■‘'■"■"■"■"■"■"■"b" ■ ■ ■
INDUSTRIJA GUMIJEVIH, USNJENIH IN KEMIČNIH IZDELKOV
Prvomajski priznanji
Na prvomajski proslavi je sindikalna organizacija — po sklepu predsedstva — izrekla dvoje priznanj našima delavcema za njuno požrtvovalno delo v Savi:
» tovarišici IVANKI DROLE za 30 let uspešnega dela,
9 tovarišu HELMUTU TURZAN-SKEMU za 25 let uspešnega dela.
Obema so podelili — kot priznanje in pohvalo za njun prispevek k razvoju podjetja — knjižni nagradi: dokumentirani knjigi o drugi svetovni vojni.
»Nagrada mi pomeni veliko,« je dejala tov. Ivanka, ko sem jo obiskal na njenem delovnem mestu. »Imela bom lep spomin za
vse življenje. Toliko lepši, ker zelo rada berem. In, priznam, bila sem presenečena, da so se spomnili prav mene. No, seveda, tudi zelo vesela.«
V Savi ste že trideset le. Na katerih delovnih mestih ste že delali?
»Dvaindvajset let sem bila na istem mestu:	pri vulkanizaciji
velozračnic. Naporno je bilo in precejkrat sem prosila za premestitev. Pa nič in nič. Nazadnje sem morala stran skoraj na silo. Zdaj sem pri konfekciji klinastih jermenov. Tu se pa dobro počutim, s sodelavkami se odlično razumemo.«
Ste delali v organih upravljanja, v delavskem svetu podjetja?
»Bila sem član sveta delovne enote, delala pa sem tudi v sindikatu. Leta 1961 sem bila tudi odlikovana, in sicer z redom dela II. stopnje; od predsednika Tita.
V Savi se dobro počutim, v prostem času pa jo mahnem tudi v hribe, rada berem ...«
Ivanka je še dejala: »Edino, kar mi ne da spati, je stanovanje. Že dve leti varčujem, namensko, v upanju, da si bom .priborila’ garsonjero. Toda vedno se najdejo izgovori, zdaj pa sploh kaže, da ne bo nič iz tega. Vsaj to bi rada.«
Kaj naj rečem — želim le, da bi se ji želja izpolnila.
»Zahvaljujem se vsem mojim učencem in vsem sodelavcem za veliko priznanje,« je dejal inž. Turzanski, ko sem ga prosil za kratek razgovor. »Pomeni mi priznanje za prispevek v NOB, za osvoboditev domovine, za skromen delež pri njeni obnovi in izgradnji.
V	Savi sem 25 let in pol in v tem času sem bil skoraj vse: delal sem v laboratoriju, bil sem vodja enot regenerat, sestavljalnica in premazovalnica; po II. svetovni vojni sem bil najprej višji industrijski inženir, nato tehnični direktor, pa tehnični svetnik, vodja inženiringa ... (naj mi tov. Turzanski oprosti: najbrž si nisem zapisal vseh delovnih mest.) No, zdaj sem pomočnik direktorja podjetja.
Bil sem član prvega delavskega sveta podjetja, tudi član upravnega odbora. Mislim, da sem bil v organih upravljanja kar osem let skupaj.
V	Savi se zelo dobro počutim. Mislim, da sem kar zraščen z njo in delo mi nudi veliko zadovoljstva. Seveda so bila tudi težka le-
b)	o predlogu operativnega plana najprej razpravljajo organi upravljanja delovne enote, njihova stališča pa dokončno uskladi strokovna služba in tako izdelan predlog plana predloži v sprejem pristojnemu organu podjetja;
c)	če se pogoji poslovanja začasno spremenijo, mora pristojna strokovna služba takoj izdelati predlog in začeti z javno razpravo za spremembo določenih razmerij delitve dohodka in dokončni predlog dati v odločitev delavskemu svetu podjetja;
d)	itd.
Zbor delavcev enote
Glede upravljavskega dela v delovnih enotah podjetja statut določa, da je le-to v pristojnosti zborov delavcev, v delovni enoti z več kot 25 zaposlenimi pa še v pristojnosti svetov delovnih enot in komisij za urejanje delovnih razmerij. Pristojnosti zborov delavcev v večjih delovnih enotah, kjer sta še svet in komisija, lahko po določilih statuta na kratko takole naštejemo:
9 razpravlja o osnutkih samoupravnih aktov, predlogih gospodarskih načrtov, uspešnosti dela organov enote ipd.,
9 postavlja kandidatne liste za člane sveta enote in delavskega sveta podjetja,
Tov. Helmut Turzanski
ta, veliko skrbi in hude težave, še v bližnji preteklosti.
V prostem času rad berem, več strokovnih knjig in publikacij pa tudi leposlovje. Ukvarjam se z domačimi zadevami, poleti pa grem na vikend na morje.
9 predlaga odpoklic članov sveta enote ali delavskega sveta podjetja.
Glede razprav o pomembnejših zadevah, ki se pošljejo delovnim enotam, statut določa, da je zbor delavcev ali drug pristojen organ upravljanja dolžan obravnavati poslan predlog in do njega zavzeti stališče do določenega roka; če tega ne stori, o predlagani zadevi lahko takoj odloči pristojni organ upravljanja podjetja.
Svet delovne enote
Sveti delovnih enot (in zbori delavcev v manjših delovnih enotah, kjer ni svetov), so po statutu pristojni, da o določenih zadevah odločajo ali sklepajo. V več primerih pristojnosti svetov delovnih enot nimajo pomena dokončne odločitve, ker je po nadaljnih določilih statuta to v pristojnosti delavskega sveta in izvršilnih organov podjetja. Za take primere je uporabljen izraz »sklepa«, ker sveti delovnih enot o določenih zadevah razpravljajo in razprave zaključijo z različnimi sklepi. Po našem statutu je nek »sklep« sveta enote lahko soglasje s predlogom, zavrnitev predloga in postavitev protipredloga, pritožba zoper že uveljavljen predlog ipd. S tem se svet delovne enote opredeljuje do predlogov s pritrdilnimi, dopolnilnimi ali zavrnilnimi stall-
Priznanje me je pa presenetilo, moram reči. Hvala vsem!«
Hvala tudi vama obema, še veliko delovnih uspehov vama želimo pa tudi osebne sreče!
JOŽE ŠTULAR
o statutu
šči. Tak način razpravljanja in sklepanja na sejah svetov delovnih enot o danih predlogih naj bi omogočil njihovo osvetlitev s stališča širših kolektivnih interesov in ekonomskih koristi, s čimer pa se ne prejudicira končna odločitev pristojnega organa upravljanja podjetja. Pri tem pa so predlagatelji dolžni, da »sklepe« svetov enot proučijo in upoštevajo ali argumentirano zavrnejo ter o tem informirajo prizadete enote oz. njihove svete.
Komisija za urejanje delovnih razmerij
Komisija za urejanje delovnih razmerij v delovnih enotah po določilih statuta odloča o nekaterih pravicah in obveznostih iz delovnih razmerij za delavce do vključno tehničnih delovnih mest; za višje strokovne delavce so odločitve v pristojnosti izvršilnega odbora podjetja, to je odbora za zaposlovanje in izobraževanje delavcev.
Upravljavsko delo je nepopolno in neučinkovito, če samoupravnim odločitvam ne sledi hitra in uspešna izvršitev; nadaljevanje bo zato obravnavalo izvršilne funkcije samoupravljanja.
STEFAN MARCIJAN
Tov. Ivanka D role
ZAGOTOVIMO SVOJIM OTROKOM USTREZNO ŠOLANJE IN VARSTVO!
(Pred referendumom o uvedbi samoprispevka za izgradnjo šol in vrtcev)
Poslovanje po novem statutu
Statut podjetja določa, da delavci v delovnih enotah opravljajo določeno poklicno in upravljavsko delo. Vsebine združenega poklicnega in upravljavskega dela v njej pa ni mogoče ustrezno določiti, če se pri tem ne upošteva določenih kriterijev. Eden takšnih kriterijev je tudi primernost številčnega sestava delavcev v delovnih enotah podjetja; statut podjetja določa, kako je treba ta kriterij upoštevati pri organizacijskem formiranju posameznih, delovnih enot in tako zagotoviti praktične pogoje za uspešno upravljavsko delo.
Pomen javnih razprav
Pri upravljanju v delovnih enotah so izvzete tiste pravice in dolžnosti, za katere je nujno, da o njih odločajo izvoljeni predstavniki delovnih enot v organih upravljanja podjetja, ker se s tem zagotavljajo pogoji za delo podjetja kot celote. Ta nujnost je pogojena z materialno osnovo samoupravljanja v delovnih enotah, za katere se obračunsko zagotavlja del dohodka po poslovnih uspehih, ki je namenjen za izplačilo osebnih dohodkov. Zaradi tega je večji del gospodarskih in manjši del kadrovskih odločitev poverjen delavskemu svetu podjetja in
nom podjetja, katerim predstavlja materialno osnovo pri njihovem upravljavskem delu dohodek podjetja oz. sredstva skladov podjetja. Ob tako organiziranem samoupravljanju v delovnih enotah in podjetju kot celoti pa daje statut velik pomen tudi javnim razpravam o posameznih organizacijskih in gospodarskih zadevah, o katerih dokončno odločajo organi upravljanja podjetja. Med drugim določa statut podjetja, da mora delavski svet o pomembnejših vprašanjih, ki zadevajo delovno skupnost podjetja, predhodno zbrati mnenje delavcev vseh enot z namenom, da bi se na osnovi teh lažje odločil, upoštevajoč njihove skupne interese in koristi. V takih primerih zadolži pristojno strokovno službo, da posamezno vprašanje na objektiven in razumljiv način obrazloži delavcem podjetja ter zbere in analizira stališča in predloge posameznih delovnih enot. Statut podjetja na več mestih določa konkretne zadeve, ki se obvezno dajo v razpravo, kot npr.:
a) predloge s spremembami v organizacijski strukturi delovnih enot in sistemizaciji delovnih mest mora predhodno obravnavati in zavzeti stališče organ upravljanja delovne enote, preden o njih dokončno odloči pristojni or-
njega izvoljenim izvršilnim orga- gan upravljanja;
Obiski
28. aprila sta se mudila v Savi g. VVALTER MtiLLER, direktor firme TRADEX AG iz Bastla v Švici, in g. H. R. ULLRICH iz Hamburga, ZRN, lastnik firme, ki nosi njegovo ime.
Z inž. Turzanskim, pomočnikom glavnega direktorja, in tov. Peternelom, šefom izvoza, so se pogovarjali o možnostih povečanja izvoza naših izdelkov v tj dve deželi. Poslovna partnerja sta pokazala precej dobre volje pri reševanju nekaterih problemov, ki nastajajo glede devizne politike.
Tako medsebojno zaupanje je vsekakor plod dobrih poslovnih odnosov iz prejšnjih let.
Gosta iz Švice in ZRN
7. maja je Savo obiskala 5-članska sindikalna delegacija iz italijanskega mesta Savona. Gostje so prispeli v Kranj na povabilo občinskega sindikalnega sveta.
Zanimali so se predvsem za naše samoupravljanje. Dobrodošlico jim je zaželel predsednik sindikalne organizacije tov. Studen; na razgovoru sta bila prisotna še tov. Marcijan in tov. Rakovec.
Gostje so si najprej ogledali tovarno in posamezne delovne enote. Posebno natančno pa so se zanimali za način nagrajevanja. O tem so povprašali kar delavce na delovnih mestih.
V razgovoru, ki je sledil v upravni stavbi, so gostje povedali nekaj vtisov o Savi, »Priznati moramo, da imate posamezne delovne enote najmodemeje opremljene in bi se lahko primerjali z velikimi firmami v gumarski industriji. Vendar pa to ne moremo trditi za tovarno kot celoto. Posebno velik vtis pa je na nas napravila disciplina vsakega posameznika, kot tudi relativno dober zaslužek delavcev. Z velikimi investicijami, kj jih vlagate v tovarno, pa boste uspeli, kar vam želimo tudi mi,« je na koncu dejal vodja delegacije Viazzi Piedro.
Gostje iz Italije na ogledu naše tovarne
13. maja je naše podjetje obiskal g. GERHARD GROTHE, generalni zastopnik firme AUDI NSU AUTO UNION AG. Ingolstadt. Gosta je sprejel namestnik direktorja inž. Helmut Turzanski, v razgovoru pa so sodelovali še inž. Majcen, inž. Šime Herceg, in tov. Janez Peternel. Pogovoru je prisostvoval še tov. Anton Balkovič, predstavnik firme UNIŠ iz Sarajeva.
G. Grothe se je zanimal, kakšne so naše možnosti, da bi za omenjeno firmo izdelovali avtopnevmatiko. Skupna ugotovitev je bila, da možnosti so in zato lahko prav kmalu pričakujemo, da bomo pričeli sodelovati z novim partnerjem. Ob branju te naše — že kar stalne — rubrike ste lahko zasledili, da Sava vse bolj prodira na tuja tržišča. Tudi vnaprej vas bomo obveščali o vseh važnejših obiskih — vljudnostnega ali poslovnega značaja. JANEZ JEREB
Teze za drugo konferenco mladinske organizacije
Ko smo v prejšnji številki piša- 0 Naše delo mora temeljiti na do sedaj ni najboljše. Če bomo li o delu mladih v naši tovarni, načelu, da se osnovna dejavnost vsaj delno rešili nakazana vpraša-smo zapisali tudi obljubo tov. odvija v delovnih enotah, za ma- nja, bo tudi to sodelovanje bolj Petra Bogataja, da bomo obja- teriale in literaturo ter izvrševa- učinkovito, vili nadaljevanje. Obljuba je izpolnjena in danes imate pred seboj predlog, ki ga bodo obravnavali na mladinski konferenci in s katerim nameravajo poživiti delo mladinske organizacije v Savi.
Ustanovitev mladinskih aktivov v delovnih enotah
® Slabosti v delu mladinske organizacije izhajajo predvsem itz metod našega dela. Večina nalog leži na ozki grupi ljudi. Z novo organizacijo bodo naloge in akcije razširjene na večji krog članov mladinske organizacije, s čimer bo dana možnost večjemu številu mladih za odkrito in javno delovanje. Prav tako bo vsak mladinski aktiv v delovni enoti delal samostojno v sodelovanju s sindikalnim pododborom, zvezo komunistov in vodjem delovne enote. S tako organizacijo dela bomo omogočili posameznikom (grupam), ki imajo skupne interese, aktivno in predvsem javno delovanje.
S Za mnoga vprašanja, ki jih imamo in je za njihovo rešitev potrebno strokovno znanje, nimamo primernih oz. dovolj usposobljenih mladincev. Zato moramo pri ustanavljanju aktivov paziti na to, da bo med aktivnimi člani in člani, ki bodo izvoljeni v organe konference, čimveč mladih intelektualcev.
Mladini več možnosti, da se uveljavi
nje sklepov so odgovorni predsedstvo in njegovi odbori.
0 Informiranje —- javnost dela bomo dosegli, če bomo redno obveščali vse člane kolektiva o našem delu, nedvomno bomo tudi dobili njihovo podporo in tako krepili moč naše organizacije.
® Sodelovanje z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v delovnih enotah in z vodji le-teh
Na konferenci se bomo dogovorili o navedenih vprašanjih in rešitvah zanje ter sprejeli program dela. V veliki meri bo prav od sprejetih stališč in sodelovanja čim večjega števila mladih odvisno nadaljnje delo naše organizacije. Teze objavljamo v tovarniškem glasilu z željo, da bi bili s problemi naše organizacije seznanjeni vsi, posebno mladi.
PETER BOGATAJ
0 Poglobiti čut odgovornosti — delati moramo organizirano in ne v neformiranih grupah, |ki ima vsaka svoje interese. Z reševanjem važnih vprašanj v delovnih enotah (red in disciplina na delovnem mestu, odnos do sodelavca, odnosi med delovodji in delavci, itd.), v prostem času pa za ukvarjanje s športom, rekreacijo in kulturo — bomo nedvomno pridobili mnogo novih članov. V borbi za naše skupne interese (boljše delovne pogoje, pravilno delitev osebnih dohodkov) pa se moramo združiti v organizacijo, ki bo zastopala napredna in samoupravna načela.
0 Izobraževanje — izredno študira 59 mladih. V veliki meri je to tudi vzrok za neaktivnost in materialno gledanje na delo in življenje v tovarni. Mislim, da je to nepravilno in v nasprotju s samoupravnimi načeli, ki jih poznamo. Ker je naša Skupnost tista, ki štipendira redne in izredne študente, je dolžnost le-teh, da so aktivni družbeno-politični delavci. V kolektivu ne potrebujemo samo ljudi, ki se spoznajo samo na svoje delo, ampk se morajo vključevati tudi v samoupravno in družbeno politično življenje kolektiva. Zavzemamo se za to, da bi tako stanje spremenili in bolj kritično obravnavali nekatere posameznike, ki jih nikakor ne mislimo ovirati pri njihovem študiju, saj naše delo in aktivnost ni samo prihajanje na sestanke v prostem času, temveč vpliv in delovanje med svojimi sodelavci.
Iz pravice, da imamo pravico voliti in biti izvoljeni, izhaja tudi dolžnost do tega, kar se pa po sedanjih rezultatih, glede na število mladih, izvoljenih v delavski svet (12%), v svete delovnih enot (17 %) ne odraža najbolje. Če hočemo iti v korak s časom, je nujno, da se izobražujemo tudi na področju družbeno-političnega dela, ker bomo le tako lahko delali organizirano In uspešno.
0 Vključevanje v ZK — število mladih je zelo majhno (54). Zato so tudi v tej smeri nujne odločne akcije, ki bodo izboljšale strukturo v tej organizaciji. Nikakor ne smemo iti v to akcijo kampanjsko, temveč organizirano in v sodelovanju z ZK.
Pohvala naših zračnic
Skupščina občine Hrastnik nam je poslala naslednji dopis:
Komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu skupščine občine Hrastnik je organizirala 21. aprila letos nagradno kviz oddajo »Povej, kaj veš o prometu.« V programu tekmovanja je bila tudi tekmovalna točka za gledalce, in sicer napolnitev zračnic.
Zračnice tipa 3-25-18 so bile vaš izdelek in nabavljene pri Trgovskemu podjetju »Prvi junij Trbovlje«, dne 20. aprila letos. Kljub temu, da so bili izmed gledalcev izžrebani moški, ni nikomur uspelo zračnico napolniti do tiste kritične točke, da bi zračnica počila. Zračnice so bile za motorna kolesa oz. mopede, pri polnitvi pa so dosegle tako razsežnost, da jih je bilo grozno pogledati in smo morali zaradi tega tekmovanje prekiniti, ker smo bili v strahu, da ne bi prišlo do kakšne nesreče.
Zaradi tega je komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu sprejela sklep, da vam izreče pohvalo za tako kvaliteten izdelek vašega podjetja. Ne samo komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu, prav tako tudi gledalci kviz oddaje oz. tekmovalci se vam zahvaljujejo za tako kvalitetne izdelke in se niso mogli na prireditvi dovolj načuditi obliki napolnjene zračnice.
Zahvala
Najlepše se zahvaljujem sindikalni organizaciji podjetja za prelepo knjižno darilo, ki sem ga dobila za 30-letno delo v tovarni.
IVANKA DROLE
NAŠ RAZGOVOR
Vili Žener,
predsednik DS podjetja
_
Še enkrat o naših prodajalnah
(MNENJE TOV. VIDMARJA, DIREKTORJA PRODAJNE SLUŽBE)
Z veseljem sem sprejel idejo in prodaje preko naših prodajaln za moramo vsi stremeti za tem, da način glavnega urednika našega leto 1969 in 1970, smo ugotovili, da podjetje kot celota doseže naj-glasila, ki je z vprašanji in odgo- bi — kolikor bi se delalo po planu boljši uspeh oz. prodajna politika vori poslovodij naših prodajaln in asortimanu — lahko zadovoljili ne sme temeljiti le na nekaterih skušal prikazati bralcem ugotovit- naše prodajalne in kupce. Vendar pokazateljih in faktorjih in se pove, mišljenja in predloge posamez- ugotavljam, da so razlike, odsto- inoma strinjam s tov. Perdi-nih prodajaln, glede na problema- panja v realizaciji proizvodnje iz dem iz Splita. 111 mislim, da ne tiko in plasma naših izdelkov meseca v mesec prav pri tistih iz- moremo postavljati prodajne po-preko lastne trgovske mreže. To delkih, po katerih naše prodajalne litike samo glede na želje in potre-svoje mišljenje potrjujem zato, da bodo nekateri, ki lahko neposredno ali posredno vplivajo na izboljšanje stanja, spoznali, da moje pripombe o tržni situaciji niso rezultat zgolj subjektivnega prepričanja ali mišljenja dveh ali treh oseb, temveč da je ocena tržne situacije in problematike rezultat dejanskega stanja.
Priznati moram, da so mi bile vse stvari, o katerih so govorili poslovodje, znane, predvsem zato, ker se nanašajo na problematiko, ki so jo posamezniki navajali.
Moram pa grajati nekatere poslovodje, ki imajo v svojih prispevkih pripombe na nepravilno delitev dela (predvsem |mislim tu na delitev dela med prodajalnami, komercialnimi predstavniki in prodajo iz naše tovarne) in planiranjem proizvodnje in prodaje, češ da to ni urejeno. Treba se je
zavedati, da so, kakor drugod, tu- yan za ciIlem, brez števila naših avtoplaščev prodamo v vse dele SFRJ di v Savi ljudje, ki takoj — čim slišijo za neko nepravilnost —
mislijo, da stvari niso razčiščene in potrošniki največ povprašuje- be neke kategorije (grosisti,.pj*va in urejene in s tem nič lažjega jo. Za to je več vzrokov in se ne oprema, trgovska mreža, izvoz, kot reči, da oddelek ali služba ni	bi	spuščal v to analizo, povedati	itd.),	temveč je potrebno vse to
v redu. Zato dam tistim pošlo-	P a	moram, da se v naši tovarni	vskladiti in s pravilno politiko za-
vodjem in osebam, ki mislijo, da problematika rešuje iz dneva v dovoljiti kupca ne glede po kakš-omenjene stvari niso urejene, od- dan.	nem načinu prodaje pride do na-
govor: to je urejeno. Lahko samo Nekateri noslovodie so mišljenja Šega.,blaga' kajt*. le tak° L3. „° kritiziram nekatere noslovodie ,	, n P°Slovoa]e so mišljenja pravilno prezentiramo podjetje
Kritiziram nekatere poslovodje,	ali	celo prepričani, da v Kranju	£	Homa in na tuiem trmi Doda ne poznajo osnovne delitve de-	eiedamo na naše nrodaialne kot	j?Va	d°m?x m. tuJem..8u- B,
la nravic in obveznosti na svoiem gle,da.mo ,na ”aSe Proaajaine koi dite prepričanif da zaradi pomanj-la pravic m ooveznosti na svojem nekaj sekundarnega, oz. kot je	.inlnčenetra blaea nosodbe-
konkoeost™eker 1“ ie^ra^zara nekd° ,leodPustljivo napisal, da llihJobveznosti in potreb kupca di nepoznavanja deli poslovodje ^ ProdaJalne poSdjam0 le tisto iz dneva dan od primera do pribi komercialnega predstavnika v blago’ kar ostane v skladiščih oz. mera rešujemo situacijo tako da službe za organizacijo proizvodnje. Zadnji čas se njegovo ime vedno enem primeru zgodilo, da je pri- le tis^ česar nihče noče. Bodite če je možnost - »ostane koza pogosteje pojavlja v Savi; lani smo ga omenjali kot predsednika šlo do nepravilnosti, oz. da je celo prepričani, da to ni res in je rav- cela in volk sit«, upravnega odbora, v drugi polovici leta pa kot predsednika komisije strokovni kolegij razpravljal o za pripravo novega statuta. Torej nič čudnega, če smo se odločili, da tem, da ni urejeno poslovanje med pripravimo razgovor z njim.	trgovsko mrežo in komercialnimi
•	Tov. Zener, kako si zamišljate predstavniki. Prav zato sem po-
delo novega delavskega sveta ob novno sklical v mesecu aprilu formiranju večjega števila odbo- skupni sestanek in ponovno de-rov?	taljno obrazložil delitev dela. Prav
tako je urejeno tudi planiranje
»Izvršnih odborov niti ni več po številu, kot jih je bilo prej, proizvodnje in prodaje (statut in le delokrogi so se jim nekoliko spremenili, predvsem pa imajo večje navodilo) in določeno, da je plan pristojnosti. Če bodo odbori kvalitetno izvršili vse naloge, se bo prodaje za leto enak planu proiz-delavski svet res lahko posvetil usmerjanju poslovne politike podjetja.« Vodnje.
#	Bo sedaj delavski svet bolj raz- Mislim, da je najbolje, da rezi-bremenjen? Krajše seje?
Za ‘novega predsednika delavskega sveta našega podetja je bil pred kratkim izvoljen dipl. inž. VILI ŽENER, pomočnik direktorja
»Vsekakor se mora delavskj svet razbremeniti tistih, za podjetje kot celoto manj pomembnih nalog, za katere pa je običajno potrošil precej delovnega časa. Zato pa bo moral vedno preudameje razpravljati in vedno kvalitetneje sklepati o stvareh svoje pristojnosti. Seveda je to v največji meri odvisno od tega, kako se bodo člani pripravljali na seje in kako aktivni bodo.«
® Kaj menite, da bo težko pri tem upravljanju?
miram mišljenje poslovodij z mojim mnenjem:
• Kako je z našimi izdelki založena vaša prodajalna?
Vsi poslovodje so si soglasni, da primanjkuje določenega blaga
......	...	, ,	,	, , __ količinsko in v nekem časovnem
»Ni lahko aktivno delati v samoupravnih orgamh, da pri tem ne ....	.	. .	,.
, ,	y . .	6 , '	obdobju, ter da je asortiman na-
trpj delo na delovnem mestu. Če sem iskren, celo nemogoče je.« ... . ...	,	,,____________,___
. ,e	S,
ni sestav članov delavskega sveta? Tu moram dodati, da je vsako-
Je mogoče boljši od prejšnjega? letni plan proizvodnje in prodaje no obratno, da je glede na delitev
»Vsak delavski svet mora biti boljši od predhodnega, saj se naš 1)OStav^cn. na osnov*. t5?le^a p°" '!r°da^e Pfvarpla
samoupravljat nenehno izobražuje, Lpopolnjuje, iz lem v leto več LTl”oTak°o s^Sa™ na prv"m m stu Res pa je da „^,.1 a, i„m™ 1-	„n,Q„ii=,„	tet- Ko smo taKO sestavljali plan na prvem mestu. Kes pa je, ua
ve, to se pravi, da lahko iz leta v leto kvalitetneje upravlja.«
0 Nekateri se pritožujejo nad nerazumljivimi izrazi na sejah delavskega sveta. Kaj vi menite o tem?
»Če si bodo tisti vzeli dovolj časa in bodo gradivo pravočasno preštudirali, po potrebi že pred sejo kaj povprašali ali se posvetovali, skoraj gotovo nerazumljivih pojmov ne bo.«
Po katerih izdelkih v vašem mestu in v posameznih mesecih
--------------------------------------------------------največ sprašujejo?
Ne bi ponavljal seznama izdel-
»Mnoge stvari človeka skrbijo, vendar jaz poskušam biti optimist.« ](OV; m jih navajajo posamezne
® Za naše samoupravljanje vlada prodajalne glede na povpraševa-v svetu veliko zanimanje, ker je nje. Vedeti je treba, da nam je tako edinstveno.	znano tržno stanje po področjih
»Marsikje se za delavsko samoupravljanje interesirajo, predvsem glede na potrebe potrošnika. Prav na zahodu. Ponekod ga skušajo tudi že uvajati; seveda svojim raz- zaradi povpraševanja na trgu naše podjetje iz leta v leto investira
S Kaj menite o napredku tovarne meram ustrezne oblike samoupravljanja.«
v teh dveh vaših mandatnih letih?
»Prejšnji delavski svet je sprejel srednjeročni program razvoja Save. Tako je začrtana njena pot tudi za to dobo.«
® Kaj menite o tem, da nikoli ne dosežemo postavljenega plana proizvodnje?
»Vedno Je bolje, da so cilji takšni, da jih dosegamo s- trudom. Očitno se nismo dovolj potrudili. Res pa je, da nam jo je v precejšnji meri zagodla tudj višja sila.«
# Česa se bojite?
»česa se bojim? Raje — koga se bojim? Bojim se nepripravljenih In nezainteresiranih članov delavskega sveta na sejah.«
0 Kaj vas najbolj skrbi v gospodarjenju naše tovarne in v gospodarjenje jugoslovanskih podjetij nasploh?
0 Biti vodilni funkcionar v podje- v nove gradnje za povečano pro-tju ni lahko. Letaš s seje na sejo, iz-vodnjo, oz. za serijsko pioiz-od razgovora k razgovoru, za teboj vodnjo. Zavedati pa se moramo, se vleče skrb, ali bo vse v redu, ali da naše podjetje kot industrijski ne, odgovoren vsem in vsakomur. proizvajalec ne more in ne bo šlo Prostega časa skoraj ne boste ime- v proizvodnje nekaterih uslug, oz. Hjp	proizvajalo manjše količine, ki
»Na to sem se že nekoliko navadil!«	ji*1 trg zahteva, in to samo zaradi
® Vas smem vprašati še za vaše teSa> ker pomeni za nas to veliko hobije?	izgubo dohodka.
»Malo rekreacije, izleti, kakšna knjiga, za drugo pa že ni več časa.« @ Drugih tCŽUV nimate
0 Pa vaše želje?	_
»Vsem Savčanom želim čim več poslovnosti, kajti te smo potrebni!« — 3U P& •
0 Mi pa želimo, da bi vaš delav- Odgovori kažejo na specifičnost ski svet dobro vodil podjetje sko- problemov za vsako prodajalno zi to mandatno dobo. Zaupamo posebej. Predvsem se pojavlja vam	vprašanje premajhnih skladiščnih
DANICA DOLENC	(Nadaljevanje na 4. strani)
Še enkrat o naših prodajalnah
(Nadaljevanje s 3. strani)
komercialistih v tovarni in pri drugih prodajalcih našega blaga in zato morajo nekateri razumeti, da ne smejo v sklopu realizacije prodaje videti le sebe in svojo problematiko, edino, ki naj bi dala odraz uspešnosti podjetja; gledati je treba celoto, saj je glavni namen prodati naše izdelke tam, kjer poleg tega, da zadovoljimo kupca, ustvarimo večji dohodek. Glede na to, da je to tisto področje, kjer se stalno nekaj dogaja, kar ne pričakuješ in ne predvi-izložbe vaše trgovine? devaš in zaradi stalnih sprememb
prostorov, nepravilne lokacije, pomanjkanje določenih izdelkov, boljša lokalna reklama in propaganda itd. Takšnih primerov je mnogo več kot so jih omenili poslovodje. Zato se to rešuje le postopoma in v okviru razpoložljivih namenskih sredstev, kajti prodaja preko naših trgovin obsega le 12 % naše celotne prodaje.
Kako je z urejanjem
T?,hbTX!Cv Lmp"oToč"e Personalne vrf Gorenjske
Mislim, da vsak dobro ve, kaj pomeni lepo urejena prodajalna z okusnim aranžiranjem izložbe. Stremimo za tem, da se v vsaki prodajalni honorarno zaposli aranžer, ker to pomeni tudi korak bliže k našemu kupcu.
• Vaše pripombe?
Pripombe poslovodij so več ali manj utemeljene. Vendar pa jih bomo v prodajni službi ponovno pregledali in vsakega poslovodjo posebej obvestili o možnosti re-
in problemov je jasno, da stvari niso urejene tako, kot nas uči teorija o komercialnem poslovanju.
Hočem povedati, da so stvari, ki so urejene, pa jih je treba še izboljšati, in zadeve, ki niso urejene ali razčiščene, takoj urediti.
Moj odgovor na težave in probleme naše trgovske mreže in posameznih prodajaln je le delen, kajti mišljenja sem, da nima pomena detajlno razlagati in odgovarjati za vsak izdelek ločeno.
Tekmovanje je bilo 12. aprila ob 9. mi pred samskim blokom Tekstilindusa.
Tekmovanje je potekalo po cesti do vrha Šmarjetne gore preko vinograda do gradu Šempeter, kjer je bil cilj.
Savčani smo se tekmovanja udeležili s 5-člansko ekipo, ki je zasedla I. mesto in se s tem uvrstila v republiški rang tekmovanja v mnogoboju.
Ekipe so tekmovale v naslednjih disciplinah:
® orientacija,
8 signalizacija,
8 postavljanje šotorov,
8 igre z žogo (rokomet).
Ker je bilo slabo vreme, pred tekmovanjem nismo dosti trenirali; rad bi pohvalil vodilno osebje odreda, ki je pomagalo, da smo se vsaj delno lahko pripravljali na tekmovanje.
Še posebej moramo pohvaliti tekmovalce, ki so ves svoj prosti čas porabili za trening in tako, prinesli našemu odredu lep uspeh.
Vsi, ki se želite vključiti v taborniško organizacijo, se oglasite pri tov. Danijelu Milcu, valjarna II, ali pri tov. Štefanu Zupanu, cevar-na. Tam boste dobili tudi vse informacije o našem odredu.
DANIJEL MILEČ

m
Dogovor v prodajni službi: kupec in prodajalec
aiizacije. Osebno bi povedal, da moramo gledati na čimboljšl uspeh podjetja kot celote in temu je usmerjena naša prodajna politika. Problematika, ki so jo navajali poslovodje, se pojavlja v podobni ali drugačni vsebini pri komercialnih predstavnikih, pri
Bralce bo morda zanimalo, kako je naša trgovska mreža dejansko preskrbljena z izdelki in zato bi po polletnem obračunu poslovanja prikazali po grupah izdelkov plan in realizacijo trgovske mreže s komentarjem o oceni in delu naših prodajaln.
Po 1. maju smo prejeli tale pisma, v katerih nam naši sodelavci — vojaki med drugim čestitajo tudi za praznik dela:
»Dolgo časa je že minilo, odkar sem odšel v Srbijo služit domovini. Z mislimi pa sem še vedno v tovarni, med sodelavci.
Sem v Šabcu, in sicer v srednji artileriji. O življenju tu vam ne morem pisati — saj veste: vojna tajna.
Kmalu bom dobil dopust in kmalu se bom zopet vrnil med sodelavce.
Lepo pozdravljam vse sodelavce, posebno iz mehanične delavnice II, želim vsem veliko uspehov in vesel prvi maj.«
Lado Krmec, v. p. 7716-16 E, Šabac
Tudi vojak Milan čufer, v. p. 5945/8, Niš — ta nam kar redno piše — se je spet oglasil:
»Ponovno se vam oglašam, tokrat iz Kalna, kjer sem na terenu. Tu gradimo v zelo težavnem predelu cesto, ki bo — ko bo gotova — izboljšala in zagotovila varen prevoz iz Knjaževca preko Kalne za Pirot.
Ne vem, kje je vzrok, da dva meseca ne dobivam več glasila. Prosim, da uredite, da bom v prihodnje lahko spet prebiral novice iz kolektiva.
Vse skupaj — posebno sodelavce valjarne II — lepo pozdravljam in čestitam k 1. maju.«
»Vsem delavcem tovarne Sava, posebno pa sodelavcem potniške konfekcije, želim mnogo uspehov in jim čestitam za 1. maj.« Mirko Štefe, v. p. 6550/8, Ljubljana.
Dragi vojaki!
V mesecu aprilu so se v našem podjetju zaposlili:
Ferdinand Kelhar — mešalec zmesi na dvovalju V-7, 39, 40 in 44; Jože Kržič — delavec na dvovalju pod M-18; Jakob Bešter — pomožni delavec na dvovalju M-18; Ana Osterman, Vera Šoštarič in Marija Bider, vulkanizerke velo-zračnic; Marjan Kokalj — rezalec protektorja; Boško Sobota, Alojz Zelič, Pavel žontar in Stojan Da-vidovič — transportni delavci; Alojz Potočnik in Jože Vratarič — dvoriščna delavca; Franc Bizjak
—	pomoč pri sestavi hlačnic; Martin Oselj — navijalec blaga; Miro Srebrnjak — transportni delavec; Slavko Sušanj — navijalec vista; Marjan Koci — razmašče valeč strojev; Franc Štirn — pomožni kurjač in voder kotla na mazut; Anton štefe — vzdrževalec II; Katarina Drešar — čistilka; Janez Jereb — inženir strojništva in Janez Košak, ekonomist — stažista; Karolina Zorc — daktilograf; Bogdan Ravnik — laborant I; Milan Hribernik — prodajalec v prodajalni Kranj; Nada Božovič
—	administrator v nabavni službi; Rajko Gašperlin — vzdrževalec II; Milena Kranjc — delavec pri izsekavanju tehničnih izdelkov; Rajko Oblak — pomočnik pri preši 2500 X 1250; Alojz Povšnar — skladiščni delavec; Franc Ažbe — polnilec kalupov; Miroslav Marinkovič in Zoran Randjelovid — prodajalca v prodajalni Niš; Marija Smukavec — pomožna kuharica; Vinko Omejc — vulkanizer na preši 500 X 500; Janez Dobre — transportni delavec; Ratko Tri-vundža — transportni delavec; Simon Tulipan — vulkanizer na preši 1000 X 1000; Dragoljub Nikolič
—	vulkanizer na preši 500 X 500; Dušan Ban — brusilec valjev in koles; Vladimir Bohnec — skladiščni delavec; Anton Cvek — vulkanizer na preši 500 X 500.
Vsem novozaposlenim želimo v naši tovarni prijetno počutje!
e
V tem času pa so podjetje zapustili:
Metod Močnik, Uroš Ivanovič, Marija Smodiš, Janko Istenič, Rafael Mali, Rudi Gregorčič, Lajoš Severič, Smogavc Roman, Franc Šenk, Stjepan Hitač, Jože Trebar, Marjan Mesarič in Lado Kalan — samovoljna prekinitev dela; Me-
Ivan Škofič piše Iz Londona
Na prošnjo urednika se oglašam R. T. diploma) in diplomo profesio-iz Londona, kjer sem na osnovi nalne kvalifikacije IRI (Institution odločitve našega podjetja kot prvi of Rubber Industry) po uspešno Savčan, ki naj bi končal podiplom- končanih eksternih izpitih, ki ski enoletni tečaj iz gumarske teh- vključujejo tudi izpit iz angleškega nologije. Ideja za izobraževanje jezika.
naših inženirjev na tej šoli se je $0[a je opremljena z laboratorij-rodila pred dvema letoma v disku- skimi stroji za predelavo gume in siji o podiplomskih študijih na tre- piastike od mešanja preko kalan tji stopnji in o prednostih enega driranja, brizganja itd ali drugega načina oz. koristnosti zacije, ima laboratorij za tehnolo-študija za podjetje. Diskusija je gljo lateksa, fizikalno kemijski la-
tod Zupan, Valentin Povh, Jože
Vaša pisma so prispela v uredništvo po izidu prvomajske številke Lustek, Janez Hafner, Francka glasila, zato se vam oproščamo, da jih objavljamo šele sedaj. No, kljub T	T,rl*“	c,••-
temu jih bodo vaši sodelavci v kolektivu prebrali in bodo veseli, da ste se nas spomnili.
Milan, glasilo ti bomo pošiljali — če pa ga ne boš dobival redno, se pa spet oglasi.
Vsem skupaj lep pozdrav — in še nam pišite!
UREDNIK
Lombar, Jože Sotlar, Rudolf Sirnik — sporazumno; Irena Rorman
—	upokojitev; Anka Likar — pretek določenega časa; Jožefa Malavašič, Dragica Jemc, Ciril Udovič
—	odpovedni rok; Aleksander Petrovič in Franc Košnjek — invalidsko upokojena. S. Mitrovič
kot s tako zvanim »perspektivnim kadrom«, predlagam, da se ga čim-o prednostih enega driranja, brizganja itd. do vulkani- Pre> Pošlje na ta ali podoben tečaj.
’	-	- Njegova rast v strokovnjaka bo s
tem pospešena in sadovi bodo bo-
bila ena od točk dnevnega reda seje sveta delovne enote razvojno tehnološkega inštituta. Najbrž pa je tej ideji botrovalo tudi dejstvo, da je Tigar iz Pirota doslej poslal na isti tečaj 3 inženirje tehnologe.
Upravni odbor podjetja mi je odobril študijski dopust in povrnitev potnih stroškov in stroškov šolanja, štipendijo pa mi je odobril sklad Borisa Kidriča. Na tem mestu bi rad izkoristil priložnost in se vsem, ki so prispevali k uresničitvi te ideje, iskreno zahvalil.
Šola se imenuje National College ob Rubber Technology in je bila ustanovljena leta 1948 za potrebe industrije, ki se ukvarja s polimeri v glavnem z gumo ali plastiko. Redno šolanje traja tri leta in daje študentom naslov B. Sc., ki je pogoj za naslednjo stopnjo: PH.O (doktor filozofije) ali M. Phil. (ma-ster). Tečaji, ki tečejo vzporedno z rednim šolanjem, trajajo eno šolsko leto in dajejo diplomo po uspešno končanih izpitih (A. N. C.
gatejši in zgodnejši.
Ob tej, skoraj pesniški ugotovitvi, se bom spet vrnil na tla, in na kratko opisal življenje v domu, ki je sestavni del Collega.
Dom je od šole oddaljen približno 2 kilometra, kar je ravno prav za sprehod potem, ko človek nekaj ur sedi (tisto, ki me poznajo, vedo da je sedenje moja slabost!). Polna kapaciteta doma je 10 postelj in najbrž prav toliko stolov v jedilnici, nekaj tušev, 3 kopalnice In umivalnice s pralnico. V pralnici simbolično stoji pralni stroj, ki je že pol leta pokvarjen in se ga baje ne izplača popravljati, je pa zagotovo ceneje (za dom), da perilo peremo na roke ali pa ga nosimo v mestne pralnice.
Sobe so skromno urejene: postelja, miza, stol in omara, pa v zid vgrajena električna pečica. Vse je narejeno tako, da bo preživelo še mnogo šolskih generacij: masivno
:....................................................................................
boratorij in laboratorij za statična in dinamična preizkušanja.
Verjetno večine bralcev ne bo zanimalo, kaj vse je v učnem programu, zato naj na kratko povem, da imamo 18 predmetov, zelo različnih po obsegu in po »teži«, od čisto teoretičnih do zelo praktičnih in da je šolski dan dolg šest ur, od katerih odpade na predavanja tri ure, prav toliko pa na praktične vaje. Menim, da je šola zelo koristna za vsakogar, ki se ukvarja z vsakodnevnimi tehnološkimi problemi, in mislim, da ima podjetje od tega lahko samo korist, kar se mene tiče, ne morem mimo dejstva, da bi podjetje več pridobilo, če bi me poslalo na ta tečaj nekaj let prej. Marsikatero gumarsko »resnico« sem namreč dojel z več t-ruda in z manjšim učinkom, kot bi jo dojel, če bi prišel sem po enem letu dela v tovarni. Da bom dovolj jasen, bom rekel drugače:
če se za vsakogar ve, da je dovolj in grobo, čisto internatski stil. Po-predan delu in se z njim računa zimi se soba ne da dovolj ogreti inž. Ivan Škofič
za sedenje in sem se navadil, da Šolska in internatska stavba sta je soba pač samo za spanje, za stari, da se zdi, da je star ves Lon-učenje sem pa raje ostajal v šoli, don, ali pa vsaj tisti del, ki ga kjer imajo centralno kurjavo. V največ vidim. O Londonu in njego-domu imamo zajtrk in večerjo, vili prebivalcih pa se bom razpisal kosilo pa v šoli med »velikim od- kdaj drugič, morom«; imamo angleški ali deljeni učni čas.	(dalje prihodnjič)
SAVA	delovne skupnosti industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov izdaje uredniški odbor. Glasilo izhaja štirinajstdnevno, glavni in odgovorni urednik Jote
Stular. Naslov uredništva; Kranj* Škofjeloška 6, teL 22-521, interno 282. Tisk in klišeji ČP