O Sporazumevanju. 14 dni je že minilo, ko je Pašič svojim poslancem ob» razložil, da v svrho sporazumevanja z Radičevo stranko tečejo samo razgovori in da še ni prišlo do pravih poga- |ani na podlagi katerrh naj bi se ustrarfl sporazum. O tent sporazumu smo že veSkrat nagksili, da bi bil samo stranr lcanld in ne narodni, ki je tako potreben za državo. Pa tudi strankarski sporazum bi nekaj pomenil, ker bi prišii v novo vlado zastopniki Hrvatov in bi ta vlada ne bila več samo srbska in bi tudi prenehal skrajno škodljivi rrplir fn vse e njim zvezane zlorabe državne oblasti samoBtojnih demokratov. Naša javnost ima ie tolMco izikušent da pravi, da je vsaka vladna zveza boljša, kot pa to, če so B&mostojni demdkrati na vladL Boljše je bilo n. pr. leta 1923, ko so več mesecev vladali sami radikali. Ne samo po Pašičevem govoru, ampak tudi že oi. 4o\go poproj se vršijo v pogledu sporazumevanja res samo »azgovori. Do teh razgovorov so bili radikali privedeni in celo prisiljeni po svojih strankarskih interesih. Dolgo časa le spoznavajo, da imajo v zvezi s Pribičevičem samo izjubo. Pribičevič — ko jih je pripravil tako daleč, da so ¦apravili z njim nekako pogodbo, po kateri velja samoBtojno-demokratska stranika za nekak,ega referenta ali strohovnjaika prečanskih krajev, odnosno po 'kateri pogodbi se prečanski lcraji smatrajo za popolnoma pripuščeni oblasti Bamostojnih demokratov, — se je ravnal po tistem, ki zgra bi za celo roko, ko dobi enkrat en prst in je stavil vedno irečje zahteve. Pri zadnjih volitvah so radikali hote ali nehote v mnogih prečanskih krajih pripomogli samostojnim demokratom do mandatov. Takozvanega »nacijonalnega bloka« radikali sicer še nikdar niso prav pripoznali, samostojni demokrati pa vendar pod tem imenom živi|o na Sko«o radikalov. h, vsega tega so radikaK sprevideli, da si morajo po potrefoi iskati take vladne zaveznike, ki med narodom že inajo svoje področje in ki si tudi sami O9krbujejo mandate ter za svoja dela tudi sami odgovarjajo pred gotovim delom ljudstva in volilcev. Samostojni demokrati pa samovoljno nastopajo in odgovornost odrivajo radikalom. Vsi Mdikalsiki zaupniki iz prečanskih krajev prihajajo nepresitano s priiožbami proti samostojnim demokratom v Beograd ter vedno predlagajo, naj se že emkrat odJočno razpusti in »anika takozvani »nacionalni blok.« Radikali kot predstavniki večine Srbov bi brez vsake Skode lahko že davno napravili vladno zvezo z radičevci ali sedanjo Hrvatsko seljaško stranlko, ki predstavlja večino Hrvatov. Po zaslugi voditeljev politike, ki je lani pod Davirdovič-Koroščevo vlado za kratek čas prišla do izraza in do oblasti, je misel sporazuma tudi med Srbi na dobri in trdni podlagL Srbsflco seljaštvo, ki je dalo toliko glasov za radikale, nima prav nič proti temu, če delijo vladne posle toidi hrvatsld seljaki, vedno težje pa občuti neprestano huj(kanje proti Slovencem in Hrvatom od strani samostojnih demokratov, ki niso samo neiskreni kot velesrbi v Srbiji, Jugoslovani pa v Sloveniji in na Hrvatsicem, ampak tudi ikrafno oblastiželjni in pohlepni po dobičku na škodo vseh dnigih. Doslej so se samostojni demokrati iakazali kot pravi »astopniki velekapjtalizma, bankirjev in špekulantov In ne s&mo kot nenasitnl izkoriščevalci, ampak tudi kot hudobni »asmehovalci kmetskega stanu. To so že davno opazili tudi BTbski selfeki, najprej seveda oni, ki so zbrani v vrstah ©p-Daicije, potem pa tudi radiikali. Danes je v radikalskem kltibu okrog 30 kmetskih poslancev, iki odkrito tzjavljajo, 4a je sanvostopo-demokratska politika največja nesreča m državo in da je potreben iskren sporazum, pa naj bi stal ftudi nekaj žrtev. Na žalost ima tudi radikalna stranJca še mnogo velekapkalistično-špekuJantsklh in nasilno-političadh zastopnikov, a ikljub temu lahko rečemo, da se bližajo relike spremembe v pogledu danes najmočnejše srbske stranke. Razdor med seljcki in gospodo je vedno večji in če kmalu ne zmagajo pravi narodni zastopniki in znani poštenjaki iz meščanskih krogov, ta stranka ne bo več dolgo glavna predstavnica srbskega življa. Hrvatski sporazum z radikalno stranko, Jcakoršna je danes, bi bil, kakor že rečeno, mnogo vreden radi tega, ker bi napravil konec samostojno-demokratski samopašnosti. Za pravi sporazum je pa seveda potrebno, da se radikalr.a stranka v celoti obnaša, kakor se spodoha za vladno stranko v kukurnem svetu. Že po volitvah v spomladi leta 1923 se je od strani pravih zastopnikov Slovencev in Hrvatov ponudil radikalni stranki nekak dogo^vor ali predsporazum edino na podlagi tega, kar bi nvorala dati vsaka, za državo in narod zavzeta vladna stranika sanva od sebe. Želelo se je, naj radikali kot vladajoča stranka odpravijo korupcijo, zboljšajo upravo, izvajajo obstoječe zakone napram vsem enako, uredijo za vse enafco dolžnosti in pravice, zaustavijo nasilje itd. Ob sklepanju takozvanega Mar •kovega protokola so radikali vse to obljubili, a ko so vse pograbili, kar so jim dale opozicijonalne skupine na podlagi tega dogovora, so pa svoje obljobe in zagotovUa kratkamalo poteptali. Tudi sedaj spremljajo sporaizumevanje prav sumljiva dela od strani vodstva iadikalne stranke. Sprejemajo se taki zakonsld osnutki, ki niso samo krut napad na široke sloje slovenskega in hrvatsi/ega naroda, ampak tudi na srbsko delovno ljudstvo. O osnutku zakona o k-neti]skih kreditih so ogorčeno izjavili sami radikakki kmetski po slanci, da bo služil v prvi vrsti požrešnim beograjskim mirlijonarjem, o invalidskem žakoriu smo nedavno čitali napostrejše krilike tudi v beograjskih listih, ker daje ta zakon popolnim, za vsako delo nesposobnim invalidom samo 200 din. inesečno, kar pomeni komaj 1 kg kruha na dr-\, do polovice nesposobnim invalidom pa mesečno 45 D, da bi tak invalid torej celo svoje življenje ne prejel toliko, kolikor prejema en minlster v enem samem mesecu, o tiskov"nem zakonu se poleg poklicnih novinarjev zgražajo po celi driavi vsi, ki so v kakoršnikoli zvezi s tislkom iin tako gre naprej v dolgi, silno nazadnjaški vrsti. Na podlagi vsega tega si je težko misliti že navadno sporazumevanje, kaj šele pr<ivi sporazum. Če radikali kot atranka, ki ima vso vlado v rokah, od vsega tega 3e v Mtti* njem hipu ne odstopijo, ali vse to ne popravijo, fczovej« ^»lošno Ijudsko ogorčenje, ki bo tudi to stranko razbilo tt spravilo da površje druge, ki že imajo ali pa bodo anala najti prave podlage sporazumevanja in sporazuma.