslišanjem prič in uradnimi dokazili, dokončno pa naj bi jih razčistilo ljudsko sodišče in izreklo o zadevi končno razsodbo.« Ivan Rojšek Otvoritev postaje prve pomoči v Gaberju V Tednu Rdečeg?. križa, v nedeljo, dne 12. t. m.- ob 9. uri dopoldne, je bila v Ga- berju siovesna otvoritev postaje prve po- moči. Najprej je zaigral tamburaški orkester SKUD »France Prešeren« pod vodstvom tov. Jankp, Hočevarja nekaj lepih skladb, na kar je predsednik krajevnega odbora Rdečega križ?. Gaberje, tov. Jože Gumzej, pozdravil vse navzoče in obrazložil vse delo, ki je bilo potrebno, da je moglo priti do ustanovitve postajo prve pomoči. Zahvalil se je vsem, ki so pri tem kakor koli pomagali. Tamburaši so zaigrali državno him- no, nato je imel v imenu mestnega odbora Rdečega križa, Celje tov. dr. lîavuek goior, v katerem se je dotaknil važnosti mednarod- ne organizacije Rdečega križa, potem pa je pojasnil, v čem bo obstojala prva pomoč. Po- hvalil je delo krajevnega odbora RK, zlasti predsednik?, tov. Gumzeja, ki je dal pobudo za ustanovitev postaje prve pomoči. Sledil je nastop podmladkarjev Rdečega križa s pevsko in telovadno točko, dekla- macijo ill kratkim prizorom »Zdravnik in pacient«. Tov. Tovornikova je recitirala pe- sem Mateja Bora »Bolnica v gorah«. Na ko- nec so prinesli prostovljni bolničarji RK skozi dvorano v sobo postaje prve pomoči »ranjenko«, kateri so pravilno nudili prvo pomoč. Za tem si je občinstvo ogledalo ure- ditev postaje prve pomoči. Pokroviteljstvo postaje prve pomoči je pre- vzel član izvršilnega odbora Mestnega od- bor?. HKS Celje, zdravnik tov. dr. Podpečan Ivan. Pripomniti moramo, ostavili spomenik pad- lim borcem in žrtvam fašističnega na- silja. Komisije, ki so stvar pregledo- vale, so našle kot najprimernejše me- sto nekako v središču trga, za kar bi bilo potrebno posekati nekaj starih ko- stanjev. Zelja je pač bila, da se z de- lom čimprej začne in bi lahko tudi vsak drugi, ki Žalec pozna lahko potr- dil, da je izbrano mesto primerno. Tu bi bil spomenik v ponos prebivalcem Žalca in bi tudi mimoidočim takoj pa- del v oči. Morda je res, da so o spomeniku pre- malo razpravljali na skupnih sestankih množičnih organizacij in da se morda niso zedinili za mesto, vendar pa o tako važni stvari, ki so jo drugod že zdavnaj na lep način in brez proble- mov rešili, ni prav, da odlašajo in je bilo pravilno, da so se vsaj nekateri, zlasti člani Zveze borcev dokončno od- ločili. Izgledalo je, da bo vse v najlepšem redu, vendar pa so nastale ponovne ovire. Pred kratkim je prinesla na ob- činski ljudski odbor gospa Dana Kukec polo papirja, ki jo je podpisalo štiri- deset podpisnikov, z naslednjo resolu- cij sko vsebino: »Podpisani protestiramo proti sekanju dreves v drevoredu Ža- lec« Prvi podpisnik je Dana Kukec. Ali bi bil potreben še kakšen komiđi- tar k gornjemu protestu? Ali gre res samo za nekaj starih kostanjev, ali gre res samo za to, da se ohrani delček drevoreda v Žalcu, za katerega do se- daj, vsaj od osvoboditve naprej, niso veliko skrbeli. Težko je verjetno in tu- di razumljivo, da bi bila kostanjeva drevesa, več vredna kakor pa bo ve- ličasten spomenik tistim, ki so za nas vse in tudi za Zalčane žrtvovali svoja življenja. Štirideset podpisnikov take protestne resolucije ni majhno število in tudi ni majhna stvar. Ali ne bi bilo mnogo lepše in boljše in tudi pravičneje, če bi vsebina protesta imela sledečo vse- bino in da bi jo podpisalo še več Zal- čanov: »Podpisani protestiramo, da se v Žalcu še do danes ni postavil spome- nik padlim žrtvam. V imenu vseh Zal- čanov prevzemamo obvezo, da bo že do VI. kongresa KPJ stal v središču našega trga najbolj veličasten spome- nik, ki bo v ponos vsej Savinjski do- lini. V spomenik bomo vklesali z zla- timi črkami imena žrtev okupatorja in posvetilo, s katerim bodo mrtvi ponov- no povedali vsemu svetu, da še živijo in da so dali življenje za to, da mi ži- vimo.« Priznajmo, da bi bila taka resolucija in izveden sklep mnogo boljši. Se ni prepozno. Do VI. kongresa se bo v na- šem gospodarstvu marsikaj uresničilo, zakaj se ne bi tudi v Žalcu nekaj tako pomembnega? Kaj je s knjižnico na Piljštanju ? Glavna poljska dela so skoraj kon- čana in nastopili bodo dolgi zimski ve- čeri. Naše ljudstvo si jih rado krajša z branjem knjig. Kakor drugod po Kozjanskem, je bilo treba tudi v Pilštanju knjižnico obno- viti. Kmalu po osvoboditvi je prosvetna oblast poklonila knjižnici na Pilštanju nekaj knjig in brošur kot temelj za za- četek poslovanja. In pri tem stanju knjig je ostalo do danes. Zadnja leta so naše založbe izdale več kolekcij knjig iz našega in svetovnega slovstva, toda na Pilštanj ni dospela nobena teh knjig, ker knjižnica ni imela sreče, da bi do- bila knjižničarja, ki bi se zanimal za njen razvoj. Mnogo je zamujenega, kajti knjige so sedaj dražje. Tisti redki na Pilštanju, ki priložnost- no kupujejo knjige vedo, kako naši ljudje stikajo za knjigami. Jurčičev »Desti brat« je potoval od hiše do hiše, s »Siroto Stino« je čustvovalo mlado in staro, Prežihove »Samorastnike« so povsod s simpatijo sprejeli in naša mla- dina je z napetostjo obujala »Spomine na partizanska leta«. Te knjige so iz- šle v založbi Prešernove knjižnice, na katere ljudska knjižnica na Pilštanju doslej niti naročena ni. Letos sploh ne vedo, kdo je tu poverjenik, saj so si morali posamezniki naročiti knjige Prešernove knjižnice pri »Državni za- ložbi« v Celju. Ce opazujemo druge kraje, da o me- stih ne govorimo, se lahko prepričamo, koliko važnost posvečajo svojim knjiž- nicam. Naravno, ker so one ključ do izobrazbe. Kjer ne uspe prostovoljna zbirka, se lotijo kakšne kulturne prire- ditve, da pridejo do denarnih sredstev za nove knjige. Knjižničar, ki je na svojem mestu iz ljubezni do te vzvišene kulturne funk- cije, bo imel največje veselje, če bo mogel ustreči svojim bralcem in jim nuditi dobro čtivo. Tak knjižničar je tudi iznajdljiv in najde vire za gmotna sredstva. Seveda je v nemali meri na tem za- dolžen tudi občinski ljudski odbor, ki bo moral posredovati, da knjižnico v Pilštanju oživi in da pride v primeren prostor, do katerga bo obiskovalcem dostop najprikladnejši. Prav tako je pa tudi dolžnost prosvetnih delavcev, da te napore podpro. S tem bodo ob- enem prispevali k gradnji mostu, ki veže našo vas z mestom. ALI JE PRAV da so občinska gospodarska podjetja v što- rah sprejela v službo neko uslužbenko, ki že dolgo časa odklanja vsako sodelovanje v mno- žičnih organizacijah. Dokler je bila v službi v železarni štore ni hotela biti v mladinski organizaciji in še danes ni članica OF, kljub temu, da so o tem z njo že večkrat govorili. Nastaja resno vprašanje, kako lahko nekdo opravlja službo v interesu podjetja in v na- šem skupnem interesu, če na drugi strani ne prizna našega dela in prizadevanja in če je namerno zelo uporen v sprejemanju in razu- mevanju stvari, ki so danes jasne vsem po- štenim ljudem, razen tistim posameznikom, ki nam ne mislijo dobro. Prav bi bilo. da bi podjetja o tem raz- pravljala in rekla pravo besedo — morda bi se pa le našli pravi vzroki takega odnosa njihove uslužbenke. ni ZADOVOLJNA... Pregovor pravi, da kdor z malim ni za- dovoljen tudi velikega vreden ni. V .štorah imajo pa neko lastnico lokala za mesnico, ki tudi z veliko številko ni zadovoljna. Občin- ski ljudski odbor je namreč hotel najeti lo- kale za mesnico in klavnico od lastnice »Ne- zadovoljne« in ji je ponudil 3000 din za pro- store in 2000 din za obrabo inventarja in hla- dilnice — skupno bi torej prejemala lastnica 5000 din. Odbor je poleg te velike vsote pre- vzel še druge obveznosti pri vzdrževanju prostorov, razna popravila itd., vendar kljub temu do sporazuma ni prišlo. Pismeno na- jemno pogodbo je podpisal samo predsednik občinskega odbora, dočim je lastnica od- rekla podpis z izgovorom, da je najemnina 5000 din prenizka in ker verjetno ni znala izračunati koliko znaša 60% od predvojne na- jemnine za iste lokale. Dobroveljčani bi radi zgradili boljšo cesto Na planoti dobroveljskega gorskega masiva, poraslega z gozdovi, leži pri- jazna gorska vas Dobrovi je. Mali kmet- je, oddaljeni od bogate savinjske rav- nine, so tako rekoč odrezani od sveta. Skrbeč za svoje družine skrbno obde- lujejo svoja polja in pašnike in le, kadar je velika sila, pridejo po oprav- kih v dolino. Po bližnjicah prihajajo semkaj kupovat najpotrebnejše. Naj- hujše je to, da nimajo prave ceste. Do njih vodita sicer dve cesti: iz Letuša— Podgorje in iz Smartnega—Podvrh, to- da obe sta zelo slabi in zaradi ovinka tako oddaljeni, da vozijo po njih celih 5 ur, preden pridejo v dolino. Ze dolgo si želijo novo, prikladnejšo in krajšo cesto iz Pod vrha čez Strmec, nedaleč od Braslovč. Toda kako priti do nje? Radi bi pomagali pri gradnji ceste z vsem, kar imajo: s pridnimi ro- kami in z vprežno živino, le denarja nimajo. Zato prosijo našo javnost za pomoč, predvsem pa občinski odbor Braslovče in Okrajni ljudski odbor Celje okolica. Tudi Kmetijska zadruga bi morda priskočila na pomoč. In te pomoči so Dobroveljčani ne le potrebni, temveč tudi vredni. Ali se niso ravno oni odlično izkazali v na- rodnoosvobodilni borbi? Prvi partiza- ni so se shajali pri njih. Dali so jim vso svojo pomoč. Celo Stane Rozman in Franc Leskošek-Luka sta imela pri njih varno zavetje. Tudi v naših brigadah so se borili in njihove krvave žrtve so prispevale k naši osvoboditvi. Ko tako sanjajo o svoji novi »Parti- zanski cesti«, jim javnost pritrjuje, da imajo pravico tudi oni do kulturnih vrednot. Takim pridnim, poštenim in zavednim frontovcem je pač težko re- či: ne damo. Kaj še! Dati jim moramo vso podporo, saj se tudi oni že zave- dajo, da gradimo pri nas socializem tudi v goratih in težko pristopnih kra- jih, -ko- Straa S »SAVINJSKI VESTNIK« dne II. oktobra 1962 Stev. 42 Telesna vzgoja in šport Okrajno prvenstvo v streljanju v dneh 10. do 12. t. m. je bilo na strelišču v Celju jesensko okrajno pr- vestvo v streljanju za Celje mesto in Celje okolico. Tekmovanje je bilo iz- vedeno v osmih disciplinah ter je kljub izredno slabemu vremenu dalo zado- voljive rezultate. Na »Titovi tarči« je postal prvak strelec-reprezentant Drago Cater, med- tem ko je ekipno prvenstvo v tej di- sciplini osvojila strelska družina »Ko- vinar« iz Stor. Na »ljudski« in »lenski tarči« je bila prva Slavica Pocajt, v hitrem streljanju s puško Boris Malee, v streljanju z vojaško pištolo Marjan Pavlic, v streljanju z malokalibrsko puško mladinec Ciril Tržan, med pio- nirji pa Tonček Jager. Z zračno pu- ško pa je najbolje streljal pionir Feliks Kompolšek. Celotna organizacija tekmovanja je bila zelo slaba, čemur je seveda največ kriva nedelavnost strelskih družin v zadnjem času. Z dosedanjim načinom dela strelske družine ne bodo napre- dovale. Kdo je kriv, da na primer naj- boljši strelski družini v Celju »Tempo« v Tovarni emajlirane posode in »Ivo Lola Ribar« v 4. četrti nista izvedli je- senskega družinskega prvenstva? Jas- no je, da zaradi tega njihovi strelci ni- so imeli pravice tekmovati na okraj- nem prvenstvu. Kljub temu, da je Okrajni strelski odbor nudil vsem dru- žinam za ta prvenstva municijo brez- plačno, in to za vsakega člana po 54 komadov, kar znese 162 din, niso vod- stva teh družin razpisala in tudi iz- vedla teh tekmovanj. S tem so seveda oškodovala svoje članstvo. Verjetno bo- do prizadeti člani klicali funkcionarje teh družin na odgovornost. S tem jesenskim okrajnim prven- stvom se je v glavnem zaključila le- tošnja sezona tekmovanj z vojaškimi puškami. Strelske družine pa vsled te- ga ne bodo prenehale s svojim delom, ampak bodo pričele trenirati z zračni- mi puškami. Poleg tega se bodo seveda pripravljale na tradicionalni patrolni tek v počastitev Dneva Jugoslovanske ljudske armade, ki bo kakor vsako le- to, tudi letos na imenovani dan. Prve priprave za zvezni ztet „PARTIZANA" V BEOGRADU l7, dnevnega časopisja je bilo že razvidno, da pripravlja organizacija »Partizan« v letu 1963 svoj prvi in največji zlet, ki se bo vršil v naši prestolnici v Beogradu. Na Banjici že pripravljajo stadion, ki bo za zletne dneve sprejel na tisoče telovadcev in telovadk iz vseh republik naše države. Pred dnevi je bil sprejet že dokončni program zleta. Prav v tem času se bo pričelo z vadbo zletnih vaj po društvih. Okrožni odbor za telesno vzgojo v Celju sklicuje za nedeljo, 19. t. m. vse predsednike, načelnike, načelnice in vodnike društev »Par- tizan« na okrožni zbor, kjer se bodo se- znanili s podrobnim načrtom zleta, s prosti- mi vajami ter programom mnogoboja, ki se bo izvajal v okviru zleta. Zbor se bo vršil v risalnici II. gimnazije, Vodnikova ul. 4 ob 8. uri, predelave vseh prostih vaj pa po zboru v vseh telovadnicah mesta Celja. Dolžnost vseh naših družbenih organizacij, zlasti pa Partije, oblasti in mladinske orga- nizacije bi bila, da prav v letošnjem letu posvečajo več pozornosti organizaciji »Par- tizan« in ji pomagajo, da bo tudi mladina iz celjskega okrožja temeljito pripravljena na zlet in da se ga bo udeležila v dostojnem številu. Zato je prav te dni še zadnji čas, da se mladina oklene v večjem številu red- nega življenja v organizaciji »Partizan« in prične pravočasno z učenjem predvidenega programa, ki je zahteven in ga ni mogoče obvladati v zadnjih mesecih pred samim zletom. Okrožni odbor »Partizan« Celje bo po predelavi vaj v Celju po svojih inštruk- torjih nadzoroval skozi vse leto učenje zlet- nih vaj na terenu po društvih in bo nudil vaditeljskira društvenim zborom pri njiho- vem delu vso pomoč. To svojo pomoč pa bo lahkq nudil organiza-cijam na terenu le v. primeru, da bodo merodajni činitelji teme- ljito prekinili s sedanjim odnosom do te vseljudske organizacije, če se doslej dobi- vale športne organizacije v Celju in njego- vem bazenu precejšnje podpore od naših podjetij, oblasti in sindikatov, bo brez dvo- ma potrebno to pomoč nuditi tudi okrožne- mu odboru »Partizan«, kakor tudi društvom na terenu. Upoštevati moramo, da tu ne gre zgolj za učenje predvidenega programa. Dru- štva »Partizan« morajo najti potrebna sred- stva za nabavo vadbenih oblačil za članstvo, kakor tudi za znižano voznino. Brez dvoma bo sleherni udeleženec zleta moral marsikaj žrtvovati tudi iz lastnih sredstev, zato je treba na te stvari že danes opozarjati — del bremen pa bodo morala prevzeti naša društvr. »Partizan« sama. Istočasno z mobili- zacijo novega članstva moramo v polni meri skrbeti tudi za zbiranje potrebnih sredstev za udeležbo na zletu. Ker smo pred važnimi kongresi, kjer si naši ljudje in organizacfje postavljajo tek- movanja z raznimi obvezami, bi bilo prav, da pri tem tekmovanju tudi ne pozabljajo na skrb za telesno vzgojo in pripravo za zvezni zlet v Beogradu. Dobro bi bilo, če bi že sedaj postavili obvezo, koliko udeležencev bo zmoglo poslati na zlet vsako društvo. V mariborskem okrožju, ki ima manj prebival- cev od celjskega, so že sprejeli obvezo, da se bodo udeležili zleta s posebnim vlakom — to je s preko 400 aktivnimi telovadci. Celjsko okrožje, ki zajema v svojih društvih »Parti- zan« preko 5000 aktivnih telovadcev in telo- vadk, bo z vztrajnim delom v bodočih mesecih moralo pač doseči višje število. Udeležba na zletu v Beogradu bo pa brez dvoma odvisna tudi od razimievanja in podpore vseh me- rodajnih činiteljev v območju celjskega ba- zena. GIBANJE PREBIVALSTVA V CEEIU Od 6. do 13. oktobra se je rodilo 23 dečkov ia 35 deklic. POROČILI SO SE: Pek Bohorč Vincenc in šivilja Planine An- gela, oba iz Celja; meteorolog Barhanovië Juraj iz Korčule in meteorolog Žolgar Jera iz Celja; delavec Valenčak Franc iz Jesenic in tkalka Sajnker Frančiška iz Celja; abs. šumarstva Kadijelovič Zdravko iz Zagreba in stud. med. Sadnik Helena iz Celja; žični tkalec Guček Janez in delavka Selčan Ange- la oba iz Celja; strojni tehnik Dolžan Franc in nameščenka Strašek Marija, oba iz Celja; nameščenec Klovar Edvard in trg. pomoč- nica Kozovinc Vida, oba iz Celja; cink. de- lavec Kolar l^udvik iz Teharja in bolničar- ka Kos Jožefa iz Celja. UMRLI : Upokojenec Plavštajner Jurij, star 48 let iz Štor; upokojenka Mlekuž Terezija, stara 70 let iz Strmca; posestnik Omerza Jožef, star 80 let iz Lastnica pri Kozjem; poljski delavec Rikl Avgust, star 78 let iz Celja; advokat dr. Kloar Franc, star 64 let iz Celja. V celjski okolici Od 6. do 11. oktobra se je rodilo 8 dečkov in 11 deklic. POROČILI SO SE: Grabner Franc, delavec iz Ločice, obč. Vransko in Lončarič Amalija, poljska de- lavka iz Loke, obč. Tabor; Mlakar Bruno, zidar iz Brega, obč. Polzela in Jug Ljud- mila, tov. delavka, stanujoča istotam; Čuk Albin, tov. delavec iz Založ, obč. Polzela in Štorman Viktorija, tov. delavka, stanujoča istotam; Rebov Milan, trg. pomočnik iz Viš- nje vasi in Kavčič Angela, vrtnarica, stanu- joča istotam; Sušak Anton, rudar iz Matk in Satler Ana, tov. delavka iz Kaplje vasi, obč. Prebold; Kajtna Konrad, logar iz Vi- tanja in FušrsSk Anica, šivilja, stanu.ioča istotam; Rotar Alojz, klepar iz Petrove in Jevševar Terezija, bolniška strežnica iz No- vega Celja; Srnec Ivan, vojni službenik iz Belice, okraj Čakovec in Kogovšek Slava, trg. pomočnica iz Levca; Žerak Viktor, mi- ličnik iz Cermožiše, okraj Ptuj in Klepej Daniela, šivilja iz Rogatca; Gril Henrik, šo- fer in Drobeč Ana, tkalka, oba stanujoča v Vrtečah; Dagijan Hinko, obratovodja iz Doberteše vasi in Cvetko Štefanija, tov. de- lavka iz Ločice, obč Polzela; Kočevar Б>г- dinand, nameščenec iz Šoštanja in Plaskan Jožefa, kmečka hči iz Št. Andraža. UMRLI SO: Bokalič Franc, preužitkar iz Ješovca, obč. Kozje, star 82 let; Dobrave Jožefa, preužit- karica iz Ješovca, obč. Kozje, stara 66 let; Zeleznik Jožef, kmetovalec iz Tlak, obč. Ro- gatec, star 83 let; Plavčak Katarina, preužit- karica iz Tlak, obč. Rogatec, stara 74 let; Pecko Franc, poljedelec iz Mestinja, star 37 let; Jeseničnik Ana iz Hudinje, obč. Vi- tanje, stara 69 let; Habjan Alojzija, upo- kojenka iz Latkove vasi, stara 81 let, Turn- šek Helena, gospodinja iz Podvrha, stara 58 let; Turnšek Matevž, kmet iz Polzele, star 61 let; Kapus Florjan, pesestnik iz Jero- nima, star 76 let. • ATLETIKA •OBKI REZULTATI NA ATLETSKEM MITINGU V nedeljo dopoldne je bila na stadionu Kladivarja mednarodna atletska prireditev s sodelovanjem švedske ekipe »Orient« iz Udde- valla. Kljub razmehčanemu terenu so bili v nekaterih disciplinah doseženi izvrstni re- zultati. Najbolje so se tokrat odrezali sprin- terji. V štafeti 4x100 m so Celik, Kopie, Pe- tauer in Lorger izboljšali slovenski rekord s časom 43,5 kar za polovico sekunde. Lor- ger je zopet postavil dva dobra rezultata — v teku na 100 m z 10,9 in v teku 110 m г ovirami pa 14,8. Bevčeva je s časom 13,1 na 100 m dosegla letošnji drugi najboljši re- zultat v Sloveniji. Brez dvoma bi nadar- jena atletinja ob vestnejšem treniranju lahko tekla precej pod 13 sek. Knezova je zopet zadovoljila. V teku na 80 m z ovirami je do- segla prav dober čas 12,4 sek., pri skoku v višino pa je vse višine do 150 cm preskočila že v prvem skoku. Ko je bila letvica na višini 150 cm, pa je najbrž zopet dobila po- trebno spoštovanje do te višine, kajti po dvakratnem brezuspešnem naskakovanju ni več poskušala premostiti še to višino. Kopitar Jože se je zopet uveljavil z dobrim metom kopja na 58,90 m. Dobre rezultate je dosegla tudi Jezernikova v metu kopja iii krogle. Gledalce je pač najbolj zadovoljil tek na 1500 m, kjer je Hanc v taktičnem dobrem tempu premagal Šveda Alströma in Kranjca od Odreda iz Ljubljane. Dosežen čas pa ni izvrsten, ker so tekači prva dva kroga pre- tekli v prepočasnem tempu. Od 10 tekmovalnih disciplin so Švedi zma- gali v štirih. Sicer znani atlet Ericksson ril pokazal vseh svojih zmožnosti kljub dvojni zmagi v teku na 400 m in 400 m z ovirami. Tudi Dkalefludu ni šlo kopje vsaj približno do njegove običajne znamke (70 metrov). Še v skoku v višino je Persson s 180 cm odnesel zmago. Podrobnejši rezultati so bili že itak objavljeni v dnevnem časopisju. Švedski atleti iz Uddevalla, majhnega me- steca s približno 20.000 prebivalci, po po- klicu delavci in kmetje, so bili izredno na- vdušeni nad lepoto naše pokrajine in mesta Celja, ki je prav na dan tekmovanja s snež- no odejo po njegovih bližnjih gričih ter rahlemu soncu dobilo še posebno mikavno sliko. Presenečeni so bili, da ima majhno mesto Celje vzorno urejen atletski stadion z vsemi modernimi napravami in lepim dru- štvenim domom, ker po njihovih izjavah so- deč se sicer v atletskem športu izredno na- predna švedska ne more ponašati s samo- stojnimi atletskimi stadioni. Po prijateljskih stikih z atleti Kladivarja v kratkem času njihovega bivanja so že v i>onedeljek odri- nili v Italijo, mimogrede pa so si še ogledali Postojnsko jamo, kjer so bili naravnost vzhi- ceni nad prirodnimi lepotami tega kraškega sveta. ATLETI I. GIMNAZIJE OGROŽENI V ponedeljek se je vršil na stadionu Kla- divarja atletski troboj moških in ženskih ekip I. gimnazije, II. gimnazije in Ekonom- ske srednje šole V vsaki disciplini sta po- samezni zavod zastopala po dva tekmovalca. Troboj je kljub izredno hladnemu vremenu izredno razgibal atlete in atletinje, še v večji meri pa mlade gledalce — dijake s profesorskimi zbori na čelu. Na atletski ste- zi so se vršile ogorčene borbe. Reprezentan- ca Ekonomske srednje šole je bila že v vod- stvu s prednostjo tolikšnega števila točk, da je vsakdo bil prepričan v njihovo zma- go. Zadnje discipline pa so prinesle nepri- čakovan preobrat, ker so po nesrečnem slu- čaju bile ot>e štafeti Ek. sr. šole diskva- lificirani. Reprezentanca I. gimnazije se ima zahvaliti le temu naključju, da je iz troboja izšla kot zmagovalec. Močno nas preseneča prav dober uspeh mlade ekipe iz II. gi- mnazije. Omeniti je treba, da je II. gimna- zija še nepopolna — saj je v letošnjem letu odprt šele 6. razred. Vsa leta po osvoboditvi je I. gimnazija absolutno dominirala v atlet- skem športu med vsemi šolami v Celju. Zad- nje tekmovanje pa je nazorno pokazalo, da je z odhodom maturantov — nadarjenih atle- tov, nastala praznina in da bo potrebno si- stematičnega dela z mlajšimi močmi, če bodo hoteli dijaki še držati bogato tradicijo kot, najboljši atletski zavod v Celju. SLOVENIJA : HRVATSKA V CELJU V soboto, 18. ob 15. uri in v nedeljo. 19. t. m. ob 10,30 bo na stadionu Kladivarja zad- nja kvalitetna prireditev tega leta v našem mestu. V kompletnem olimpijskem programu (razen deseteroboja in teka 3000 m z ovi- rami) se bodo v medrepubliškem dvoboju pomerili med seboj atleti in atletinje Hrvat- ske in Slovenije. Upajmo, da nas slovenski reprezentanti v tem srečanju ne bodo raz- očarali. NOGOMET KLADIVAR : ALUMINIJ 6:0 (3:0) V nedeljo so le številni gledalci odhajali zadovoljni iz (îlazije. Kladivar se je na tej tekmi izredno potrudil in predvedel po dalj- šem času prav lepo in koristno igro. V ce- lem moštvu, razen Kvartiča, ni bilo slabega igralca in je vsak postavil celega moža. Kvar- tič še ni zrel za prvo moštvo, poleg vsega pa je na nedeljski tekmi napravil izredno slab vtis s svojim nešportnim vedenjem. Če bi ocenjevali posamezne igralce, bi pač naj- višjo oceno zaslužil Posinek, za njim pa Dobrajc in Mauer. Mlado moštvo Kladivarja je v tej tekmi prekašalo nasprotnika v teh- ničnem znanju, taktiki in borbenosti. Vsi goli so bili efektni in plod premišljenih kom- binacij. Aluminij je gledalce razočaral, saj ni po- kazal nobenega posebnega znanja. Na teh- nično lepo igro Kladivarja so posamezni igralci začeli igrati preostro. Dva igralca sta kar brez posesti žoge napadla domača igral- ca, enega pa je sodnik zaradi nešportnega vedenja izključil. Kladivar bi po zrelih situacijah lahko do- segel dvoštevilčni rezultat. Veliko zaključ- nih strelov je zgrešil sicer dober Podobnik, Posinekovi trije močni streli so se odbili od vratnic, pa tudi ostali napadalci so če- sto streljali mimo gola. Gole so dosegli: Posinek 3, Podobnik 2 in Marinšek 1. Sodil je s precejšnjimi napakami Janežič iz Ljub- ljane. V predtekmi je mladina Kladivarja komaj premagala mladinsko moštvo ŽŠD Celja kljub premočni igri le s 3:2 (2:2). Mladina Celja je vodila že z 2:0, končno pa je le morala kloniti pred boljšim nasprotnikom. Gole so dosegli: Snedič 2 in Vodeb 1 za Kladivarja, za Celje pa oba Korošca. SREDNJEŠOLSKA NOGOMETNA LIGA V nadaljevanju tekmovanja je bilo doslej že več presenečenj. Mlado moštvo II. gimna- zije je porazilo favorita za boljše mesto mo- štvo IKš z 1:0, učiteljišče je igralo s I. gi- mnazijo neodločeno 1:1, ekonomska srednja šola je podlegla proti I. gimnaziji z 0:2, II. gimnazija pa je v tehnično lepi igri pre- magala še učiteljišče s 4:1. V tem tednu Bodo nastopili še nadarjeni igralci ŠUG, ki bodo brez dvoma še marsikateremu moštvu zmešali račune. Prvaka jesenskega dela tek- movanja po dosedanjih tekmah še ne moremo predvideti. гАНЛALA Ob izgubi naše drage mame, babice, pra- babico in tašče MARIJE GROSEK se naj- topleje zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in ji poklonili cvetje. Celje, 13. okt. 1952 Žaloječi otroci. Kako se razvija letalski šport v (elju Pu propadu Nemčije je Titova Jugoslavija strmeli^ za tem, da dvigne in izboljša leial- ski kader. Naši inženirji in tehniki so pri- stopili na delo in skonstruirana so bila prva domača letala. Leta 1946 je bil organiziran v Vršcu prvi zvezni jadriličarski nastavniški tečaj. Izšo- lani so bili prvi nastavniki jadriličarstva, pa- dalstva in modelarstva. Pozneje so se /a«eli tečaji po vseh republikah. Bili so ustanov- ljeni prvi Aeroklubi. Tudi v Celju je bil ustanovljen Aeroklub, celjski mladini pa se je izpolnila dolgo pričakovana želja, postali sb mladi jadriličarji, padalci in modelarji, V prvih letih ustanovitve Aerokluba je bilo delo zelo težko. Aeroklub je stal brez finančnih sredstev, treba je bilo zgraditi hangar in nabaviti prve jadrilice za šolanje jadralcev. Z voljo in s pomočjo svojih čla- nov in raznih ustanov je zmogel vse te na- pore. Organiziran je bil prvi teoretični pa- dalski tečaj, skoki pa so bili uvrščeni v IJubljani. Zelo veliko pozornost so posvetili modelarstvu. Modelarstvo je najosnovnejša panoga v letalstvu, z njo so se bavili naj- starejši letalci. Sedaj se bavi z modelarstvom predvsem mladina. V Celju se je začelo mo- delarstvo razvijati v rekordnem številu. Na prvem državnem tekmovanju si je celjska ekipa priborila 4. mesto v Jugoslaviji in 1. mesto v Sloveniji. Leta 1951 je letalska šola dobila naziv: »Jadralna šola I. reda«. Dobili smo svoje prvo motorno letalo tipa »Dar« in visokospo- sobno jadralno letalo »Triglav«. Spomladi 1952 je prevzel vodstvo šole ja- driličarski nastavnik, vrhunski tekmovalec in rekorder Maks Arbajter. Maks je našo državo leta 1951 z Milanom Borinškom za- stopal na prvem svetovnem prvenstvu na Norveškem in si je priboril četrto mesto na svetu za Borinškom. V ekipnem plasmanu sta zmagala Maks in Milan. Iz republiškega odbora Letalske /vezi^ Slovenije se je vrnila dri:avna rekoi-derka nastavnik Danica Rabuza. Ona je bila prva, ki je zastopala našo državo kot žensUa na prvem svetovnem prvenstvu v padalsk li sko- kih v Lescah. Maks in Danica sta pričela z delom in Aeroklub je poživel. Dobili smo dvosedežn* jadralno letalo »Rado«, na kateri dela prvr polete jadriličar-začetnik in s tem je omo- gočeno hitrejše napredovanje tečajnikov. Pred enim mesecem je Mile Tovornik ja- dral nad Kunigundo 5 ur, dosegel najvišjo višino 2800 m in preletel iz Celja v Čako- vec 100 km in 8 tem napravil srebrni C iz- pis, kar je prvič v Celju. Prav tako so bili prvi skoki začetnikov in športnih pa