Ob diskusiji o "stalnih 
konferencah" delavskih svetov
E>nevtti'i tisk je nedavmo objavil obve-stilo o poimdi nekaterih ljudskih odbo-rov, da bi ustaaovili, posebtio v občinah, kjer ni svetov iproizvajalcev, taiko imeno-vane stake konfcrencc delavskili svetov. Osnovnd vzrok teh tožeoij jc očitno ne-obstoj svota iproizvajailccv kot Tišje ob-like deilavskiili svetov. VzposiaTjja^nje nove orgaiaizacije v pbliki neikakšni]i »statnih konfeTesnc« delavskih svetcv pa ne more zamenjafci oblasUiefca organa svcta proizvajalcev, medtem ko je taka >stalma konforenca« kot posvetovalni t>r-gan odveč. Razen tega je ni mogoče s^pra-viti v sklad s strukituiro našega družbene-ga sistema.
Za posTetovanja ia svoboiliio i^menjavo iz^kusenj delavskih svetor so pri nas pri-merjiejše oblike, v katerih prihajajo do izraza tudi drngi družbeni in polRičm čnitelji, ki so zel-o zainteresrani na delu delavskih svetov kakor tudi na možnosti, da se jiim pomaga. Čd bi delali nasi>rolno, l)i to pomeniJ-o moriti delavsko svete, za-pirati j'ih v podjetja, izolirati jih od &pk>š-nega procesa socialističnp graditve v nnši dr/.avi in zoževati mo/Jjosti njiliovega de-la in vpliva. Zsito je treba. ko gre za jk>-moč, ki jo delavski sveii pričakujojo od družbeniii r>r;?anizacij. izkoristiti žo *na-ne in usipfšno iiporablje.ne oblike razgo-vorov, seslankov, seminarjev ikl.. ki jih po vspj naši dr/avi uspe.šno izvajajo lako sveti IJTidskih odborov kaikor sindikati in orjiani^acijc Socialistične zveze, posebno komisija za družl)cno upraviljanje — pa tudi sami proizvajalci v okvi.ru zborflic in drugih gospodarskih združenj.
Kakor je znano, so sveiti proizvajakev teritorialna oblika delaTskega samouprav-Ijanja in organ oblasti, po katerem pri-haja dclavski razrcd tlo izraza kot nepo-sretlen nosilec socialistične oblasti. Sesiav-Ijeni so m noposrednih zastapnikov delor-nih kolpktivov in delavskih svptov, nji-hova osnovna naloga pa jp, da vodijo e-konomsko pnli(iko in da vsklajujcjo ter nudijo pomoč go^ix)darskim ongaTiizaci-jam. delovnim kolektirom in dolavskim svetom.
O pristojnosK in dteln svetov proizva-jaiceT govorij« razen usta^vnega zaikrma prav tako zakon o valttvah im splošni zakon o Ijudskih odiborih. V okTajnih stattitih pa so določeni — razen poslov, ki jih sknpn-o opravljala okrajni svet in svet proizvajalcev — prav taiko tud,i posli, ki jik opravlia s^ft proizvajalcev sarao-stoj.no v oblvki priporočil in dm^ih po-bnd v odnosu do gospcxlarske organiza-cije.
Izikušnje iz oboin, kjer že delnjejo sveti proi^zvajalcpv. kažeji. da je ta in®Htucya, v kateri prihaja obiast deilavskega ra^z-reda najibolj neposredno do izraza, oblika. ki so jo proizvaja'lci naše diržave sprejeli kot svojo obliko nppo*rednpga sodeloTa-nja pri nipravljanju. Za/k> je tiKli dolo-čeno, da bodo pri pril\odnjil\ volitvah v novc občinske in cvkraj-n« Ijiidske odbore voljeni sveti proizvaja]cev tiidi v občinah.
Rešltev problema je torej treba iskati — ne v izmišljanju neke nove, našemii sistemii tuje organizacijske oblike — t&m-več prvič v UTajamju svetov proizvajal-
cev v vse ab&iiue, drugič v razvijanju ak^ tivnosti svetov proizvajalcev tam, kjer že delujejo, in tretjič v boljšem izkorišča-ujii obsioječih oblik posvetovanj, semi-narjev in drugiih oblik i?.mcnjave izku-šenj delavskHi svetov. Ničasar namrač ne bi dosegli, če bi si sanio zaradi slabega iz:koiiščanja obstoječih obliik dela, izmiš-Ijali stalno uove in nove organzacijske obliike.