Ajda
S polja so že pospravili zadnje naše *iiio* — ajdo. Res je, vsi praoijo, da spada ajda k žitu, vendar jo botaniki po njenem sestaou prišteoajo o botanično skupino ščaonic, (Sem spada tudi dobro poznana kislica.) Ajda ne poirebuje pnsebno rodo-vitnih tal, $aj jo sejejo za drugimi iiti, kot strnišeno seteo, Ponekod u Nemčiji kar slmiŠča požgo in potem preorjejo za ajdo. Dozori ze o 90 do 100 dneh. Glede na. kratko rastno dobo jo sejejo iudi tam, kjer druga iiia ne bi uspeuala. Pri nas jo sejejo posebno jnočno na Gorenjskem in Koroskem. črno ajdo so prines)i o Poljansko in Selško dolino k nam doseljeni Korošci. Na Notranjskem pa ajda kot drugi pridelek ne u&peoa oeč, ker je jeseni premrzlo in pade prezgodaj slana. Ajda je žužkocoetka. Oprašujefo jo oeiinotna čebele. Ker letajo čebele samo ob lepem oremenu na pašo, 7.ato je prideiek ajde negotoo, kadnr je ob coetju dežeono oreme. Ko ajda coete, izredno diši- Ta vonj je kar opojen. Pri na$ sejejo najoeč naoadno ajdo, ki ima trioglata, sioa ali črna zrnn. /z nje dobiD&mo moko, ki je stokutte do rjavobele baroe ter ima o sebi precejšno množino beljakooin in ioHč. Iz tnoke delajo kruh, žgancc (udi poznate, Še rajši jih joste, če so po&teno zabeljeni ali če stoji zraven njih sktedči mleka. Ajdo cenijo Utdi kot žioahko krmo, $amo o prevelikih obrokih je ne smemo pokhdati žiuini, ker se potem pri bciih t'n pisanih žioalih pojavi neka kožna bolezen (fa.gopirizem). fJuali se oname koža in na njej dobi rjaoo-mrke line. Zato jo pokladarrto samo rnešano z drugo hrano.