Obvestila Planinske zveze Slovenije O 2009 1 Letnik 35 / številka 3 Obvestila Planinske zveze Slovenije V S E B I N N A JAVA _ _ AKTUALNO MOŠKA TRDNJAVA____________________________________________________________________03 IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE OBISK DELEGACIJE PREDSEDSTVA PZ SRBIJE____________________________________________04 ZAPIS S SESTANKA NA MINISTRSTVU ZA ZDRAVJE___________________05 OB ROJSTNEM DNEVU SLOVENSKEGA PLANINSTVA____________________________________06 OB 65. OBLETNICI SMRTI DR. JULIUSA KUGJA____________________ _ 07 PODELITEV BLOUDKOVIH PRIZNANJ______________________________________________________08 POŠTNA ZNAMKA ALOJZA KNAFELCA______________________________________________________09 KOMISIJE UPRAVNEGA ODBORA PZS POROČAJO KOMISIJA ZA TURNO KOLESARSTVO______________________________________________________10 KOMISIJA ZA VARSTVO GORSKE NARAVE____________________________11 KOMISIJA ZA ALPINIZEM____________________________________12 GOSPODARSKA KOMISIJA_________________________________13 PLANINSKA DRUŠTVA IN MEDDRUŠTVENI ODBORI 13 VABIJO____________________________________________________________________________________13 POROČAJO________________________________________________________________________________15 OSTALO MLADINSKA PRILOGA_________________________________rumena ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE_________________________ zelena ZAPISNIK 13. SEJE UO PRAVILNIK O PROSTOVOLJNEM DELU TRANSAKCIJSKI RAČUN PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE je odprt pri: A BANKI, d.d., Ljubljana, pod številko: 05100-8010489572 Letnik 35 / številka 4 - 2009 2009 O Obvestila Planinske zveze Slovenije AKTUALNO = MOŠKA TRDNJAVA Osmi marec - dan žena, dobra dva tedna pozneje materinski dan. Mogoče se teh rutinskih praznikov še spomnil ne bi, če se prav v tem času ne bi spravilo na kup kar nekaj stvari. Najbolj pereča je daljša odsotnost tehnične urednice, sicer delavke PZS. Zato Obvestila že drugi mesec zamujajo, pa še slabše urejena so. Kot odgovorni urednik, čeprav brezplačni, se zaradi tega slabo počutim. Moški se slabo počuti, kadar je omajana njegova samozavest, okrnjena njegova samopodoba. Kar ponosen sem bil na Obvestila, tudi na redno izhajanje, zdaj pa vidim, da niso tako zelo odvisna od mene, temveč bolj od tehnične urednice. Sam sem pač za kak prispevek rekel »da« ali »ne«, odločil za naslovnico, z uvodnikom povedal kako mnenje, ki se mi je zdelo pomembno, potem pa predvsem spraševal, če bo pravočasno računalniško postavila glasilo, da bo šlo v tisk. A če sem bil slučajno v Nepalu ali drugače odsoten, so Obvestila prav tako izšla, le da - po mojem lastnem mnenju - z morda ne tako dobrim uvodnikom, vendar pa pravočasno. Ker v nesreči ni prijetno biti sam, sem se malo ozrl naokrog in hitro ugotovil, da bi se lahko precej moških počutilo enako ali še slabše. Ali se res, je težko ugotoviti, saj obraze dobro skrivamo za masko pomembnosti in ega. Že če vzamemo sedanjo gospodarsko krizo, so jo večinoma zakrivili moški voditelji, da o vojnah ne govorimo. Napuh in pohlep sta dvojčka, ki obvladujeta večino sveta, pri čemer pohlep skrbi za sredstva, s katerimi se vzdržuje napuh, torej oblast ali vsaj videz oblasti. Pred oči mi hodi sedanja obrambna ministrica, ki delo opravlja brez hrupa, a zelo racionalno in gotovo bolje od vrste moških predhodnikov. Celo tisti brez vsake osebnostne integritete so se nosili kot generali, ona pa le z »gospodinjsko« natančnostjo opravlja svoje delo. Slovenka, ki pleza na osemtisočake, je bila skoraj anonimna (in alpinisti smo se delali, kot da je ni), dokler se zaradi dražjega Everesta ni bila prisiljena izpostaviti. Takrat pa je žela kup prikritih pripomb o nepomembnosti vzpona s pomočjo kisika (kot da ne bi - z eno samo izjemo - doslej vsi Slovenci srkali dodatno pomoč iz kisikove jeklenke). Tudi vsi »škandali« v naši organizaciji so izbruhnili iz prestižnih razlogov - pokazati, kdo je glavni. Pa so šli reševalci stran, kaki zagnani amaterski delavci se morajo nenehno otepati očitkov in napadov, bijemo večmesečni boj o črkarski pravdi, namesto da bi podpirali predvsem dobro delo v skupno korist. Gledam te okravatene »face« na TV, katerih večina zna le nastopati, nam pa se prikazujejo kot rešitelji človeštva. So pa le slabi šoferji avtobusa, ki jih prva ovira na cesti spravi čez rob, imajo pa v rokah volan za vse nas. Težava z izdajanjem Obvestil me je spravila v to premišljevanje. Planinci smo res moški šovinisti. Ene predsednice še nismo imeli v vsej zgodovini, načelnico pa le pri mladini in rožicah, pa ni planink nič manj kot planincev, pa še ti bi brez ženskih rok hodili po hribih precej bolj zanemarjeni. Krize in težave so sreča, ker nas silijo v razmišljanje in ukrepanje, sicer bi se zaležali. Za začetek vsaj razmišljajmo. Tone Škarja 2009 3 Letnik 35 / številka 3 Obvestila Planinske zveze Slovenije IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE OBISK DELEGACIJE PREDSEDSTVA PLANINSKE ZVEZE SRBIJE Na sedežu Planinske zveze Slovenije je bil v ponedeljek 15. 02.2009 delovni sestanek med delegacijama Planinske zveze Srbije in Planinske zveze Slovenije. Sestanek je bil organiziran na željo predsednika Planinske zveze Srbije Borivoja Veljkovica, ki ga je spremljal član predsedstva PS Srbije Boris Micic. Na sestanku, ki so se ga udeležili s strani PZS predsednik mag. Franci Ekar, podpredsedniki Marko Goršič, Rudolf Skobe, Uroš Vidovič in GS PZS Danilo Sbrizaj so si izmenjali informacije s področja planinske dejavnosti in alpinizma. V predstavitvi dejavnosti PZS sta sodelovala še strokovna sodelavca Veronika Susman in Matjaž Šerkezi. Uvodoma je predsednik PZS podal izčrpno informacijo o organiziranosti PZS, s posebnim poudarkom o delu posameznih komisij, Marko Goršič pa je predstavil organiziranost PD v meddruštvenih odborih, kar je bilo za naše planinske prijatelje posebej zanimivo zaradi tendenc po regijski organiziranosti PS Srbije. Veliko govora je bilo tudi o oblikah financiranja dejavnosti PZS tako na področju izobraže- vanja in vzgoje strokovnih kadrov kot tudi financiranja alpinistične dejavnosti. V tem sklopu je Rudi Skobe opisal tudi sistem licenci-ranja strokovnih kadrov, s poudarkom na vodniški dejavnosti. Podrobno smo ji predstavili tudi delo mladinske komisije in urejanje planinskih poti v Sloveniji (Uroš Vidovič) in spregovorili o vsebini zakona o planinskih poteh. Predstavili smo jim tudi planinske koče in probleme s katerimi se srečujemo pri njihovem upravljanju in lastništvu. Ob tem so predstavniki PS Srbije sprožili tudi vprašanje popustov pri prenočevanju za njihove člane v naših planinskih kočah. Glede na to, da bile so podobne želje v preteklem letu izražene tudi s strani PS Črne Gore in Bosne in Hercegovine, bo potrebno razmisliti o sklenitvi bilateralnih sporazumov s temi planinskimi zvezami, podobno, kot je to že urejeno s PS Hrvaške. Zelo koristna je bila predstavitev kadrov PZS, ki so usposobljeni za izvajanje programov planinskega usposabljanja in organizacijo vodenja po planinskih poteh. V slovenske gore zahaja v zadnjem času vse več planincev iz Srbije, zato si na planinski zvezi Srbije še posebej prizadevajo, da jim ponudijo čim popolnejše informacije. Ob zaključku srečanja sta se predsednika PSS Borivoje Veljkovic in PZS Ekar Franc dogovorila za nadaljevanje sodelovanja. S strani PZS je bilo PSS tudi obljubljeno, da bo PZS pomagala pri projektih razvoja sodobnega planinstva. Podrobnosti pa sta tudi predstavila Matjaž Šerkezi KA in Veronika Susman MK. Danilo Sbrizaj, GS PZS Letnik 35 / številka 3 - 2009 4 Obvestila Planinske zveze Slovenije ZAPIS S SESTANKA NA MINISTRSTVU ZA ZDRAVJE Sestanek je bil 17. februarja 2009, v prostorih Ministrstva za zdravje. Prisotni: minister Borut Miklavčič, prima-rij dr. Janez Remškar, mag. Franci Ekar in Danilo Škerbinek. 1. 118. člen »Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami« je še vedno nedorečen, čeprav je bilo več zagotovil, da bo razlaga tega člena pojasnjena že pred več leti. Poudarila sva, da mora v podzakonskem dokumentu ali pojasnilu zakonodajalca biti v največji možni meri dano jasno in nedvoumno navodilo, kdaj in v kakšnih primerih morajo koristniki pomoči krite stroške reševanja v gorah. Zadeva terja več kot nujno ukrepanje. Zaradi te nejasnosti je vprašljivo tudi plačevanje stroškov reševanj pri nesrečah drugih prostočasnih dejavnosti. Zagotovljeno je bilo, da bo MZ (g. Janez Remškar) v najkrajšem možnem času sklicalo delovno skupino, ki bo pripravila potreben predlog, s čemer se bo ta škodljiva nejasnost odpravila. 2. Recesija, v kateri se je znašla poleg drugih tudi Slovenija narekuje ukrepe na vseh področjih. Seznanjena sva bila, da je že v pripravi zakon, ki ne bo več dopuščal solidarnosti in kritja stroškov zdravljenja in reševanja pri nesrečah, ki bi se primerile pri kakršnih koli prostočasnih dejavnostih iz skupne blagajne. Za primer teh rizikov se bodo morali ljudje, starejši od 18 let, zavarovati. MZ bo definiralo vse prostočasne dejavnosti in njih stopnje rizika. Za potrebe nujnih prevozov je bil pred kratkim med resorski sestanek, na katerem je bil sklenjen dogovor, da bodo ti prevozi tudi v naprej izvajali s zračnimi plovili policije ter vojske. Delo vseh vrst reševalcev se bo v bodoče plačevalo iz naslova zavarovanja. 3. PZS je utemeljila in izpostavila potrebo, da dobi Slovenija za potrebe reševalnih nalog strogo namenski medicinsko-reševalno opremljen in ustrezen helikopter, ki mora biti za te potrebe tudi bolj dostopen. Obveščena sva bila o tozadevnih aktivnostih, ki že potekajo. Po dobri praksi tujine bi bilo primerno, da funkcijo letalskega reševanja izvaja civilna služba, saj nesreče civilnih oseb, nesreče športnikov, rekreativcev itd niso izredne ali elementarne nesreče. Za slednje je pa razumljivo, da ob primeru le teh nastopajo državni sistemi. 4. Predstavljena je bila vsebina preventivnega in humanitarnega dela, ki se izvaja v okviru PZS, njenih komisijah in PD. Zaradi pridobljenega statusa humanitarne organizacije je potrebno, da PZS v doglednem času to predstavitev opravi tudi za FIHO. 5. Več nesreč, zlasti pa nesreči v kuloarju Jalovca in v steni Špika sta PZS privedli do odločitve, da imenuje strokovno usposobljene izvedence za objektivno in nepristrano opredelitev ter stališče do vprašljivih nesreč v gorah. Sogovornika sta namero in pobudo PZS podprla. Ti izvedenci bodo kot zastopniki »uporabnikov« sprejemali v primeru reševanj in nesreč nepristransko, objektivno, t.i. gor-sko-planinsko izvedensko oceno oz. mnenje. 6. Upravljavci planinskih koč, od katerih mnoge imajo težke pogoje obratovanja, (poleg oskrbe in preventivne ponudbe nudijo še zlasti ob slabih vremenskih razmerah planincem zavetje ter so kraj, kjer se veliko krat v primeru nesreče nudi tudi prvo pomoč), imajo težave ob obiskih sanitarnih oz. zdravstvenih inšpektorjev. Ti postavljajo glede urejenosti in opremljenosti koč domala iste zahteve svojega inšpekcijskega področja, kot za dolinske gostilne. V kočah Avstrije in Nemčije se te zahteve obravnavajo selektivno. Prosili so, da jim dostavimo gradiva, ki urejujejo te zahteve v omenjenih državah. Zagotovili so sklic posebnega koordinacijskega sestanka med pristojnimi inšpekcijskimi službami in PZS. 7. Vse več nesreč v gorskem svetu narekuje tudi aktivnejše terensko preventivno delo. Razmišlja se o izkušenih in planinsko-alpinistično usposobljenih osebah, ki bi s pooblastili, z apeli, predlogi,... pozitivno ter preventivno vplivale na obiskovalce gora, jim glede na izbrane cilje ter podvige svetovale potrebno opremo itd. Sogovornika se z namero strinjata. PZS bo pripravila ustrezno pisno gradivo in ga poslala na ministrstvo. Zapisal: Danilo Škerbinek 2009 5 Letnik 35 / številka 3 O Obvestila Planinske zveze Slovenije OB ROJSTNEM DNEVU SLOVENSKEGA PLANINSTVA 27. februarja 1893 je bil v Ljubljani pravnomočni ustanovni planinski občni zbor "Slovenskega planinskega društva", za katerega je deželna vlada izdala odobritev in potrdilo o pravici delovanja 10. januarja 1893. Dokončna odločitev zavednih in slovenstvu pripadnih planincev je bila dokončno sklenjena že 23. julija 1892 s sporočilom, da bodo pričeli z besedo in dejanjem delovati za ustanovitev Slovenskega planinskega društva. Tako je začasni pripravljalni odbor napisal "pravila" za delovanje Slovenskega planinskega društva in jih še istega leta, 28. novembra posredoval zato pristojni deželni vladi za odobritev le teh. Društvo ni imelo namena samo "buditi" ljubezen do lepote domačih slovenskih gora, krepiti zdravje ter pripravljati "blagogod-je gorolazcem", temveč tudi pospeševati slovensko "znanstvo". Slovensko planinsko društvo je pričelo delovati na pripravi planinskih zemljevidov, izvajati meteorološka opazovanja in merjenja, aktivno sodelovati pri izdaji publikacij, vezanih na planinsko gorski svet. Že dve leti po uradnem nastanku Slovenskega planinskega društva je pričel redno in do današnjih dni izhajati "Planinski vestnik" z izjemno pestrimi vsebinami s področja geografije, zgodovine, umetnosti, gorske fotografije in mednarodnih novic. Izjemnega pomena je bilo tudi poslanstvo Planinskega vestnika v opisovanju društveno članskega dela samega Društva, v funkciji "zveze" podružnic Slovenskega planinskega društva. Za Slovence je bilo Slovensko planinsko društvo dragocena kulturna pridobitev. Slovensko planinsko društvo je aktivno delovalo tudi na področju izobraževanja članstva z raznimi usposabljanji: predavanji o prvi pomoči, zgodovini, botaniki. S temi naprednimi nagnjenji se v letu 1906 oblikujejo prvi slovenski uradni gorski vodniki SPD; v letu 1912 se v okviru SPD v Kranjski Gori ustanovi prva skupina za pomoč ljudem v nesreči na gori; položijo se temelji planinske gorske reševalne društvene službe SPD-PZS. Nadaljujejo se nadelave planinskih gorskih poti, markiranja, nameščanja slovenskih planinskih kažipotov, izgradnja planinskih zavetišč, postojank, koč. To so bila pokončna in mogočna dejanja slovenskega planinstva. Razvijati se je pričel tudi alpinizem in gorsko smučanje, zahajati se je pričelo tudi v tuja gorstva. Ob jubileju je dolžnost in obveza, da se ob dnevu slovenskega planinstva s spoštljivostjo zazremo v preteklost in opomnimo, da smo obvezani in dolžni narediti vse za ohranitev slovenske planinske preteklosti, njegove plemenite dediščine in skrbeti, da jih sodobna nečutna sedanjost ne bi utopila, pretvarjala ali celo zaničevala. Tudi izrazoslovje, prvobitna imena v planinsko gorskem svetu so narodova last in pravica tistih domoljubov z gora, ki so jih prvi imenovali in zapisali. In prav to se je v SPD vseskozi spoštovalo, upoštevalo in izvajalo. Tudi alpinizem je na poti razvoja SPD našel svoje mesto, ki je prinašal novo in boljšo vero v moč in voljo človeka. Tako so nastajali alpinisti, sledniki nove etike, ki mora v bodočnosti prevladovati kulturnega človeka. Tako Tuma, ki nadaljuje, da »alpinizem ni nič drugega, kakor do sedaj najintenzivnejša obrnitev kulturnega človeka k prirodi.« Naslednica Slovenskega planinskega društva, Planinska zveza Slovenije, ki enako kot SPD združuje in zbližuje planince iz vseh slovenskih govornih področij, je bila osnovano na istem združevalnem principu. SPD so ustanovili člani iz vseh slovenskih krajev in področij tako, da je bila resnično vseslovenska planinska trdnjava z izjemno dovršenostjo in razpoznavnostjo. Danes smo razpoznavni v svetu, na vseh kontinentih med planinci, alpinisti, smučarji, kolesarji, vodniki, reševalci in športnimi plezalci kot odlični ambasadorji in promotorji slovenstva. mag. Franci Ekar, predsednik PZS Letnik 35 / številka 3 - 2009 O 6 Obvestila Planinske zveze Slovenije OB 65. OBLETNICI SMRTI DR. JULIUSA KUGYJA Pred 65 leti 4. februarja 1944 je ugasnilo življenje dr. Juliusa Kugyja človeka, ki je kar največ svojih ljubezni namenil prav goram. Bil izreden človek, ki je združeval alpinizem, gorska raziskovanja, še posebej pa je pozornost namenjal Alpam, še posebno našim. Bil je alpsko gorski pisec, botanik, glasbenik, poet. Kot so zapisali spada dr. Julius Kugy med najboljše planinsko alpsko gorske pisce, kar jih poznamo, posebno, če upoštevamo miselnost in življenjske nazore evropske družbe konec 19. stoletja, ko je pesniško občutje bilo najbolj pomembna stran doživljanja naravnih lepot, ki v gorah še posebno močno učinkujejo. Ob tem trenutku smo se ga tudi tiho in spoštljivo spomnili na njegovem zadnjem večnem tržaškem počivališču. 2009 7 Letnik 35 / številka 3 Obvestila Planinske zveze Slovenije PODELITEV BLOUDKOVIH PRIZNANJ Na 44. podelitvi Bloudkovih priznanj za leto 2008 sta priznanje prejela tudi poznana in delovna planinca: Adi Vidmajer in Stane Simšič. Med prvimi jima je čestital predsednik PZS Franci Ekar. Adi Vidmajer je dobitnik največjega priznanja za življenjsko delo na področju športa. Predlagatelja sta bila: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec in Zveza športnih društev Žalec. Ob športnih zaslugah in dosežkih je bil tudi vrhunski športnik v metanju kladiva, bil je kot profesor telovadbe odličen pedagog in tudi odličen organizator pri izgradnji športnih objektov. Vse skozi je velik ljubitelj planinstva in je njegov delež za razvoj in delo v planinstvu izjemno velikega pomena. Na njegovo pobudo je bilo v letu 1972 ustanovljeno PD Prebold. Opravljal je vlogo predsednika MDO, bil aktiven na področju mladinskega planinstva še posebej, ko je bil izvoljen za podpredsednika PZS. Stanislava Simšiča je predlagalo Društvo upokojencev Kamnik. Kot je zapisano se je Stanetova športna pot pričela v letu1971 z aktivno vključitvijo v delo planinskega društva Kamnik. Bil organizator številnih planinskih pohodov, izvajalec planinskih predavanj. V skoraj vseh osnovnih šolah je ustanovil planinske odseke. Po njegovi zaslugi ima PD Kamnik enega najboljših in najbogatejših arhivov v okviru PZS. Izjemnega pomena pa je tudi prizadevanje, da se kar največ upokojencev aktivno vključuje v planinsko rekreativne kulturne aktivnosti. Obema odlikovancema iskrene čestitke. Veseli smo, da so bili predlogi za naše aktivne in zaslužne planince upoštevani. Letnik 35 / številka 3 - 2009 O 8 Obvestila Planinske zveze Slovenije POŠTNA ZNAMKA ALOJZA KNAFELCA Alojz Knafelc, planinec in kartograf, se je rodil 23. junija 1859 v Šmihelu pri Novem mestu. Po končanih dveh razredih takratne gimnazije je delal kot domači učitelj v Škrljevem. Leta 1884 je dobil službo risarja pri železnici. Najprej je delal v Trstu, kasneje v Beljaku in Ljubljani, nazadnje v Zagrebu, kjer se je leta 1922 upokojil. Knafelc je bil zavzet planinec, v planine pa je hodil predvsem sam. Načrtno je obiskoval Zahodne Julijce, kjer je označil marsikatero pot; prve poti je začel označevati v Zajezeri. Takoj po ustanovitvi se je včlanil v Slovensko planinsko društvo (SPD). Marca 1922 je bil izvoljen v Osrednji odbor SPD, v katerem je ostal vse do svoje smrti. Posebno se je udejstvoval kot načelnik mar-kacijskega odseka, od leta 1928 pa je bil tudi gospodar koče pri Triglavskih jezerih. Da bi ustvarili enoten sistem označevanja planinskih poti, je SPD konec leta 1921 organiziralo tečaj za markiranje, ki ga je vodil Alojz Knafelc. Tam so se dogovorili, da bo bodoča enotna oznaka na planinskih poteh rdeč kolobar z belim poljem v sredini, ki jo je predlagal Knafelc. Pripravil je tudi enotna navodila za markiranje poti, ki so bila leta 1922 objavljena v Planinskem vestniku. Spomladi tega leta je začela potekati akcija za označitev vseh naših gorskih poti z novo markacijo in smernimi tablami. Glavne poti so bile z novimi oznakami opremljene v dobrih dveh mesecih. Knafel-čeva označba planinskih poti se je kasneje uveljavila v vsej Jugoslaviji. Z zakonom o planinskih poteh iz leta 2007 sta oblika in uporaba Knafelčeve markacijo pri nas zakonsko urejeni. Poleg markacij je Knafelc skrbel tudi za smerne table. Naročil jih je pri mizarju, sam pa jih je poslikal in namestil na predvidenem mestu. Do leta 1936 jih je pripravil 466. Izdelal je več planinskih kart, med njimi leta 1910 enega prvih planinskih zemljevidov Julijskih Alp. Narisal je tudi železniško karto Jugoslavije in izdelal relief tržaškega pristanišča ter pisal različne članke v Planinski vestnik. Planinski zveza Slovenije podeljuje od leta 1960 prizadevnim markacistom Knafelčevo priznanje in Knafelčevo diplomo. Mag. Bojan Bračič 2009 9 Letnik 35 / številka 3 Obvestila Planinske zveze Slovenije KOMISIJE UO PZS POROČAJO _KOMISIJA ZA TURNO KOLESARSTVO_ KOLESARSKI TABOR BAVŠICA 2009 (razpis) Spoštovane ljubiteljice in ljubitelji turnega kolesarstva! Komisija za turno kolesarstvo Planinske zveze Slovenije Vas vljudno vabi na prvi turno-kolesarski tabor, ki bo potekal med 12. in 16. avgustom 2009. Baza tabora bo v Planinskem učnem središču v Bavšici, kjer bo poskrbljeno za nastanitev, prehrano in družabne aktivnosti. V prekrasni naravi, ki nam jo ponuja reka Soča z okoliškimi vršaci, se bomo vsak dan odpravili na zanimivo kolesarsko turo v spremstvu izkušenih turno-kolesarskih vodnikov. Ture bodo potekale po gorskih terenih v okolici Bovca, Kobarida in Tolmina. Da pa bo poskrbljeno za vse okuse in želje, torej tudi za tiste manj drzne in pogumne, smo pripravili še skupino z manj zahtevnim programom, kjer bo poudarek na kolesarskem odkrivanju naravnih in kulturnih lepot v soški dolini. Ob druženju na kolesih bo seveda poskrbljeno tudi za različne družabne dogodke (fakultativni rafting ali canyoning izlet, ogled Muzeja I. Svetovne vojne, itd.), dodatne športne aktivnosti na igriščih pri domu, družabne večere z ogledom diapozitivov. Prav tako pa bodo vsi udeleženci tabora lahko sodelovali pri strokovnih delavnicah (osnove tehnike vožnje, osnove servisiranja koles, prva pomoč, orientacija.). Vljudno vabljeni na nepozabni teden druženja na in ob kolesih s sorodnimi kolesarskimi dušami. Za več informacij bodite pozorni na objave v Obvestilih PZS, Planinskem vestniku in lokalnih društvenih glasilih, za tiste najbolj neučakane, pa smo vam na voljo na »http://ktk.pzs.si« in na spletnem forumu KTK. Osnovni podatki Datum: 12. do 16. avgust 2009 Kraj: Planinsko učno središče Bavšica Cena: 155,00 EUR Vključuje: - 4x polni penzion (vključen brezalkoholni napitek med in pri obrokih, malica za na ture) - vodene kolesarske izlete - strokovne delavnice - gradivo (opisi poti, karte) - zavarovanje V ceno ni vključen prevoz do tabora, prevozi na dnevna izhodišča tur ter fakultativni izleti. Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec Letnik 35 / številka 3 - 2009 10 Obvestila Planinske zveze Slovenije KOMISIJA ZA VARSTVO GORSKE NARAVE TEČAJ ZA GORSKE STRAŽARJE V MDO PD DOLENJSKE IN BELE KRAJINE V organizaciji Odbora za varstvo gorske narave pri MDO PD Dolenjske in Bele krajine je v soboto 21. 2. 2009 v Domu pri Gospodični na Gorjancih potekal prvi del že drugega usposabljanja za gorske stražarje. Tečaja se je udeležilo kar 20 slušateljev iz treh PD (PD Novo mesto 9, PD Polet Šentru-pert 8 in PD Črnomelj 3). Predavali so prof. Dušan Klenovšek - VGN iz Zavoda RS za varstvo narave - OE Novo mesto, prof. Jože Perše - inštruktor za varstvo narave in predsednik PD Novo mesto ter prof. Rozali-ja Skobe - VGN in načelnica KVGN UO PZS in hkrati vodja odbora za varstvo gorske narave pri MDO. Vse navzoče je pozdravil predsednik MDO PD Dolenjske in Bele krajine in hkrati podpredsednik PZS Rudolf Skobe. MDO bo, poleg manjše ciral. Drugi del usposabljanja in zaključek tečaja bo potekal 23. maja 2009 v Krajinskem parku Radensko polje pri Grosuplju, hkrati tudi v počastitev Dneva biotske raznovrstnosti. foto: Zdravko Damjanovič, udeleženec tečaja Vodja odbora za varstvo gorske narave, Rozalija Skobe MEDNARODNI DAN ZEMLJE, 22. APRIL 2009, BOMO OBELEŽILI TUDI PLANINCI! Na pobudo civilne družbe praznujemo Dan Zemlje že več kot 30 let. Začetki segajo v leto 1963, ko si je tedanji ameriški senator Gaylord Nelsen prizadeval, da bi okolj-ska vprašanja prišla na dnevni red ameriške politike. Organiziral je predsedniško turnejo, na kateri naj bi opozorili na težave v okolju. Vendar je ustrezen odmev v javnosti dosegel šele prvi Dan Zemlje, 22. aprila 1970, ko je na prireditvah, posvečenih dnevu Zemlje, v Ameriki sodelovalo okrog 20 milijonov ljudi. Dan Zemlje se po letu 1970 praznuje vsako leto, število sodelujočih posameznikov, organizacij in držav pa narašča. Sodelujoče organizacije se med seboj povezujejo v posebno omrežje »Earth day Network«. Omrežje dneva Zemlje je svetovna mreža organizacij, skupin in posameznikov, katerih cilj je ozaveščati, izvajati aktivnosti, predvsem pa graditi skrb za odgovornost posameznika za čisto in zdravo okolje. Je praznik ekologije in dan, ko se po vsem planetu izvajajo razne aktivnosti, ki naj bi pripomogle k rešitvi našega planeta Zemlja. Tega se že vrsto let zavedamo tudi planinci, zlasti pa varuhi gorske narave. Atmosfera se spreminja, spreminjati se je začel arktični svet, grejejo se tudi oceani, ledeniki se topijo. Alpski svet v Evropi je vse bolj ogrožen. Planet Zemlja ogroža globalno ogrevanje in klimatske spremembe. Kjotski protokol je mednarodni sporazum, ki skuša zmanjšati emisije ogljikovega dioksida. Sprejelo ga je že 141 držav sveta, da bi zaustavile segrevanje ozračja. Obdobje 2008 - 2012 je določeno kot prvo ciljno obdobje, v katerem 2009 11 Letnik 35 / številka 3 Obvestila Planinske zveze Slovenije bodo države, ki so protokol ratificirale, skušale emisije zmanjšati za najmanj pet odstotkov v primerjavi z letom 1990. Slovenija je ratificirala Kjotski protokol k okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja 21. junija 2002, zato ima številne obveznosti. Upoštevati bi morala spremembo podnebja v družbeni, gospodarski in okoljski politiki. Bistvenega pomena za to je tudi izobraževanje, usposabljanje in ozaveščanje javnosti o spremembi podnebja. Zaradi pomembnosti klimatskih sprememb smo se v Komisiji za varstvo gorske narave odločili, da bomo letošnji Dan Zemlje obeležili z izobraževanjem o spremembah podnebja, kajti priznati moramo, da podnebne spremembe povzročamo tudi mi sami s svojim neodgovornim ravnanjem, hitro gospodarsko rastjo in brezbrižnim odnosom do našega planeta. Povabili smo predstojnico in redno profesorico Biotehniške fakultete v Ljubljani ter članico Mednarodnega foruma za spremljanje podnebja (IPCC) v Ženevi, ki je leta 2007 prejel Nobelovo nagrado za mir, dr. prof. Lučko Kajfež Bogataj, da nam bo predavala o podnebnih spremembah. Je naša največja strokovnjakinja s tega področja, ki pa je izredno cenjena tudi v tujini. Vabimo planince, predvsem funkcionarje, predsednike PD in MDO, varuhe gorske narave, vodnike, markaciste, mentorje in druge, da se zanimivega in poučnega predavanja udeležite v čim večjem številu prav na Dan Zemlje, saj bomo tako najbolj svečano obeležili dan našega planeta. Planinska zveza Slovenije Komisija za varstvo gorske bo posebej svečano in likiati delovno obeležila Bi ¡[¿miTgHinm mvrtVEmimm Predavanje PODNEBNE SPREMEMBE bo 22. aprila 2009 ob 17. uri v veliki dvorani Gospodarske zbornice Slovenije, Dimiče-va ulica 13, v Ljubljani. Predavala bo naša največja strokovnjakinja za podnebne spremembe, kije priznana tudi v tujini, dr. prof. Lučka Kajfež Bogataj. Dan Zemlje se prične v naši glavi, v našem srcu. Vsak dan gradimo spoštovanje in ljubezen, udejanjajmo človeške vrednote, živimo z naravo in to ljubezen prenesimo na potomce. To bo največje darilo našemu planetu Zemlja. Načelnica KVGN: Rozalija Skobe KOMISIJA ZA ALPINIZEM ODPRODAJA ZBORNIKA SLOVENSKI ALPINIZEM V skladišču PZS je zaloga alpinističnih zbornikov, na vaših odsekih pa so verjetno tudi taki, ki zbornikov še nimajo. Pomagajte pri odprodaji zbornika. Če bi jih vsak odsek vzel vsaj za 30 evrov bi jih rešili pred propadanjem; navsezadnje gre za zgodovinski dokument, ki bo dobil pravo vrednost šele čez nekaj časa. Zaloga: 1997 (161), 1998 (409), 1999 (398), 2000 (349) - vsi po 1 evro in 2001 - 2003 (79) ter 2004 - 2005 (20), 2006 (107) po 2 evra. Letnik 35 / številka 3 - 2009 o Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec 12 Obvestila Planinske zveze Slovenije GOSPODARSKA KOMISIJA Gospodarska komisija prosi vsa planinska društva, ki upravljajo planinske koče, da pošljejo na GK PZS manjkajoče statistične obrazce za leto 2008 in obrazce o prometu v planinskih kočah za leto 2008. Rok za pošiljanje obrazcev je bil 31. januar 2009. Prosimo, da pošljete manjkajoče obrazce na GK PZS, Dvoržakova ul. 09, 1000 Ljubljana najkasneje do 27. marca 2009. Za GK PZS: Danilo Sbrizaj PLANINSKA DRUŠTVA IN KOMISIJE VABIJO AKCIJE V MARCU 2009: Več na www.pzs.si DATUM AKCIJA ORGANIZATOR INFORMACIJE 21. 03. 09 Memorial pohod Marije Vild (Bukovniško jezero- Moravske toplice) PD Mura Franc Donša 02 52 21 036, 041 854 058 21. 03. 09 2. tekma Savinjske orientacijske lige PD Polzela Mirko Jerišnik 041 902 183 21. 03. 09 Spominski pohod padlim na Resevni PD Šentjur Ivan Straže 031 883 319 21. 03. 09 19. Arničev pohod na Raduho PD Luče Franc Kosmač 031 387 168 22. 03. 09 Marčevski pohod na Šmohor PD Laško Cveto Brod 031 376 389 22. 03. 09 34. zimski pohod na Porezen PD Cerkno Damjana Čadež 05 37 218, 031 687 256 www.planinsko-drustvo-cerkno.si 28. 03. 09 Staničev pohod PD Valentin Stanič Kanal Marjan Nanut 051 604 762 28. 03. 09 Regionalno orientacijsko tekmovanje- Rogatec PD Sloga Rogatec Ines Zalezina 040 606 722 28. 03. 09 16. tradicionalni pohod Jelenov žleb (ob 66. letnici bitke v Jelenovem žlebu) PD Ribnica Gregor Češarek 031 538 005 28. 03. 09 Pohod ob dnevu žena PD Železar Štore pisarna PD 03 57 71 629 28. 03. 09 Po vinskih goricah na Boč (Ljubično- Lovnik- Boč) PD Poljčane Jože Težak 031 623 901, Boris Blažlc 041 660 151 29. 03. 09 25. pohod po Brežiški poti PD Brežice Tone Jesenko 051 323 335 tone.jesenko@siol. net 29. 03. 09 Po Briševi poti (Trstelj-Fajti hrib) PD Nova Gorica, PS Dornberk pisarna PD 05 30 23 030, Anton Hudej 05 30 18 741 21. 03. 09 Memorial pohod Marije Vild (Bukovniško jezero- Moravske toplice) PD Mura Franc Donša 02 52 21 036, 041 854 058 21. 03. 09 2. tekma Savinjske orientacijske lige PD Polzela Mirko Jerišnik 041 902 183 21. 03. 09 Spominski pohod padlim na Resevni PD Šentjur Ivan Straže 031 883 319 21. 03. 09 19. Arničev pohod na Raduho PD Luče Franc Kosmač 031 387 168 22. 03. 09 Marčevski pohod na Šmohor PD Laško Cveto Brod 031 376 389 2009 13 Letnik 35 / številka 3 Obvestila Planinske zveze Slovenije 22. 03. 09 34. zimski pohod na Porezen PD Cerkno Damjana Čadež 05 37 218, 031 687 256 www.planinsko-drustvo-cerkno.si 28. 03. 09 Staničev pohod PD Valentin Stanič Kanal Marjan Nanut 051 604 762 28. 03. 09 Regionalno orientacijsko tekmovanje- Rogatec PD Sloga Rogatec Ines Zalezina 040 606 722 28. 03. 09 16. tradicionalni pohod Jelenov žleb (66. letnici bitke v Jelenovem žlebu) PD Ribnica Gregor Češarek 031 538 005 28. 03. 09 Pohod ob dnevu žena PD Železar Štore pisarna PD 03 57 71 629 AKCIJE V APRILU 2009: DATUM AKCIJA ORGANIZATOR INFORMACIJE april 09 Srečanje Celjskih osnovnošolskih planincev PD Celje Matica pisarna PD 03 49 24 850 04. 04. 09 12 ur Kališča PD Kranj in Klub ljubiteljev Kališča Marjan Rekar 041 509 502 04. 04. 09 30. pohod na Dobrovlje iz Letuša PD Polzela Berni Palir 041 813 909 05. 04. 09 Kamniški memorial za smučko in cepin PD Kamnik Franc Miš 041 734 749, pdkamnik@siol.net, franc.mis@siol.net 05. 04. 09 Pohod po obronkih Celja PD Grmada Celje Alenka Mirnik 041 623 413 11. 04. 09 Ojsterškov pohod na Kal PD Hrastnik Marjan Pergar 031 539 945 12. 04. 09 Letno vodniško izpopolnjevanje, Glinščica PD Ljubljana Matica pisarna PD 01 23 22 645 www.planinskodrustvo-limatica.si 13. 04. 09 Planinska maša na Gočaju PD Blagovica Bojan Pustotnik 041 710 681, boian.pustotnik@helios.si 13. 04. 09 Turni smuk Črna prst- Planina za Liscem PD Bohinjska Bistrica Janez Rozman 041 865 083 13. 04. 09 Velikonočni pohod na Malo goro PD Ajdovščina, sekcija Kamnje 031 613 805 april 09 Srečanje Celjskih osnovnošolskih planincev PD Celje Matica pisarna PD 03 49 24 850 04. 04. 09 12 ur Kališča PD Kranj in Klub ljubiteljev Kališča Marjan Rekar 041 509 502 04. 04. 09 30. pohod na Dobrovlje iz Letuša PD Polzela Berni Palir 041 813 909 05. 04. 09 Kamniški memorial za smučko in cepin PD Kamnik Franc Miš 041 734 749, pdkamnik@siol.net, franc.mis@siol.net 05. 04. 09 Pohod po obronkih Celja PD Grmada Celje Alenka Mirnik 041 623 413 11. 04. 09 Ojsterškov pohod na Kal PD Hrastnik Marjan Pergar 031 539 945 12. 04. 09 Letno vodniško izpopolnjevanje, Glinščica PD Ljubljana Matica pisarna PD 01 23 22 645 www.planinskodrustvo-limatica.si 13. 04. 09 Planinska maša na Gočaju PD Blagovica Bojan Pustotnik 041 710 681, boian.pustotnik@helios.si 13. 04. 09 Turni smuk Črna prst- Planina za Liscem PD Bohinjska Bistrica Janez Rozman 041 865 083 13. 04. 09 Velikonočni pohod na Malo goro PD Ajdovščina, sekcija Kamnje 031 613 805 Letnik 35 / številka 3 - 2009 14 Obvestila Planinske zveze Slovenije april 09 Srečanje Celjskih osnovnošolskih planincev PD Celje Matica pisarna PD 03 49 24 850 13. 04. 09 16. pomladanski pohod: Oplotnica- Črno jezero-Trije kralji PD Oplotnica Miran Čoh 041 327 266 ■ m 13. 04. 09 Veliki nočni pohod na Gorno in Pikovo PD Mežica Slavko Rosc 031 313 331 13. 04. 09 Velikonočni družinski pohod Črepič- Završe PD Mislinja Mirko Tovšak 040 712 132 18. 04. 09 Trim pohod na Rašico PD Janez Trdina Mengeš Miro Šušteršič 041 809 862 18. 04. 09 27. pohod po mejah KS Liboje in obeležjih NOB PD Liboje PD 03 71 40 453 18. 04. 09 8. pohod po poteh Celjskih grofov PD Grmada Celje Franc Šinko 031 383 591 18. 04. 09 Čistilna akcija Sv. Duh-Kapla PD Tisa Maribor Marjan Petan 031 761 732 19. 04. 09 16. gorski tek pod Kriško goro za memorial Jana Likarja PD Križe Ivan Likar 041 784 175 19. 04. 09 Učka- Moščeniška Draga PD Podpeč Preser-je Marko Goršič 01 36 31 175, 041 795 006 19. 04. 09 Ohranimo Pohorje PD Večer Miro Breg 031 482 199 PLANINSKA DRUŠTVA IN KOMISIJE POROČAJO FULVIJ ŽIVEC PREJEL PRIZNANJE ŠPORTNE ZVEZE MO KOPER V petek, 13. februarja, so v restavraciji La Storia^Mestna občina Koper, Zavod za šport in Športna zveza podelili priznanja najboljšim športnikom leta 2008. Na slovesnosti pa je Športna zveza podelila tudi jubilejne plakete dvanajstim posameznikom in organizacijam za dolgoletno vztrajnost in požrtvovalnost na športnem področju. Med dobitniki je bil tudi Fulvij Živec, član Alpinističnega odseka Obalnega planinskega društva Koper. Jubilejno plaketo je prejel z obrazložitvijo: »za 30 let dela alpinističnega odseka«. Za tem, morda malo, suhoparnim stavkom se skriva Fulvijevo izjemno obsežno in pomembno, predvsem pa predano in nesebično delo vseh teh trideset let. Poleg alpinističnih vzponov, organizacijskega dela v upravnem odboru in sodelovanja pri društvenih akcijah, je večino svojih naporov vložil v vzgojo novih rodov alpinistov, saj že 25 let skrbi v glavnem sam za vsakoletno alpinistično šolo. 2009 Foto: Aldo Zubin Pri tem največjo pozornost posveča varnosti tečajnikov, ker se kot gorski reševalec zaveda pomena varnega delovanja v zahtevnih gorskih razmerah. Poleg praktične vzgoje prenaša na nove rodove alpinistov tudi svoje znanje in vedenje o zgodovini alpinizma, svoj odnos do narave in spoštovanja gora ter vedno priskoči na pomoč pri društvenih akcijah. 5160 Letnik 35 / številka 3 Obvestila Planinske zveze Slovenije SKORAJ 600 POHODNIKOV NA 31. ZIMSKEM POHODU ARIHOVA PEČ 2009 entjakob/Celovec, 01. marca 2009 - Leto-Cšnji 31. zimski pohod v spomin na padle ^ borce pod Arihovo pečjo na avstrijskem Koroškem je bil spet velik uspeh. Prireditve v organizaciji Slovenske športne zveze (SŠZ), Slovenskega planinskega društva Celovec in SPD "Rož" iz Šentjakoba se je ob pravem zimskem ambijentu, kljub obilnem snegu odličnimi pogoji in čudovitem vremenu udeležilo skoraj 600 udeležencev iz Avstrije, Slovenije, Italije ter s Hrvaške. Pohodniki so se kot vsako leto od Polanca na Čemernici nad Šentjakobom v Rožu povzpeli mimo nekdanjega partizanskega bunkerja in spominske plošče, ki spominja na tragedijo pod Arihovo pečjo, ko je v noči od 9. na 10. februarja 1945 v hajki z nemškim „wehrmachtom" padlo osem partizanov, proti najvišji točki pohoda, kočo na Bleščeči (1.086 m). Nato so se prek Ressimannove koče spet vrnili v cilj pri Polancu na Čemernici. Tudi na letošnjem pohodu ni manjkalo družabnosti - ne med potjo, ne na koči na Bleščeči, kjer so pohodnike pričakali člani Slovenskega planinskega društva Celovec na čelu s predsednikom Hanzijem Lesjakom, in ne v cilju pri Polancu, kjer so pohodniki prejeli okrepčila in tudi diplome za udeležbo na pohodu ter domača slovenska glasba. Predsednik organizacijskega odbora Danilo Prušnik je še posebej pozdravil in odlikoval vse tiste pohodnike, ki so se 5., 10., 15., 20., 25. in 30. udeležili vse bolj priljubljenega spominskega pohoda. Nagrado za medtem že 30. udeležbo na pohodu sta letos prejela sta- rosta slovenskih planincev na Koroškem Lubo Urbajs iz Žoprač pri Vrbi ter dolgoletni član pripravljalnega odbora Slavko Sticker iz Reke pri Šentjakobu. 25-tič se je udeležil domačin Manfred Ropač. 15-kratna udeležba: Dora Kupper, Slavko Pevec, Rudolf Zeichen, Rezika Iskra, Alojz Čebašek, Franc Rehsmann; 10-kratna udeležba: Adolf Uršej, Franc Vidmar, Tomaž Polajnar, Janko Potočnik, Kati Šušteršič, Vinko Andlovec, Aleš Habjanič, Albin Volavšek, Teja Zabukovec; 5-kratna udeležba: Majda Drolec, Tatjana Marko, Mirko Božnar, Bojan Šipek, Rado Isakovič, Ludvik Stopar, Voljko Pisar, Janez Košmrlj, Aleksander Oblak, Darina Gabriel, Danica Turnšek, Milan Turnšek, Marija Črnak, Miro Črnak, Polona Špegel, Marjan Špegel, Tone Jurič, Anica Rajgl, Martin Škobrne, Darko Drempetič, Silvija Gabriel, Beno Kolar, Tonči Koren, Zdra-vko Rajgl, Albert Sima, Anton Torkar, Irena Weber. Posebno nagrado, darilo, je prejel član Planin- skega društva Planika iz Maribora v Sloveniji Franc Rajh. Bil je 5.000 posamezni udeleženec Letnik 35 / številka 3 - 2009 16 Obvestila Planinske zveze Slovenije na tem tradicionalnem pohodu v spomin na padle borce pod Arihovo pečjo. Vseh 31. pohodov pa se je medtem en- ali večkrat udeležilo že 10.650 pohodnikov! Spominske, športno-rekreativne prireditve so se letos masovno udeležili predvsem pohodniki iz Slovenije (člani planinskih društev od Štajerske prek Koroške, Gorenjske in Ljubljane do Primorske), posebej razveseljiv pa je bil tudi velik odziv pohodnikov iz celotnega dvojezičnega ozemlja Koroške - od Zile preko Roža do Podjune. Med pohodnik pa so letos bili spet rojaki iz Italije, prav tako iz Hrvaške. Tudi častnih gostov je bilo veliko, med njimi tudi Bogdan Mohor-Ston, partizan, ki je preživel za osem partizanov usodno hajko pod Arihovo pečjo februarja 1945, in nekdanji minis- ter za Slovence v zamejstvu v prvi slovenski vladi v samostojni Sloveniji dr. Peter Vencelj. K vnovičnemu lepemu uspehu prireditve je poleg velikega števila pohodnikov iz celotnega prostora Alpe-Jadran bistveno prispevalo skoraj 40 prostovoljnih sodelavcev Slovenskega planinskega društva Celovec, domačega kulturnega društva "Rož" ter Slovenske športne zveze. Prav tako številni sponzorji, mdr. Zveza Bank v Celovcu, Posojilnice Bank Šentjakob v Rožu, Borovlje-Celovec, Bilčovs, Zila-Beljak, Pliberk, Podjuna in Železna Kapla, tovarna smuči Elan na Brnci, Unser Lagerhaus v Šentjakobu, športni referat pri koroški deželni vladi, in drugi. 32. zimski pohod Arihova peč bo spet prvo nedeljo v mesecu marcu leta 2010. (I.L.) KUHINJA V RIBNIŠKI KOČI NA POHORJU V CELOTI OBNOVLJENA lani Planinskega društva Paloma iz Sladkega Vrha so se 30. januarja zbrali na zboru društva. Po poročilu, ki ga je posredoval predsednik Franc Perko, so ugotovili, da so bile vse naloge uresničene v načrtovanem obsegu. Perko je po pregledu lanskih aktivnosti na koči povedal: »Na Ribniški koči smo se jeseni lotili temeljite obnove kuhinje, hodnikov v spodnjih prostorih, stopnic, pralnice in likalnice ter skladišča za smuči. Celotna vrednost obnove nas je stala prek 58 tisoč evrov, največ, kar 43 tisoč evrov, smo porabili za obnovo in opremo kuhinje. Pri tem so nam je zelo pomagala finančna sredstva Fundacije za šport. Najeli pa smo tudi kredit. Izvajalci so bili izjemno razumevajoči za našo denarno stisko in so nam dovolili, da smo njihove račune poravnali v več obrokih. Člani so v Ribniško kočo lani vložili 504 ure prostovoljnega dela.« Niko Drečnik je poročal o delu markacistov; ti so v preteklem letu največ časa namenili urejanju poti in obnavljanju markacij. Predsednik Odseka za varovanje gorske narave Darko Lorenčič je predlagal, da bi ob poti, ki poteka ob reki Muri, ob pomoči ornitologov uredili gnezdišča za redke in ogrožene vrste ptic. Letos čaka štiristo člansko planinsko društvo nadaljevanje obnove Ribniške koče na Pohorju, ki je skupaj z zemljiščem od 9. junija 2008 vpisana v zemljiško knjigo. »Letos bomo nadaljevali z obnovo Ribniške koče, vendar z lastnimi finančnimi sredstvi kljub prostovoljnemu delu te ne bomo zmogli, zato računamo na sredstva za obnovo in vzdrževanje planinskih koč in domov Planinske zveze Slovenije, pa tudi na prispevke donatorjev in sponzorjev,« je povedal gospodar Janez Kikl in dodal, da bo treba že letos začeti z vračanjem najetih posojil v višini 15 tisoč evrov, zato bo za nove investicije ostalo manj denarja. »Na vrsti so obnova fasade in zamenjava oken, obnova centralnega ogrevanja, sprotna popravila in urejanje okolice.« Člani so pritrdili predlogu Darka Koražije, da bi določili dan pohoda po Šentiljski poti, ki bi kasneje lahko postal tradicionalen, in mnenju Ivana Velikogne, da bi bil najprimernejši dan ob šentiljskem občinskem prazniku, konec marca ali v začetku aprila. Zofka Krapša 2009 5162 Letnik 35 / številka 3 Obvestila Planinske zveze Slovenije 16. POHOD PO SPOMINSKI PLANINSKO KULTURNI POTI »JOSIPA JURČIČA OD VIŠNJE GORE DO MULJAVE« To pozno "zimsko pot" so pred 16. leti osnovali in tudi uresničili člani planinskega društva "Viharnik" iz Ljubljane, pri čemer se je še posebej izkazal pobudnik in realizator Marjan Potisek s prijatelji iz PD Viharnika. Čas in leta narede svoje in tako so pred tremi leti v PD Polž Višnja gora z vso aktivnostjo in resnostjo nadaljevali ohranjanje in nadaljnje razvijanje planinsko, kulturne pohodniške spominske poti, to je poti, kjer je velikokrat pešačil pisatelj Josip Jurčič. Ob 16. jubilejnem pohodu se je zbralo preko 10.000 pohodnikov, članov planinskih društev iz vseh področij Slovenije in odšlo peš po slikoviti gričevnati planinski poti. Na sklepni slovesnosti na Muljavi so k pozdravni besedi povabili tudi predsednika Planinske zveze Slovenije Franca Ekarja, ki je med ostalim dejal: »Ta današnja velika udeležba planincev potrjuje dejstva preteklosti, kot tudi sedanjosti, da se poslanstvo v kar največji Krišelj, Tine Orel... kot tudi sodobni pisci, fotografi: Tone Škarja, Marjan Raztresen, Pavle Šegula, Nejc Zaplotnik, Viki Grošelj, Davo Karničar in še bi lahko naštevali«. meri ohranja in odraža v kulturi in umetnosti. Kulturne vrednote so tako razpoznavnost slovenskega, pa tudi svetovnega planinstva. Zatorej ni naključje, da se je slovensko planinstvo utemeljilo pred 116 leti tudi na močnih temeljih kulture, umetnosti in domoljubja. Ob tem ne smemo pozabiti slavnih planinskih imen, ki so v besedi, poeziji, glasbi in slikarstvu zaznamovali in oplemenitili s svojimi darovi za večno slovenski planinski gorski svet: Fran Orožen, Jakob Aljaž, Fran Seliški Finžgar, Janko Mlakar, Klement Jug, dr. Henrik Tuma, dr. Miha Potočnik, dr, France Avčin, Marjan Na današnjem nekako "udobno" žametnem pohodu, pohodu prijateljstva dobrih, veselih planincev, ljubiteljev in zaščitnikov narave, z veseljem ugotavljamo, kako ozaveščen je odnos teh oseb do narave. Na poti, po kateri se je zvrstila deset tisoča množica ljudi, ni ostala niti najmanjše trohica sledi, ki bi kazala na onesnaževanje narave. To je najlepši dokaz izjemno kulturnega odnosa obiskovalcev, pohodnikov do planinskega sveta in narave v planinskih okoljih. Danes lahko iskreno čestitamo PD Polž, ki se trudi in aktivno koordinira ter skrbi, da se spominski pohod kakovostjo nadaljuje in ohranja. Veseli smo, da so markacisti PD Polž na novo postavili planinske smerokaze, obeležili in osvežili planinske markacije, pa tudi, da so "Jurčičevo pot" zaščitili kot blagovno znamko. Tradicionalni pohod po "Jurčičevi poti" je ogledalo in zgled, kako na Muljavi in v Višnji gori vsi pripadajo temu projektu, od občine do društev za kulturo in turizem, aktiva kmečkih žena, gasilcev in posameznih občanov. Tudi današnji "slavnostni" govornik, Ivan Sivec, ki je spregovoril o »Ivanovih največjih vreliščih in energiji za njegova množična pisateljevanja in pesnitve«. Prav tako ni odveč poudariti, da je bil Alojz Knafelc Dolenjc, rojen pred 150 leti v Šmihelu pri Novem mestu, delovni in ustvarjalni član Slovenskega planinskega društva, pobudnik za označevanje planinskih poti z markacijo, kakršno poznamo in uporabljamo danes - rdeči krog z belo piko. Prav ta markacija je naša svetinja, dobra in prijazna sopotnica, ki nas varno spremlja in pripelje do cilja, planinske postojanke ali vrha. Letnik 35 / številka 3 - 2009 18 Obvestila Planinske zveze Slovenije OSTALO Planinsko društvo Železničar Ljubljana išče oskrbnika in kuharico za delo v koči na planini Vogar. Prijave lahko oddate do 10.04. 2009 na naslov: Planinsko društvo Železničar, Kolodvorska 11, 1000 Ljubljana, do 10.04.2009. Planinsko Društvo Nova Gorica vabi k sodelovanju oskrbniško osebje za oskrbo planinskih domov za sezono 2009: Planinski dom Pri Krnskih jezerih Dom dr. Klementa Juga v Lepeni Gomiščkovo Zavetišče na Krnu Potrebujemo oskrbnike, kuharje in pomožno osebje, z izkušnjami pri delu v planinskih kočah ali gostinstvu. Sezona traja predvidoma od junija do konca septembra. Z izbranimi kandidati bodo sklenjene podjemne pogodbe o delu. Pisne prijave z osebnimi podatki in opisom dosedanjih delovnih izkušenj, pošljite na naslov: Planinsko društvo Nova Gorica, Bazoviška 4 5000 Nova Gorica. Informacije po telefonu 051 628 779. 2009 2009 Letnik 35 / številka 3 Obvestila Planinske zveze Slovenije STROKOVNA SLUŽBA PZS: generalni sekretar: Telefon: E-posta: E-naslov PZS: Spletna stran PZS: Danilo M. SBRIZAJ 01/43-45-682 01/43-45-691 generalni.sekretar@pzs.si planinska-zveza@pzs.si http: / /www. pzs. si TELEFONSKE ŠTEVILKE STROKOVNE SLUŽBE PZS: Tajništvo 43-45-680 GK, KPP 43-45-682 Planinska založba 43-45-684 MK, VK, KUP 43-45-689 Koledar, Obvestila PZS 43-45-690 Računovodja PZS Računovodstvo, PV Blagajna, KGP KA, KOTG, KŠP, KVGN 43-45-692 43-45-687 43-45-688 43-45-686 URADNE URE: STROKOVNA SLUŽBA PZS: PLANINSKA ZALOŽBA: ponedeljek od 8. do 14. ure sreda od 8. do 15. ure petek od 8. do 14. ure ponedeljek od 8. do 17. ure sreda od 8. do 15. ure petek od 8. do 14. ure ODMOR ZA MALICO: od 10.30 do 11.00 ure. Torek in četrtek sta namenjena predvsem strokovnemu delu, ki ga morajo opraviti delavci strokovne službe v določenih rokih. Prosimo, da navedeno upoštevate! OBVESTILA PZS izhajajo enkrat mesečno. IZDAJATELJ: UREDNIŠKI ODBOR: TISK: NAKLADA: PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, Dvoržakova 9, p. p. 214, 1001 Ljubljana Tone ŠKARJA (odgovorni urednik), Hedvika pEtKOVŠEK (tehnična urednica) To številko Uredila in pripravila Mija DAMJAN - STEGU. ter člani: Jože MELANŠEK, Emil PEVEC in Vesna LENART TISKARNA RAVNIKAR, Marko Ravnikar, s.p., Kajuhova 2 A, 1230 Domžale 680 izvodov brezplačno, marec 2009 Za dodatne informacije smo dosegljivi na telefonski številki: 01/ 4345 690. Pišete nam lahko na naslov Planinska zveza Slovenije, Dvoržakova 9, p. p. 214, 1001 Ljubljana (fax: 01/ 4345 691); e-pošta: planinska-zveza@pzs.si ali hedvika@pzs.si. Zaželeno je, da prispevke napisane z računalnikom, pošljete na naslov elektronske pošte ali na naslov PZS na CD ali disketi. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja prispevkov. Prispevki niso honorirani. Uredništvo sprejema prispevke do zadnjega dne v mesecu za naslednji mesec. Program informiranja o planinski dejavnosti sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport in Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. Letnik 35 / številka 3 - 2009 O 20 Mladinska priloga Obvestil PZS UVODNIK Če so telohi znanitelji pomladi, bi lahko rekli, da so turni smučarji 'spomin' na zimske užitke. Pomlad se nam pospešeno približuje. In ko bomo mi hodili po kopnem, si ogledovali telohe, ki bodo kukali izpod zadnjih krpic snega, bomo kar naenkrat zaslišali 'vuuš'. In kdo bo to? Turni smučarji seveda. To so tisti planinci, ki bi za nekaj minuten užitek na poti navzdol naredili vse. Tisti, ki zase pravijo, da najbolj uživajo v kratkih spustih po neustaljenih poteh in občutku svežega deviškega snega. Turni smučarji bodo še marca uživali na zasneženih strminah slovenskih gora. Za njih bo lahko zima v naših krajih še do aprila, celo maja. In ko resnično ni več snega, se smučanje ne konča. Turno smučanje se nadaljuje v glavah, kjer se že delajo načrti in ture za naslednje leto. Proti koncu poletja vsak dan nestrpno čakajo, da bo zapadel sneg in da bodo gorske razmere primerne za turno smuko. No, in če tako pomislim, sploh niso tako drugačni od nas, navadnih gornikov. Tudi mi komaj čakamo, da je konec nevarnosti plazov ali da se konča deževno obdobje. Čakamo, da se lahko spet povzpnemo na naše najljubše vrhove. In tam potem opazujemo turne smučarje, kako izginejo v dolino. Vesna Lenart soprogo in ravnateljico OŠ Stara Cerkev gospo Sonjo Veber. Mladi planinci smo nanju še posebej ponosni, saj sta celo pot od doma prehodila. Čestitamo! Vsi mladi planinci od 1. do 9. razreda iz vseh treh šol smo z združenimi močmi in tesnim sodelovanjem tudi letos pripravili kulturni program. Spomnili smo se pomena našega največjega pesnika za našo kulturo in domovino. Oblečeni v rdeče majice z napisom »Žive naj vsi narodi » smo recitirali njegove pesmi, peli in igrali na instrumente. Z veseljem smo prisluhnili slavnostnim besedam in pohvalam gospoda župana. Pozdravil nas je tudi predsednik PD Kočevje, gospod Franci Janež in planinki Barbari podelil zlati znak mladega planinca. Zaploskali smo tudi najpogostejšim obiskovalcem koče v lanskem letu. Prireditev smo zaključili s petjem naše mladinske planinske himne. MO PD Kočevje Majda Terbuc NOVICE MLADINSKIH ODSEKOV > Mladi planinci negujemo spomin na dr. Prešerna Vsako leto 8. februarja organizira Planinsko društvo Kočevje tradicionalni pohod do koče pri Jelenovem studencu. Tudi letos je naš trud in vsa naša prizadevanja nagradil s svojo prisotnostjo župan in poslanec v državnem zboru gospod Janko Veber s 1 > Zimski pohod na Sveto Ano Najmlajši in obenem najštevilčnejši člani Mladinskega odseka Planinskega društva Kočevje se s svojim vodnikom Miho in mentoricami Melito, Renato in Majdo tudi letos trudimo vsak mesec izvesti en pohod. Letošnji sneg, zelo mrzla prva polovica januarja in preobremenjenost vodnika so januarsko turo skoraj postavili pod vprašaj. Ob veliki Letnik 13 / številka 3 Mladinska priloga Obvestil PZS zagnanosti mentoric planinskih krožkov vseh treh osnovnih šol na Kočevskem in ob pomoči vodnice Zinke in njenega moža Milana nam je v soboto, 31. januarja, uspelo 34 učencev popeljati na Sveto Ano. Po kratki vožnji do podjetja Riko v Ribnici smo se takoj odpravili na pot. Ker se nam skoraj na vsakem pohodu zgodi kakšna manjša neprijetnost, tudi tokrat ni šlo drugače. Že po nekaj metrih hoje smo se zaradi rdeče sledi v snegu ustrašili, da nekdo izmed nas krvavi. Na srečo je »krvavela« le Nejčeva termovka. In kdaj je počila? Med čakanjem avtobusa pred šolo v Stari Cerkvi na zaledenelem dovozu, kjer je Nejc kljub večkratnim opozorilom s sošolcem neuspešno izvajal vaje iz ravnotežja. Pot nas je vodila po ozko shojeni gazi skozi gozd. Pred kočo pri Francetovi jami smo med malico izvedeli veliko novega o človeških ribicah, ki so vrezane v leseno ograjo koče. Do cerkve na vrhu hriba Letnik 13 / številka 3 smo prispeli zelo različni - eni suhi, drugi podobni snežakom, eni rahlo utrujeni, drugi z zadnjimi močmi, vsi pa navdušeni nad prelepim pogledom na Ribnico z okolico. V koči smo se pogreli, odpočili, svoje vtise narisali in zapisali v dnevnike in se po isti poti vrnili v dolino. Povratek pa je bil zaradi drsne gazi najlepši del pohoda. Kdor ni zares spodrsnil in padel se je pa zanalašč vrgel v mehki sneg. Tudi učiteljicam ni bilo prizaneseno. Ko je Teji zdrsnilo, se je ujela za mlado bukvico. Ves sneg z drevesca se je vsul učiteljici Majdi na glavo in za vrat. To je bilo smeha! Ko so iz snega pokukale prve skale, smo se umirili in en za drugim kot račke korakali do avtobusa. Učenci so ugotovili, da je bil to najlepši pohod in da ga lahko še isti dan ponovimo. Za MD PD Kočevje Majda Terbuc Mladinsko prilogo izdaja: Mladinska komisija PZS Za vas so se v tokratni številki trudili: Vesna Lenart, Zdenka Mihelič, Andrej Rožič, Nina Ozimic, Boris Ban, Aleš Pregel Na 8 strani papirja je prispevke spravil: Aleš Pregel Kratke prispevke, pohvale, ideje in pobude, pošljite po e-pošti: Mladinska.komisija@pzs.si ali pa po »navadni pošti« na naslov MK PZS, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana O 2 Mladinska priloga Obvestil PZS Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana www.mk.pzs.si tel.: 01/434-56-89 fax: 01/43-45-691 (za MK) elektronska pošta: mladinska.komisija@pzs.si 21. državno tekmovanje Mladina in gore šolsko leto 2009/10 Regijska tekmovanja Pozdravljeni, vsi ljubitelji tekmovanja Mladina in Gore! Komaj smo v januarju mesecu pod streho spravili jubilejno državno tekmovanje, že dvajseto zapovrstjo, pa se pri Mladinski komisiji že ukvarjamo z izvedbo naslednjega. To bo čez slabo leto potekalo v Trzinu od koder prihajajo aktualni prvaki - ekipa Nore Krave. Ampak, vsi nadebudni planinci se bodo s polno mero znanja najprej zbrali na treh regijskih tekmovanjih, ki bodo potekala 7. novembra 2009 . Organizatorji regijskih tekmovanj: 1. regija : OŠ Ruše, PD Ruše ( PODRAVJE, POMURJE, KOROŠKA, SAVINJSKA DOLINA ). 2. regija : OŠ Idrija, PD Idrija - mladinski odsek ( PRIMORSKA, NOTRANJSKA, POSOČJE ). 3. regija : OŠ Preska, PD Medvode ( LJUBLJANSKO OBMOČJE, GORENJSKA, DOLENJSKA, BELA KRAJINA, KAMNIŠKO - BISTRIŠKO OBMOČJE, ZASAVJE ). Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na strokovno sodelavko Veroniko Susman -Šegatin ( 01-43455689 ) in vodjo tekmovanja Brigito Čeh ( 041- 977-469 ). Ob tej priložnosti se posebej zahvaljujemo vsem prostovoljcem, ki so nase prevzeli zahtevno nalogo izvedbe tekmovanja, ki bo, tako vsaj upamo, postreglo s pravim planinskim praznikom. Da pa spomini na letošnje tekmovanje ne bodo popolnoma zbledeli, pripenjamo literarne predloge natečaja: "In tu za hip dotaknem se neba!" Objavljamo najboljše tri prispevke, avtorice le teh pa se bodo za nagrado udeležile neformalnega izobraževanja za mladinske voditelje v Bavšici. Nagrajenke so: 1.mesto: Zala Bokal - OŠ Žiri 2.mesto: Tanja Gec - OŠ dr. Bogomir Magajne Divača 3.mesto: Nika Hrušovar - OŠ Braslovče O 3 Letnik 13 / številka 3 Mladinska priloga Obvestil PZS 1. mesto: Zala Bokal - OŠ Žiri IN TU ZA HIP DOTAKNEM SE NEBA ... Dandanes ima vsak, pa naj bo še tako zaposlen, nekaj, s čimer in kjer se vsaj za hip dotakne svojega neba. Pa naj bo to majhen trenutek, stvar ali kraj. Ljudi je veliko vrst, prav tako tudi predstav o tem, kaj je njihovo nebo. Nekateri se za hip dotaknejo neba v fitnesih, drugi v masažnih centrih, nekateri svoje nebo najdejo med svojimi družinskimi člani ali prijatelji. Že kot deklica sem z očetom obiskovala gore. Moja mama in oče sta že pred poroko redno zahajala v planinski raj, celo za poročno potovanje sta si omislila popotovanje po slovenskih gorah. Ljubezen do planinstva sta prenašala -in to še vedno počneta- tudi na nas, svoje otroke. Meni so bile gore všeč že od malega. Zdele so se mi tako skrivnostne in nedosegljive, tam daleč nekje na nebu, kot zvezde. Ko pa je bil vrh osvojen, sem bila ponosna sama nase, hkrati pa se mi je zdelo zanimivo, kako majhen je svet pod mano, kako visoko sem. Kadar smo z družino ali kadar sem sama z očetom zašla v gore, sva se večkrat ulegla na travo in poslušala zvoke narave. Nekoč, sem se na vrhu Črne prsti, zazrla v nebo. Zdelo se mi je, da je na dlani, da se ga dotikam. Najraje bi odplavala in tam ostala. Rada imam mir in tišino. Gore so tako zame idealen kraj. Med potjo na vrh imam svoj čas in razmišljam. O vsem mogočem. Gore se mi zdijo drug svet, kot bi odšla v drugo deželo, ki ima namesto denarne valute in uradnega jezika svoje glasove in poseben vonj. In ta dežela mi je zelo všeč, ker imam tam svoj trenutek, svoj hip, da se dotaknem neba. Zakaj pa tega ne bi storila, če pa je nebo tako blizu, tako na dosegu roke? Na žalost mi zmanjkuje časa, da bi odšla v to čudovito planinsko deželo. Pričela se je šola in s tem vse obveznosti povezane z njo. Oče mi je obljubil, da bomo za obisk gora izkoristili naslednjo priložnost. Čakam dan in trenutek, v katerem se bom zopet za hip lahko dotaknila neba. Zala Bokal, 9. b IN TU ZA HIP DOTAKNEM SE NEBA ... V smogu, puščavi pustih sivih cest, v betonu ujeto sred' velikih mest, moje srce trepeče in trpi, rešiti se vezi, poleteti ven, visoko si želi. Zrem s sivine prašne ceste, kam v mraku sončni žarki greste, tam za goro, kamor moje si srce želi, po čistem, svežem zraku, miru hrepeni. In sklenem - zapustim to mesto, to neljubo sivo cesto, in odpravim se visoko, na pot, stran od bede, teh človeških zmot. Tu pred menoj stoji, mnogim le kup kamenja se zdi, pot strma grize jim kolena, Letnik 13 / številka 3 jim kol O 4 Mladinska priloga Obvestil PZS Naporna pot je v višine, vseeno - samo, da ven grem iz sivine, za vsakim dežjem sonce sije, mislim, ko pot mi izpod čela lije. meni pa je pesem dneva. Pod mano izginila so mesta, izginila je strašna cesta, pred mano pa odpira se planinski raj, ostal bi tu za vedno, nikoli šel ne bi nazaj. Ta raj je želja mojega srca, tu za hip dotaknem se neba, ta kraj na nebesa mi meji, tu moj duh se umiri. In zopet skozi temno okno gledam, po mestu hodim, a po gorah posegam, razmišljam, kako to nebo, ta raj, ponesel bi v moj domači kraj. Zala Bokal, 9.b, OŠ Žiri 2. mesto: Tanja Gec - OŠ dr. Bogomir Magajne Divača IN TU ZA HIP DOTAKNEM SE NEBA ... Nekega sončnega jutra smo se z družino in prijatelji odpravili na pohod. Sedli smo v avto in se odpeljali do vznožja. Po dveh urah vožnje smo izstopili iz avtomobila, si na rame oprtali vsak svoj nahrbtnik in odhiteli na dolgo lepo pot v naravo. S seboj sem vzela tudi fotoaparat, da bi vanj ujela najlepše dogodke in prelepo pokrajino. Hodila sem počasneje kot ostali, saj sem večkrat prisluhnila tudi šumenju rahlega vetriča, žvrgolenju ptic in še drugim zvokom, ki so prihajali iz okolice. Sonce se mi je lepo smehljalo. Usedla sem se na kamen ob poti. Iz dreves so padali in po zraku frčali listi vseh toplih barv. Ostrmela sem, ko sem zagledala macesen z rumenimi iglicami. Hitro sem vstala in pospešila korak, da bi dohitela ostale in jih o tem povprašala. Izvedela sem, da je macesen edini iglavec, ki izgubi iglice. Pot smo nadaljevali hitreje, da bi do vrha prišli čim prej in si tam privoščili malico. Do vrha smo potrebovali le še kratek čas. Med hojo smo si pripovedovali različna doživetja in šale. Čas je hitro mineval in kmalu smo prišli do vrha. Ob vzponu sem imela občutek, da se bližam nebu. Zadnjih nekaj korakov sem stopala hitreje in prišla do točke, kjer sem imela občutek, kot da sem se za hip dotaknila neba. V mislih sem pobožala majne puhaste oblačke, ki so dajali vtis, da so kot bel nežen bombaž. Odmisliala sem hrano in se posvetila naravi, medtem ko so se drugi zabavali in pomalicali. Zatem smo se kmalu vrnili v dolino. Srečali smo veliko živali in rastlin, ki so značilne za gorski svet: gamsa, kozoroga, divjega petelina, svizca, planinskega orla, planiko, dišečo murko, lepi čeveljc in še veliko drugih. Vsako žival in rastlino sem fotografirala, da jih lahko še vedno občudujem, čeprav na fotografiji. 5 Letnik 13 / številka 3 Mladinska priloga Obvestil PZS Prišli smo v dolino, se usedli v avtomobil in se odpeljali domov. Med potjo sem premišljevala o tem pravljičnem svetu v gorah. Spuščala se je noč. Skozi okno sem opazovala zvezde in luno, ki me bo popeljala v svet sanj. Razmišljala sem o ljudeh, ki so v svojem življenju naredili za nas veliko in so zdaj pozabljeni. Prispeli smo domov. Bila sem zelo utrujena. Zleknila sem se v posteljo in sanjala o mojih novih dogodivščinah, ki si jih v prihodnje želim doživeti v gorah. Tanja Gec, 9.razred OŠ dr. Bogomirja Magajne Divača 3. mesto: Nika Hrušovar - OŠ Braslovče IN TU ZA HIP DOTAKNEM SE NEBA ... Med pripravami na tekmovanje Mladina in gore sem prebrala kar precej knjig o obiskovanju gora. V eni izmed njih je pisalo, da so gore kot vsak drug kraj najlepše, če jih obiščeš s prijatelji. Planinski tabori so eden od načinov, da s prijatelji spoznaš gorski svet. Med poletnimi počitnicami sem se tudi letos udeležila takšnega tabora. Bilo mi je zelo všeč, zato želim nekaj občutkov deliti tudi z vami. Vsega, kar se zgodi v tednu dni pod objemom gora, se ne da opisati le z nekaj besedami, še posebej, če so to občutki in spoznanja o ljudeh, ki jih vzljubiš in imaš rad. V našem taboru smo bili osnovnošolci s treh planinskih društev. Tisti, ki se večkrat udeležujemo taborov, smo se med sabo že poznali. In morda je bila ravno misel na to, da bom spet srečala prijatelje, ki jih že dolgo nisem videla vzrok, da se mi je na poti na tabor v glavi porajalo tisoč misli in dva tisoč vprašanj, kaj vse se bo tokrat zgodilo na taboru. Bo dobra družba? Se bomo zabavali? Bomo veliko hodili in zmogli premagati našo utrujenost na poti do vrhov? Ponosni bomo nase, ko nam bo to uspelo. Ko smo prispeli na taborni prostor, smo se namestili v šotore in že je bil čas za prve pogovore in sklepanje novih poznanstev. Tudi naslednje dni smo ob pogovorih odkrivali prednosti in slabosti drug drugega in se ob učenju in družabnostih, ki so nam jih pripravljali vodniki, res zelo zabavali. Kjer pa sta zabava in prijatelstvo, se pogosto zgodi, da preskoči tudi kakšna ljubezenska iskrica. In v družbi simpatičnih fantov tudi jaz nisem ostala brez svoje. Še bolj zanimive kot tiste v taboru, so bile izkušnje na poti na kakšno vzpetino, hrib ali goro. Po poti smo se pogovarjali o različnih stvareh. Čeprav je bila včasih kar naporna pot, smo vse težave pozabili, ko smo prišli na vrh in se je pred nami odprl čudovit razgled. Še posebno je lep, ko ga z nekom deliš. Čarobno doživetje je, ko ob poti občuduješ gorske rožice, ki jih krasi lesk rosnih kapljic. V trenutku, ko jih obsijejo sončni žarki se zaveš, da so resnično najlepše v svojem okolju, kjer se dotikajo modrega neba. V planinskem taboru naš cilj ni bil vedno osvojiti vrh gore. Včasih smo se le z zemljevidom orientirali naokoli in iskali pravo pot, a smo vedeli in čutili da smo blizu njih, da se jih dotikamo. Pod milim nebom smo v temi iskali skriti zaklad. Misel, da nismo sami, da so z nami prijatelji, naše simpatije, nam je v temni noči vlivalo pogum, da smo brez težav prišli do zaklada. Bi res vse lepe stvari, ki sem jih v lepem in slabem vremenu doživela na taboru in na pohodih doživela tudi kje drugje? Ne, tega ne občutiš in doživiš nikjer drugje. Pod platneno streho šotorov in v neštetih lepih trenutkih na poti in prekrasnih razgledih z vrhov hribov in gora se zaveš, da se edino tu s prijatelji dotakneš neba in da ni kraja na svetu, kjer bi bil bolj srečen, sproščen in svoboden. Nika Hrušovar, 9.b OŠ Braslovče Letnik 13 / številka 3 6 O Mladinska priloga Obvestil PZS SLOVENSKO PLANINSKO ORIENTACIJSKO TEKMOVANJE Planinska društva Podravske orientacijske lige in Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije objavljajo javni razpis za SPOT - POHORJE 2009 23. in 24. maja 2009 KRAJ TEKMOVANJA: Območje občin: Ruše, Hoče in Slovenska Bistrica KATEGORIJE: kategorija A: učenci do vključno 6. razreda osnovne šole kategorija B: učenci 7., 8. in 9. razreda osnovne šole kategorija C: mladina (od 1. letnika srednje šole do vključno 26. leta starosti) kategorija D: mlajši člani (starost 27 let in več) kategorija E: starejši člani (starost 40 let in več) kategorija F: družine (najmanj eden od staršev in otroci do vključno zadnjega razreda osnovne šole) kategorija G: lažja odprta kategorija H: težja odprta. ZBIRNO MESTO in ZAČETEK TEKMOVANJA Kategorije C, D in H: sobota, 23. maj, ob 9:00 pri Ruški koči na Arehu Kategorije A, B, E, F, G nedelja, 24. maj, ob 8:00 pri Šport hotelu Areh EKIPE: Ekipo sestavlja od tri do pet tekmovalcev in niso ločene po spolu. Ekipam s po dvema tekmovalcema organizator ne bo dovolil tekmovati. SPECIALNA oz. DODATNA ZNANJA: Ohranimo Pohorje Gradivo bo objavljeno naknadno in bo dostopno na spletnih straneh http://mk.pzs.si/akcije/pot-in-spot/spot, www.orientacija.net, http://orientacija.prelog.org PODATKI O KARTI: Državna topografska karta DTK 25, merilo 1:25.000, leto izdaje 1998. Karto ekipe prevzamejo na startu. POSTOPEK PRIJAVE za kategorije A, B, C, D, E in F: Končne rezultate iz področnih planinskih orientacijskih lig posredujejo vodje področnih planinskih orientacijskih lig do vključno torka, 21. aprila 2009, na naslov Mladinske komisije PZS. Na SPOT se iz področnih planinskih orientacijskih lig iz vsake kategorije uvrstita ekipi prvih dveh društev, če pa v ligi tekmujejo v posamezni kategoriji ekipe vsaj šestih različnih društev, se na SPOT uvrsti tudi tretje uvrščena ekipa. Uvrščene ekipe bodo po pošti dobile prijavnice, ki jih bo potrebno potrditi do četrtka, 7. maja 2009. POSTOPEK PRIJAVE za odprti kategoriji G in H: V odprtih kategorijah lahko na SPOT-u sodelujejo ekipe vseh planinskih društev (ne glede na to ali so sodelovali na tekmovanjih v področnih planinskih orientacijskih ligah ali ne) ter drugih društev in organizacij. Za odprte kategorije se ekipa sama odloči, v katero kategorijo se bo prijavila. Starostnih omejitev ni. Ekipa lahko šteje od tri do pet članov. Rok za oddajo pisnih prijav je četrtek, 7. maj 2009. 7 Letnik 13 / številka 3 Mladinska priloga Obvestil PZS NASLOV ZA PRIJAVE: Planinsko društvo Ruše (s pripisom SPOT 2009) Mariborska cesta 5, 2342 Ruše STARTNINA (A, B, E in F): 18 €/ekipo STARTNINA (C, D, H in G): 30 €/ekipo ODPOVED TEKMOVANJA: Tekmovanje poteka v vsakem vremenu, zato naj imajo ekipe v primeru slabše vremenske napovedi s seboj primerno zaščito pred vremenskimi vplivi. ZAKLJUČEK TEKMOVANJA: Predvidoma za vse kategorije v nedeljo, 24. maja 2009, do 17:00. MOŽNOST PREHRANE: Organizator bo ekipam v C, D in H kategorijah zagotovil čaj na cilju, preprosto večerjo in zajtrk, za vse ekipe pa okrepčilo ob prihodu na cilj. Na vsaj eni kontrolni točki na dnevni progi in na cilju bo tekmovalcem na voljo brezplačen čaj ali brezalkoholen napitek. PRENOČIŠČA (kategorije C, D in H): Za ekipe je organizirano brezplačno prenočišče, v planinski koči. (Posteljnina in tuš zagotovljena, tekmovalci naj imajo lastno brisačo). OPREMA TEKMOVALCEV: Ekipe morajo biti primerno opremljene za gibanje po terenu ne glede na vremenske razmere. Vsem ekipam priporočamo planinsko obutev in športno-planinska oblačila, ki naj pokrivajo celo telo. Vsaka ekipa mora imeti s seboj tudi piščalko. POTREBNI TEHNIČNI in DRUGI PRIPOMOČKI (kategorije A, B, E, F in G): Za kategorije A, B, E, F in G: kompas, pisalo in piščalka. Za kategorije C, D in H: kompas, kotomer, šestilo, ravnilo, pisalo, kalkulator, piščalka in svetilka. PRAVILA: Tekmovanje bo potekalo po Pravilih za planinska orientacijska tekmovanja (Obvestila PZS, št. 9, oktober 2008). Pravila so bila dopolnjena 24. septembra 2008 IDENTIFIKACIJA TEKMOVALCEV: Vsi tekmovalci morajo imeti s seboj planinsko izkaznico s plačano članarino za leto 2009. Tekmovalci organizacij izven PZS morajo imeti s seboj dokument (članska izkaznica, osebna izkaznica ipd.) za preverjanje pravilnosti podatkov in identifikacijo (ime, priimek, starost). OPOZORILO: Organizacijski odbor SPOT 2009 bo dosledno upošteval 25. člen pravil in ob morebitnem kršenju diskvalificiral ekipo. DODATNE INFORMACIJE: Podrobnejše informacije bodo na voljo na spletnih straneh MK PZS http://mk.pzs.si/akcije/pot-in-spot/spot in www.orientacija.net, http://orientacija.prelog.org Vsem sodelujočim društvom oz. ekipam bodo te informacije poslane deset dni pred tekmovanjem po pošti. Vse dodatne informacije so na voljo po E-pošti ali pri vodji tekmovanja Iztok Urlavb tel. 040/70 60 32 in tehničnem vodji Jože Dajnko 040/754 499. VABLJENI ! Vodja tekmovanja PredsednikMK PZS Iztok Urlavb Uroš Kuzman Letnik 13 / številka 3 O 8 Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave PLANINSKAZVEZA SLOVENIJE UPRAVNI ODBOR PZS 1001 LJUBLJANA, DVORŽAKOVA 9 ŠTEVILKA: UO/ 073 - 09 DATUM: 29. 11.2008 13. seje UO PZS, ki je bila 13. novembra 2008 v prostorih Mestne občine Kranj, Slovenski trg 1, v Kranju, v sejni sobi št. 16. Seja se je pričela ob 16.00 uri. Prisotnih je bilo 25 članov UO PZS z glasovalno pravico. Prisotni so bili: Predsedstvo UO PZS: mag. Franci Ekar, Gašparič Stanko, Goršič Marko, Rudolf Skobe in mag. Uroš Vidovič, Voljeni člani UO PZS: Eržen Miro, Peršolja Borut, Petkoš Janez, Ponebšek Roman, Rotovnik Bojan, Škerbinek Danilo, Tomše Tone, ^ Načelniki komisij in odborov: Vanja Kovač (MK), Boris Madon (VK), Rozi Skobe (KVGN), Franc Štibernik (GK), Lavrič Božidar (ZO), Melanšek Jože (OP) Predsedniki MDO: France Benedik (Gorenjske), Drago Horjak (Koroške), Lado Kladnik (KBO), Jože Kodre(Savinjske), Marinka Koželj Stepic (Ljubljana), Lipič Drago (Pomurje), Anton Purg (Podravja), Rupnik Gregor (Posočja), Borut Vukovič (Zasavja), Žnidarčič Albin (Primorsko - Notranjske), Ostali: Jožica Srpčič (predsednica NO), Vladimir Habjan in Andrej Stritar (PV), Danilo Sbrizaj (GS), Vera Šmid (računovodja) in Mija Damjan - Stegu (vodja pisarne PZS). Za sejo je bil predlagan naslednji DNEVNI RED: 1. Pregled in potrditev zapisnika 12. seje UO PZS z dne, 18.09.2008 (Franci Ekar, Danilo Sbrizaj) 2. Potrditev predloga Programa dela komisij in finančnega načrta PZS za leto 2009 (Danilo Sbrizaj, Vera Šmid) 3. Potrditev sprememb Pravilnika o izkaznici in vrstah članarine, navodila o članarini 2009.... (Danilo Škerbinek, Vera Šmid) 4. Potrditev cene Planinskega vestnika za leto 2009 (za redne naročnike, za tujino, posamezne številke in A člane PZS) in poročilo odgovornega urednika PV o uresničevanju uredniške politike (Vera Šmid, Vladimir Habjan) 5. Sprejem poslovnika o delu UO PZS in predsedstva PZS (Marko Goršič) 6. Obravnava in potrditev predlogov za najvišja priznanja PZS v letu 2008 (spominske plakete in svečane listine) ter določitev kraja, datuma in ure svečane seje UO PZS (Jože Melanšek, Tone Purg). 7. Potrditev predloga razdelitve sredstev reciprocitete za leto 2008 in vpis novih planinskih koč v seznam (načelnik GK PZS). 8. Sprejem novih planinskih društev v članstvo PZS (SPD Gorica, PD Naveza Videm pri Ptuju) 9. Seznanitev članov UO o pridobitvi statusa Humanitarne organizacije in sproženih ukrepih proti GRZS zaradi prisvajanje pravnega nasledstva GRS, članstva v IKAR.(Franci Ekar) 10. Vprašanja in pobude članov Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije 11. Tekoče zadeve in razno Sejo je pričel mag. Franci Ekar, ki je uvodoma pozdravil vse prisotne. Po ugotovitvi, da je seja sklepčna je predsednik v sprejem predlagal sklep: Sklep 1/18-09: UO PZS potrjuje predlagani dnevni red za 13. sejo UO PZS. Sklep je bil soglasno sprejet. K 1. TOČKI PREGLED IN POTRDITEV ZAPISNIKA 12. SEJE UO PZS Z DNE, 18.09.2008 - PRILOGA ZAPISNIK 12. SEJE UO PZS Gradivo je bilo poslano skupaj z vabilom za sejo. Pripombo na zapisnik je podal Borut Peršolja in zahteval popravke: Pri 2. točki se v moji razpravi beseda popravljeno spremeni v pripravljeno, tako da se glasi: "Borut Peršolja je pohvalil pripravljeno gradivo in podal pripombo ..." Pri 6. točki se besedilo spremeni, tako da se glasi: "Borut Peršolja je zahteval, da PZS od države doseže, da se planinske poti celovito financirajo. Ko PZS ni dosegla (enako kot Jamarska zveza Slovenije) statusa strokovne organizacije, je izgubila kataster planinskih poti. Hkrati ga je v celoti objavila na spletu in s tem sama sebi povzročila ogromno škodo, saj gre za izjemno avtorsko delo." Pri dodatni točki PV besedilo spremeni, tako da se glasi: "Borut Peršolja je predlagal, da naj PV pripravi dopolnjeno uredniško zasnovo, urednik pa naj se profesionalizira." Janez Petkoš je zahteval, da se pri dodatni točki MK doda razpravo: "Janez Petkoš je nasprotoval birokratskemu odnosu PZS in pozval k reševanju v korist otrok." Pri dodatni točki je treba dodati nov sklep: "MK do naslednje seje pripravi pregled razpisa« Sklep 2/18-09: Člani UO so sprejeli zapisnik 12. seje UO s pripombo. Sklep je bil soglasno sprejet. Z A P I S N I K K 9.TOČKI ■ Zakonodaja in uradne objave 5 Letnik 35 / številka 3 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave SEZNANITEV ČLANOV UO O PRIDOBITVI STATUSA HUMANITARNE ORGANIZACIJE IN SPROŽENIH UKREPIH PROTI GRZS ZARADI PRISVAJANJE PRAVNEGA NASLEDSTVA GRS, ČLANSTVA V IKAR Pred začetkom te točke se je predsednik PZS opravičil, ker je pri vabilu prišlo do napake. Ta točka naj bi bila poročilo o statistiki nesreč GRZS. Pred tem je predsednik še poudaril, da je PZS dobila povrnjen status humanitarne organizacije. Poročevalca pri tej točki sta bila Jani Bele in Miro Pogačar. Jani Bele je poročal o izsledkih analize gorskih nesreč za leto 2008. GRZS je morala posredovati v 348 primerih, največkrat v poletni sezoni. Poškodovanih je bilo 30 % ljudi, ki so klicali. Vzroki nesreč so bili zdrsi in padci, predvsem pri sestopih. Drugi vzrok je opremljenost, čeprav je v zadnjih letih veliko boljša kot prej. Naslednji vzrok je neprava oz. nepravilna uporaba tehnične opreme. Opozoril je na BREZPLAČEN tečaj za varno gibanje v gorah za planince, ki ga vsako leto organizira GRZS, vendar je udeležba zelo slaba. Predsednik PZS je želel, da bi bila analiza v celoti objavljena v PV in da bi PZS dobila informacijo ali so med ponesrečenci tudi člani PZS. Miro Pogačar je odprl vprašanje dopisa odvetnika Martinca glede pravnega nasledstva GRS PZS in članstva IKAR. V razpravo se je vključil Vladimir Habjan glede objav v PV in Drago Horjak zaradi nedorečenega odnosa med obema organizacijama. Pojasnil je, da je za dopis odvetnika slišal prvič. Menil je, da je nujno treba organizirati sestanek. Primarna naloga obeh organizacij je skupno sodelovanje. V razpravo se je vključil tudi Danilo Škerbinek, ki je pohvalil predstavitev nesreč s strani GRZS in se zgrozil o podatku zaradi nezainteresiranost planincev v planinski šoli. Borut Peršolja je povedal, da se je število podeljenih znakov v akciji Ciciban planinec in Mladi planinec od leta 2004 do danes prepolovilo, za kar je po njegovem mnenju kriv slab način dela organizacije. Povedal je tudi, da je razlog za odhod ZGVS in GRS iz PZS sedanji predsednik PZS, ki je v prejšnjem vodstvu pokrival obe komisiji. Bojan Rotovnik j e predlagal, da se sprejeme sklep ali so člani UO za tožbe z GRZS in ali ima P UO PZS pravico vlagati tožbe mimo UO PZS. Sklep 3/18-09: Člani UO se strinjajo, da se nadaljuje s sporazumom med obema organizacijama, ki bi odpravil nesoglasja med PZS in GRZS. Sklep je sprejet s 24 glasovi ZA. V razpravi so sodelovali še Miro Eržen, ki je poudaril, da potrebujemo nek dokončen sporazum, ki bo natančno opredeljeval nasledstvo, intelektualno lastnino in ostalo. Gregor Rupnik je še dodal, da naj se do konca izognemo tožbi in odvetniku, če se le da. Sklep 4/18-09: UO PZS ne podpira nobenih groženj s tožbo ali tožb do GRZS, v kolikor pa se bo pojavila potreba o tem odloča UO PZS. Sklep 5/18-09: GRZS in PZS se odrečeta kakršnemu koli natolcevanju, spletkam in ogovarjanju ene proti drugi. Oba sklepa sta bila sprejeta z večino glasov. Danilo Škerbinek je opozoril vse kadre PZS, da storijo več za usposabljanje in preventivo v PD -jih. K 2. TOČKI POTRDITEV PREDLOGA PROGRAMA DELA KOMISIJ IN FINANČNEGA NAČRTA PZS ZA LETO 2009 Gradivo je bilo poslano skupaj z gradivom. Danilo Sbrizaj je povedal, da do začetka seje nismo prejeli vseh programov komisij zato so se člani UO samo seznanili s poslanimi programi. Programe so posredovali: KVGN, KTK, KPP, PV, MK, OP, KŠP, KGRS, ZO, GK Predlog finančnega načrta je obrazložila računovodja PZS Vera Šmid. Rudi Skobe je dodal, da je UO pripravil program dela komisij za leto 2008. Na seji se je tedaj sprejemal finančni načrt tudi s komisijami, ki niso oddale svojih programov. Predlagal je, da se v bodoče to ne sme dogajati, finančni načrt naj se obravnava samo za komisije, ki bodo oddale svoj program dela. Prav tako meni, da so nekateri programi dela komisij taki, ki si ne zaslužijo postavke v finančnem predlogu. Tone Purg je bil mnenja, da so planirani prihodki za MDO prenizki, saj so že 3 leta enaki. Predlaga, da se povečajo prihodki vsaj za 11%, temu se je pridružil tudi Gregor Rupnik, Postavil je vprašanje zakaj je za delo MDO samo 0,84%, pojasnilo mu je podala Vera Šmid, ki je povedala, da za leto 2009 ne bo toliko sredstev kot jih je bilo v letu 2008. V razpravo so se vključili tudi Jože Kodre, Drago Horjak, Marko Goršič in Franc Štibernik. Miro Eržen je poudaril, da se mora v finančni načrt vnesti postavko za Slovenski planinski muzej, saj se brez tega tudi ne moremo prijavljati na javne razpise. Vera Šmid mu je pojasnila, da je to upoštevano pri UO, kot samostojna točka. Sklep 6/18-09: Upravnemu odboru se predlaga, da predlog finančnega načrta sprejme. Popravki finančnega načrta bodo izdelani (ko bodo znana odobrena sredstva iz razpisov) do aprila 2009. Takrat bo izdelan končni načrt za skupščino v maju 2009. Predlog: Sklep 7/18-09: Vse zamudnike, ki niso oddali programov komisij se pozove, da upoštevajo svoje obveze to so: KA, KOTG, VK, OČ in KGP. Ugotoviti je potrebno možnost povišanja sredstev za MDO- je. Ugotoviti vire reciprocitete. SPM se vodi kot samostojna postavka v finančnem načrtu. K 3. TOČKI POTRDITEV SPREMEMB PRAVILNIKA O IZKAZNICI IN VRSTAH ČLANARINE, NAVODILA O ČLANARINI 2009 Gradivo je bilo poslano skupaj z gradivom. Danilo Škerbinek je obrazložil pravilnik o izkaznici, Vera Šmid pa navodila o članarini. Letnik 35 / številka 3 - 2009 2 Zakonodaja in uradne objave Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave Bojan Rotovnik je predlagal, da zaradi lažjega dela UO vsa spremenjena gradiva opremijo z opombami, kjer so bile pripombe narejene. Predlog je bil sprejet. Borut Peršolja je ponovno predlagal, da se člane P+O zavarujejo za primer civilno pravne odgovornosti. To je tista populacija, ki je v procesu usposabljanja za hojo v hribe, ki hodijo tudi po zelo zahtevnih poteh in ki potencialno lahko povzročijo največ tovrstnih nezgod. Civilno pravna odgovornost (po njegovem) ni vezana na vodnika, ki hodi spredaj in ne more iti z njegove police. Vsi otroci, ki so člani PD Domžale imajo brezplačno članarino in 1X letno brezplačno prenočevanje v Domžalskem domu, predlaga da vsa društva da sledijo takim zgledom. Sprejeta sta bila sklepa: Sklep 8/18-09: OČ naj prouči kako doseči zavarovanje članov P+O, da bodo zavarovani za odgovornost. SS naj pripravi analizo in pripravi predlog za korespondenčno sejo UO PZS, ki o tem odloči. Predlog sklepa: Sklep 9/18-09: Predsednica MK je predlagala, da se člane P+O zavaruje za odgovornost iz delež članarine 0,45 €, ki se namenja za delo MK. K 4. TOČKI POTRDITEV CENE PLANINSKEGA VESTNIKA ZA LETO 2009 (ZA REDNE NAROČNIKE, ZA TUJINO, POSAMEZNE ŠTEVILKE IN A ČLANE PZS) IN POROČILO ODGOVORNEGA UREDNIKA PV O URESNIČEVANJU UREDNIŠKE POLITIKE Gradivo je bilo poslano skupaj z gradivom. Predsednik je podal pobudo, ki jo je dobil, da bi bil popust tudi za upokojence tako kot jo imajo drugi časopisi. Vladimir Habjan je na kratko predstavil gradivi in informacijo, ki je bila posredovana skupaj z gradivom, Andrej Stritar pa je pojasnil, da je cena PV podobna cenam konkurenčnim revijam. Sklep 10/18-09: UO PZS je sprejel sklep, da se potrdi cena za PV in sicer letna naročnina 32 EUR, posamezen izvod v prosti prodaji 3,20 EUR, za naročnike iz tujine 55,00 EUR in letna naročnina za A člane 25,50 EUR. Sklep je bil soglasno sprejet. K 5. TOČKI SPREJEM POSLOVNIKA O DELU UO PZS IN PREDSEDSTVA PZS Gradivo je bilo poslano skupaj z gradivom. Marko Goršič je pojasnil pripravo čistopisa predloga poslovnika. Jože Melanšek je predlagal, da se 33. člen dopolni: Pravilnike in stališča ter priporočila o zadevah, ki so kakorkoli povezani z delovanjem Planinske zveze in planinskih društev ter gorskim okoljem lahko predlaga predsednik PZS, predsedstvo PZS, komisija UO PZS ali član UO PZS. Osnutek finančnega načrta, rebalans finančnega načrta ter osnutek letnega poročila pripravi za razpravo na UO PZS strokovna služba PZS, po predhodni obravnavi na predsedstvu PZS. Bojan Rotovnik: Predlaga dopolnitve 10. člena ker meni, da je možno preveč manipuliranja pri dopisnih sejah. Predlaga: Dopisna seja UO PZS se izvede kadar narava zadeve terja zgolj formalno potrditev UO. Vse ostalo se odstrani. Predlog sprejet! 16. člen 5 odstavek: UO PZS odloča z večino glasov navzočih članov, ki so glasovali (število glasov »ZA« mora biti večje kot število glasov »PROTI. Predlaga: da mora biti navzočih več kot pol članov organa in od teh več kot pol ZA, da je sklep sprejet. Borut Vukovič: 32. člen 2 odstavek: Moti ga razreševanje članov in načelnikov komisij z zbori. Meni, da kdor ga izvoli naj ga tudi razreši, razen če so krivdni razlogi se vmeša UO. Drago Horjak: 10. člen dopolnilo: na prvi naslednji seji UO se mora to kar je bilo sprejeto na dopisni seji potrditi. Borut Peršolja: 3. člen: zakaj ni omenjena GK, ki ima zbor. Sprejeto kot je bilo v gradivu napisano. 29. člen: KUP (tipkarska napaka) 33. člen: v člen se doda: UO PZS sprejema in potrjuje (doda) pravilnike, obvezne razlage pravilnikov,... V razpravi so sodelovali Franc Benedik,....... Potrjevanje predlogov sprememb: 10. člen se sprejme v dikciji: Dopisna seja UO PZS se izvede kadar narava zadeve terja zgolj formalno potrditev UO oziroma, če je nujno takoj sprejeti določeno odločitev oziroma zavzeti stališče in če bi sklicevanje redne ali izredne seje trajalo predolgo, oziroma, če bi nesprejetje določene odločitve lahko povzročilo veliko materialno škodo. O korespondenčni seji se vodi poseben zapisnik. Sklep korespondenčne seje je sprejet, če je zanj glasovalo več kot dve tretjini članov in je zanj glasovalo tri četrtine oddanih in opredeljenih glasov. Sprejeto z večino glasov. ■ Zakonodaja in uradne objave 5 Letnik 35 / številka 3 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave 16. člen: UO PZS odloča z večino glasov navzočih članov, ki so glasovali (število glasov »ZA« mora biti večje kot število glasov »PROTI.) Črta se: članov, ki so glasovali. 33. člen: v člen se doda: UO PZS sprejema in potrjuje (doda) pravilnike, obvezne razlage pravilnikov,... K 6. TOČKI OBRAVNAVA IN POTRDITEV PREDLOGOV ZA NAJVIŠJA PRIZNANJA PZS V LETU 2008 (SPOMINSKE PLAKETE IN SVEČANE LISTINE) TER DOLOČITEV KRAJA, DATUMA IN URE SVEČANE SEJE UO PZS Gradivo je bilo poslano skupaj z gradivom. Jože Melanšek je obrazložil napako v zapisniku seje Odbora za priznanja. Svečanih listin je 13, spominskih plakat pa 29. Prišlo je do napake pri Oskarju Langu, ki je spominsko plaketo že dobil in se mu podeli svečana listino. Franc Oderlap je svečano listino že dobil 6. 3. 2008 na Peci. Pozval je predsednike MDO, da naj sporočijo PD-jem, da naj se držijo rokov za oddajo. Pripombo je podal Borut Peršolja, ki ga je zanimala obrazložitev za Franca Benedika. Sprejet je bil sklep: Sklep 11/18-09: UO PZS potrjuje predloge za najvišja priznanja PZS v letu 2007, kot je navedeno v zapisniku Odbora za priznanja z dne 05. 11. 2008 s podanim popravkom. Uroš Vidovič in Tone Purg sta podala informacijo o pripravah in organizaciji Svečane seje v Miklavžu na Dravskem polju. K 7. TOČKI POTRDITEV PREDLOGA RAZDELITVE SREDSTEV RECIPROCITETE ZA LETO 2008 IN VPIS NOVIH PLANINSKIH KOČ V SEZNAM Gradivo je bilo razdeljeno na sami seji. Pojasnilo je podal Franc Štibernik, ki se je zahvalil za zaupanje, ki mu je bilo izkazano za vodenje tega posvetovalnega organa. Pojasnil je predlog recipricitete, pojasnil je, da so bile vloge obravnavane na seji GK, strokovna služba pa je pripravila predlog reciprocitete, ki ga je potem GK na korespondenčni seji tudi potrdila. Franc Štibernik je podal tudi predlog sklepa za vpis novih 3 koč v seznam planinskih koč: Sklep 12/18-09: UO PZS potrjuje vpis Koče na Farbanci na Čreti, PD Nazarje, 700 m nadmorske višine, III. kategorija. Objekt ima 25. sedežev in 16. ležišč in je odprt od 1/5 do 31/10 za weekende. Sklep 13/18-09: UO PZS potrjuje vpis Planinskega doma Milana Šinkovca, PD Komenda, 335 m nadmorske višine, III. kategorija. Objekt ima 80 sedežev (ležišča v delu)in je odprt za weekende. Sklep 14/18-09: UO PZS potrjuje vpis Koče pri Tomažu nad Vojnikom, PD Vojnik, 444 m nadmorske višine, III kategorija. Objekt ima 40 sedežev in je odprt za weekende. Bojan Rotovnik je povedal, da je bila v mesecu juliju na P PZS naslovljena prošnja, da bi za PUS Bavšico namenili sredstva reciprocitete. Pojasnil je tudi kakšen je plan za obnovo PUS Bavšice. Franc Štibernik je predlagal UO, da bi se o predlogu Bojana Rotovnika razmislilo in kočam, ki so najnižje rangirane odvzame nekaj sredstev za PUS Bavšico. Drago Horjak je postavil vprašanje, ki je bilo obravnavano na MDO Koroške, če imajo vsi dobitniki sredstev v vlogi vse dokumente, dovoljenja, ki so potrebna za obnovo oz. graditev ter zakaj sploh imamo koče III. kategorije. Borut Peršolja je povedal, da se je na razpis prijavilo tudi PD Domžale z obnovo Domžalskega doma na Mali Planini, vendar vedno izpadejo (ali se vloga izgubi ali pa je čisto na koncu razpredelnice). Omeni, da ima PD Domžale kar nekaj odprtih vprašanj glede GK in kar nekaj časa že prosijo za razgovor z GK PZS. Prav tako se pridružuje mnenju predhodnika glede davčnega statusa planinskih koč. Odgovore glede stanja koč v CAA, davčne oprostitve in reciprocitete je podal Danilo Sbrizaj. Pojasnil je, da so bila poslana vprašanja glede financiranja planinskih koč in oprostitve plačila DDV na različna ministrstva, pa so bili vedno so bili enaki odgovori, da sredstev ni ali, da tako določa zakon. Borut Peršolja je povedal, da so bo spremenil Zakon o športu v Koalicijski pogodbi in želi, da se tega lotimo takoj in ne čakamo, sam je tudi ponudil pomoč. Prav tako je povedal, da je proti predlogu GK za sredstva za Dom na Zelenici, saj ni več planinska koča, ker je predimenzionirana in pričakuje polno delo GK in predlaga, da GK skliče seminar z naslovom Skromnost planinskih koč. Rudi Skobe je pojasnil zakaj ima GK tak status kot ga ima, je polno pravna članica, nima pa takega zbora kot VK, MK ali KVGN. GK mora pripraviti natančen program dela GK. V razpravi so še sodelovali Uroš Vidovič, Roman Ponebšek, Boris Madon, Borut Vukovič, Lado Kladnik in Danilo Sbrizaj, ki je kritiziral nekaj razpravljavcev in preldgal, da se sprejme predlagani predlog GK PZS. Sklep 15/18-09: UO PZS potrjuje, predlog GK o razdelitvi reciprocitete, kot je bilo podano v gradivu. Sklep je bil sprejet s 17 glasovi ZA in 6 glasovi PROTI. K 8. TOČKI SPREJEM NOVIH PLANINSKIH DRUŠTEV V ČLANSTVO PZS Danilo Sbrizaj je pojasnil vlogo PD Naveza, ki je bilo poslano na PZS in je vsebovalo vse dokumente, ki so potrebni za vpis v članstvo PZS. Sprejet je bil Sklep 16/18-09: UO PZS potrjuje sprejem PD Naveza v članstvo PZS. Sklep 17/18-09: SPD Gorica je že pred časom poslalo vprašanje z željo včlanitve v PZS, vendar vloge za včlanitev po pojasnilu, ki jim ga je poslal GS PZS še niso poslali in se zato umakne z dnevnega reda. Letnik 35 / številka 3 - 2009 4 Zakonodaja in uradne objave Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave Marko Goršič je predlagal, da se sprejme pogojni sklep, da se SPD Gorica sprejme, ko pošlje svojo vlogo. Tej pobudi sta se pridružila tudi Danilo Škerbinek in Uroš Vidovič. Gregor Rupnik je predlagal, da naj se SPD Gorica najprej obrne na MDO Posočja. Sklep 18/18-09: UO PZS potrjuje pogojni sklep za sprejem v PZS, vendar mora SPD Gorica poslati svojo vlogo na MDO Posočja in na PZS. K 9. TOČKI VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV Bojan Rotovnik, Borut Peršolja in Roman Ponebšek so na široko pojasnili pismo, ki so ga skupno poslali na PZS, glede okrožnice, ki jo je P PZS poslalo vsem načelnikom in vodjem odborov ter strokovni službi PZS. Okrožnica je vsebovala navodilo, da morajo zaposleni na PZS preprečiti vsakršno nastajanje, razmnoževanje, razpošiljanje, objavljanje ali arhiviranje takih gradiv na stroške ali v organizaciji PZS, ki so v nasprotju z oktobrskim sklepom vodstva PZS. Vsa morebitna obstoječa pisna gradiva, ki so v nasprotji s tem sklepom, se takoj umaknejo iz uporabe ali spretnih strani PZS in odstrani komisij in odborov, še piše v sklepu, ki je v planinski javnosti povzročil veliko odmevov in polemik. Uroš Vidovič je podal odgovor o verodostojnosti zapisnika 49. seje, kjer besedo gornik nihče nič ne prepoveduje in o rabi besede gornik oz. planinstvo. Rudi Skobe je prav tako pojasnil namen nastale okrožnice in je na koncu svoje razprave ponudil odstop z mesta podpredsednika PZS, če bi bilo to potrebno. Kot je pojasnil predsednik PZS Franc Ekar, gre le za uresničitev že sprejetih sklepov Planinske zveze Slovenije, ki se je na skupščinah leta 1999 in 2007 zavzela za uporabo besed planinec in izpeljank planinstvo in podobnih, ki so jih že pred 116 leti izbrali "domoljubno naravnani Slovenci", ustanovitelji takratnega Slovenskega planinskega društva. Besedi gornik in gorništvo nista tujki, zato Franc Ekar prepoved namesto z jezikoslovnimi argumenti utemeljuje s pravno - formalnimi razlogi. Sklepe najvišjih organov PZS je pač potrebno spoštovati in uresničevati! Po razpravi v kateri so sodelovali Jože Melanšek, Marko Goršič, Borut Vukovič, Boris Madon, Danilo Škerbinek, Drago Horjak, Andrej Stritar, je bilo veliko različnih mnenj tako za kot proti namenu okrožnice. Na koncu razprave je Upravni odbor Planinske zveze Slovenije soglasno odpravil okrožnico, s katero so prepovedali uporabo besed gornik in gorništvo. Sprejeta sta bila sklepa: Sklep 19/18-09: Dopis PPZS z dne 22.10.2008 se odpravi. Odpravi se tudi navodilo, ki je bilo pred stavljeno na današnji seji. Sklep 20/18-09: Javnost se o sklepu s 13. Seje UO PZS v sredstvih javnega obveščanja, v PV, Obvestilih PZS in na spletni strani PZS Prepoved naj bi veljala v interni komunikaciji in publikacijah, ki jih izdaja PZS, kljub temu pa je povzročila veliko polemičnih odziv tudi v širši javnosti. Največ ogorčenja je povzročila predvsem brezprizivnost in arbitrarnost okrožnice ter šibka argumentacija zagovornikov prepovedi. Predsedstvo UO PZS je priznalo napako, preuranjenost in nepredvidevanja posledic, ki jih je imela prepoved. Glavni očitek razpravljavcev pa je bil, da vodstvo PZS kar 14 dni ni pojasnilo dogajanja, ampak je z redkimi javnimi sporočili le še poglabljalo spor. Razpravljavci na seji UO PZS so bili enotnega mnenja, da je planinski organizaciji s tem bila povzročena velika škoda. Dogovorili so se, da bo predsedstvo PZS s sklepom o preklicu dekreta seznanilo javnost in se opravičilo za ta spodrsljaj. Na koncu seje je predsednik PZS Franc Ekar opozoril oz. prosil vse predsednike MDO naj opomnijo PD-je na »moralne obveze« pogodbe o donatorstvu za SPM. Seja je bila sklenjena ob 19.50 uri. Zapisala: Mija Damjan-Stegu Danilo Sbrizaj l.r. mag. Franci EKAR l.r. Generalni sekretar PZS predsednik PZS ■ Zakonodaja in uradne objave 5 Letnik 35 / številka 3 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave V skladu s prvo alinejo 50. člena in v povezavi s 7. členom Statuta Planinske zveze Slovenije, je Upravni odbor Planinske zveze Slovenije, na predlog Predsedstva Upravnega odbora PZS, ki je bil sprejet na 54. seji dne 23. 12. 2008, dne 12. marca 2009 sprejel in potrdil PRAVILNIK O OPRAVLJANJU PROSTOVOLJNEGA DELA V PLANINSKI ZVEZI SLOVENIJE 1. člen Planinska zveza Slovenije (v nadaljnjem besedilu: PZS) je del civilne družbe. Je prostovoljna organizacija in v ta namen razvijaj prostovoljno delo. Delo in poslanstvo planinstva je opredeljeno, kot društvo v javnem interesu; je prostovoljno in humanitarno delo. 2. člen Člani PZS ob izvajanju prostovoljnega dela za svoje delo, znanje in porabljen čas ne morejo zahtevati plačila, imajo pa pravico do nadomestila materialnih stroškov. Obseg, oblike in višino nadomestil določajo pristojni organi PZS. 3. člen Prostovoljno delo v planinski dejavnosti se opravlja na vseh področjih delovanja PZS, kjer samo delo ne služi zgolj uresničevanju lastnih interesov in potreb tistega, ki ga opravlja prostovoljno delo. Prostovoljno delo se opravlja, kadar planinska organizacija ali posamezniki: - gojijo planinsko, alpinistično, plezalno, preventivno in gorsko-reševalno dejavnost; - posredujejo naravne lepote, zanimivosti planinskih območij in življenja v gorah najširšemu krogu občanov z vsemi sodobnimi sredstvi javnega obveščanja; - za svoje člane in druge, zlasti za mlade organizirajo: varno pohodništvo, izlete, pohode, ture, vzpone, turno smučanje, turno kolesarjenje, raziskovanje jam, orientacijska tekmovanja, taborjenja, plezalna tekmovanja in druge oblike planinske dejavnosti, ki ustrezajo krajevnim razmeram in posebnostim - organizirano skrbijo za vzgojo in izobraževanje članov pri vseh oblikah dejavnosti; - skrbijo za osnovno planinsko vzgojo in izobraževanje, kar dosegajo s planinsko šolo in z vključevanjem v vzgojne akcije; - vzgajajo in usposabljajo strokovne planinske kadre; mentorje planinskih skupin, vaditelje orientacije, vodnike PZS, različne inštruktorje in trenerje, alpiniste, markaciste PZS, varuhe gorske narave, gorske reševalce, oskrbnike in druge; - aktivno sodelujejo pri izvedbi programov z zamejskimi slovenskimi organizacijami ter drugimi planinskimi, alpinističnimi in plezalnimi organizacijami; - sodelujejo z raziskovalnimi organizacijami na področju planinstva; - skrbijo za zagotavljanje potrebnih materialnih sredstev za nadaljnji razvoj planinstva; - organizirajo in izvajajo prostovoljno gorsko vodništvo; - skrbijo za varnost planincev v gorah, preprečujejo nesreče, rešujejo ponesrečence v gorah, iščejo pogrešane in pomagajo ponesrečencem v gorah; - organizirajo gorsko reševalno službo v različnih oblikah organiziranosti; - prirejajo planinske, alpinistične in plezalne odprave ter tekmovanja in organizirajo obiske tujih planincev, alpinistov ter plezalcev v naših gorah; - s prostovoljnim delom zalagajo in izdajajo strokovno, vzgojno in drugo planinsko literaturo, planinske vodnike in zemljevide ter propagandno in drugo gradivo; - sodelujejo pri razvoju osebne in skupne planinske in alpinistične opreme ter drugih pripomočkov; - organizirajo predavanja, razstave in druge kulturne prireditve; - organizirajo planinsko muzejsko dejavnost z zbiranjem in hrambo planinskih predmetov zgodovinske vrednosti; - gradijo, upravljajo in vzdržujejo planinske objekte in naprave še posebej pa na področju obnove in vzdrževanja planinskih poti, naravnih elementarnih nesrečah, pri delih na planinskih postojankah, planinskih tovornih žičnicah, drugih objektih in opremi. 4. člen Ovrednotenje prostovoljnega dela za delo v planinski dejavnosti je razvrščeno v več kategorij glede na zahtevnost in strokovnost del: - Vrednost ure za enostavna dela je 20,00 € (vsa vdele, ki niso na prostem v naravi); - vrednost ure za zahtevnejša dela je 25,00 € (delo v sredogorju); Letnik 35 / številka 3 - 2009 4 Zakonodaja in uradne objave Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave - vrednost ure za najzahtevnejša strokovna dela je 40,00 € (delo v visokogorju, urejanje planinskih poti, vodništvo, mentorstvo, kjer se posameznik izpostavlja nevarnostim pri opravljanju prostovoljnega dela in odgovornostim za druge). 5. člen Član planinske organizacije, ki opravlja prostovoljno delo, je upravičen do pokritja dokumentiranih stroškov prevoza, nočitve in dnevnice, kadar je izplačilo opravljeno fizični osebi. Od teh prejemkov se ne plačuje dohodnina (tretja in četrta alineja 2. točke 107. člena ZDoh-2). Višina povračil je usklajena z uredbo vlade RS in sklepi PZS. 6. člen Opravljanje prostovoljnega dela ugotovi, v skladu s programom planinske dejavnosti posameznih komisij oz. članic PZS za to imenovana tričlanska komisija, ki jo imenujejo posamezne komisije iz svojih področij dela oz. članice PZS. 7. člen Za evidentiranje prostovoljnega dela se uporablja poseben obrazec z naslednjo vsebino: - datum opravljanja prostovoljnega del; - vrsta del; - kraj opravljanja prostovoljnega dela; - ime in priimek prostovoljca člana planinske organizacije; - število opravljenih ur; - vrednost opravljene ure glede na zahtevnost opravljanja prostovoljnega dela; - skupaj opravljene ure in vrednost. Obrazec je veljaven, ko ga podpiše tričlanska komisija za ugotovitev prostovoljnega dela. Obrazec je priloga pravilnika. 8. člen Prostovoljec, ki opravlja prostovoljno delo v planinski organizaciji ima pravico od organizacije dobiti potrdilo na podlagi opravljenega prostovoljnega dela, ki vsebuje število opravljenih ur ter naravo in izvedbo dela. 9. člen Vsak, ki opravlja prostovoljno delo se mora držati navodil in pravil, ki jih od njega zahteva vodja akcije oz. organizacija v kateri poteka opravljanje prostovoljnega dela. Za določena dela pa mora tudi upoštevati določila varstva pri delu; organizator prostovoljnega dela pa mora za rizična dela izvajalce tudi zavarovati. 10. člen Poročila in ovrednotenje prostovoljnega dela se na osnovi tega pravilnika uporablja tudi za poročanje zunanjim institucijam od katerih planinska organizacija pridobiva sredstva za izvajanje svoje dejavnosti. 11. člen Članice PZS lahko ta pravilnik uporabijo neposredno ali sprejmejo svojega. Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem sprejetja, uporablja pa se od 1. 1. 2008 dalje. Številka: U0-PZS/096-2009 Predsednik PZS: Datum: 12. 03. 2009 Mag. Franci Ekar Priloga: obrazec ■ Zakonodaja in uradne objave 5 Letnik 35 / številka 3 - 2009 Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave Planinska zveza Slovenije Dvoržakova 9 1000 Ljubljana obrazec evident.prost.dela 3 članska komisija za ugotovitev prostovljnega dela v sestavi: enostavna dela zahtevnejša dela najzaht. strokovna dela 20 € 25 € 40 € 1. Datum ugotovitve: 2. 3. OPRAVLJANJE PROSTOVOLJNEGA DELA Datum opravljanja prostov. dela: Vrsta del: Kraj opravljanja prostovoljnega dela: Zap. Priimek in ime član komis. PZS oz.PD število opr. ur vrednost ure znesek 1. 0 0 0,00 2. 0 0 0,00 3. 0 0 0,00 4. 0 0 0,00 5. 0 0 0,00 6. 0 0 0,00 7. 0 0 0,00 8. 0 0 0,00 9. 0 0 0,00 10. 0 0 0,00 11. 0 0 0,00 12. 0 0 0,00 skupaj opravljene prostovoljne ure/vrednost 0 0 0,00 Datum: Podpis 3 članske komisije: 1. 2. 3. Letnik 35 / številka 3 - 2009 2 Zakonodaja in uradne objave