Aktualno Povzetek klepov lV. delavnice ja ne gozdarske službe z naslovom Gozdno etncnarstvo in drevesničarstvo : od sestaja do "'adike. ki je bi la 26. in 27 . ... epten1bra na Rogli IV delavnico javne gozdarske službe z naslovom Gozdno semenarstvo in drevesničarstvo smo člani stro- kovne komisije za pripravo nove zakonodaje, podza- konskih aktov in tehničnega predpisa, imenovane s strani MKGP, organizirali zaradi zagotavljanja kakovo- sti gozdnega reprodukcijskema materiala, operativnosti vseh faz dela in strokovnega nadzora pri proizvodnji gozdnega reprodukcijskega matetiala ter zaradi akutnih problemov pri pripravi strokovnih osnov za novi zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu. Delavnice se je udeležilo 88 udeležencev, od tega 57 z ZGS, 10 iz semenarn in drevesnic, 9 z GIS, 5 iz IRSKGLR, 2 z Gozdarskega inštituta JastTebarsko (ŠIJ, Hrvaška), predstavnik MKGP, upokojena članica komisije, predstavnik falrultete v Maribom, predstav- nik Oddelka za gozdarstvo na BF v Ljubljani in preda- vateljica, odgovoma za pripravo strokovnih osnov za avstrijski zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu po sprejemu novih direktiv EU in izveden.ka OECD iz FBVA na Dunaju. Vsi sodelujoči so poudarili pomen: - ohranjanja gozdnih genskih virov; - naprednega, sonaravnega, trajnostnega in multifun- kcionalnega gospodarjenja z gozdom; - možnosti ohranitve sedanje stopnje ohranjenosti slo- venskih gozdov, njihovega formalnega zavarovanja in pomena slednjega za lastnike gozdov; - izbor rastišču primernega gozdnega reprodukcijskega materiala; - kakovosti semena in sadik; - kakovostnega dela v gozdnem semenarstvu in drevesničarstvu; - prenosa raziskovalnih spoznanj v operativno seme- narsko prakso oziroma razvoj posameznih metod dela za velike količine materiala; - kakovostnega dela pri sadnji, negi sestojev v obnovi in negi semenskih sestojev; - semenskih plantaž in drugih sestavin slovenske gozdne genske banke; - operativnosti načrtovanja in preskrbe z gozdnim rep- rodukcijskim materialom; ~ ustrezne ravni strokovnega nadzora, ki naj bo vsaj enakovredna ravni in organiziranosti strokovnega nadzora v Avstriji in ki naj temelji na utečenih in z Zakonom o gozdovih opredeljenih pristojnostih Zavoda za gozdove Slovenije in Gozdarskega inšti- 412 tuta Slovenije; ~ organiziranosti inšpekcijskega nadzora v kontekstu usklajevanja med zakonodajo s področja zdravstve- nega varstva rastlin in s področja gozdnega repro- dukcijskega materiala; - vzdrževanja centralne baze podatkov o proizvodnji, kakovosti in uporabi gozdnega reprodukcijskega materiala; - razvoja znanj z vseh področij , ki so vključena v proces spoznavanja strukture in izvora gozdnih gen- skih virov ter obnove gozdov s sadnjo in setvijo . Skupni predlog udeležencev delavnice je bil, naj se pri pripravi nove zakonodaje o gozdnem reprodukcij- skem materialu upošteva pomen sedanje ohranjenosti slovenskih gozdov, naj se vgradi načine za ohranjanje sedanjega stanja oziroma primemega razvoja gozdov z uporabo izkUučno domačih provenienc gozdnega drevja io naj se predlaga višjo raven strokovnega nad- zora, kot pa jo zahteva evropska direktiva. Raziščejo naj se tudi fonnalne možnosti zavarova- I~a slovenskih gozdov, v katerih poteka gospodarjenje po določilih Zakona o gozdovih . Ta določila namreč že pomenijo ustrezno stopnjo varovanja, lastn:iki gozdov pa bi s fonnalizacijo zavarovanja lahko poleg ohranitve vseh dosedanjih funkcij gozdov pridobili za svoj gozd tudi formalni status zavarovanega območja. V okviru delavnice se je sestala tudi komisija za pripravo strokovnih osnov za novo zakonodajo v raz- širjeni sestavi. Zaključki razširjene seje komisije so naslednji: - Predlagamo, da se v predlog Zakona o gozdnem rep- rodukcijskem materialu uvrsti sklic na ustrezne člene Zakona o gozdovih. - Člani komisije bomo predlagali dopolnitev zadnjega delovnega gradiva, predloga Zakona o gozdnem rep- rodukcijskem materialu, na višjo raven strokovnega nadzora, ob upoštevanju že prevetjenih in z Zakonom o gozdovih opredeljenih deLitev dela med ZGS in GIS pri strokovnem nadzoru gozdnega reprodukcijskega materiala. - V sestavo komisije bi bilo potrebno pridobiti prav- nika, s katerim bi lahko ustrezno dodelali predlog zakona. Pri tem bi bilo primemo upoštevati izkušnje in predloge avstrijskih in nemških kolegov, članov GozdV 58 (2000) 9 ustreznih delovnih skupin za uskladitev zakonodaje z direktivo l999/l 05/EC in izvedencev OECD s tega področja. Upoštevati bi bilo treba tudi časovn1 plan prilagajanja zakonodaje direktivi 199911 05/EC v sosednjih državah. Po sedanjem planu sprejema- nja zakonodaje bo verjetno Slovenija prva država v Evropi, ki bo imela Zakon o gozdnem reproduk- cijskem matetialu prilagojen novi direktivi (rok za prilagoditev zakonodaje držav članic je l. l. 2003). - Ponovno bomo predlagali, naj se v vsebino nove zakonodaje vključi celoten fazni postopek stroko- vnega nadzora pri proizvodnji in prometu, kot je bil predlagan v prvem predlogu zakona (l3. l. 1998), z ustrezno modi:fikacijo zaradi zahtev direktive 1999/1 05/EC in po vzom avstrijskega zakona ozi- roma predlaganih sprememb avstrijskega zakona . Vesti z Zavoda za gozdove Slovenije Vodje območnih enot in oddelkov Zavoda za goz- dove Slovenije so se od 1 O. do 15. septembra 2000 udeležili strokovne ekskurzije v Avstrijo in Nemčijo pod vodstvom prof. dr. Sonje Horvat Marolt. Program. je obsegal gojitvene problematiko v Gamingu, Rogat- zbodnu in Weiselburgu v Avstriji, sonaravno gospodar- jenje, ogled učnih in raziskovalnih objektov ter organi- zacijo državne gozdarske službe na Bavarskem, gospo- daljen je v maloposestniškem gozdu in vlogo društva lastnikov gozdov v Freisingu ter organizacijo deželne gozdarske službe in gospodarjenje z gozdovi v Rhein- land Pfalzu. Predstavnik Zavoda za gozdove Slovenije, Dragan Matijašic, seje od 23. do 26. oktobra 2000 udeležil3 . mednarodne konference o gorskem gozdu držav pod- pisnicAJpske konvencije. Konferenca je bila v Švici, v Maienfeldu (kanton Graubeuden). Po tridnevni izme- njavi izkušenj in mnenj ter po zanimivih, občasno tudi bumib diskusijah so predstavnikJ Švice, Liechtenste- ina, Nemčije (Bavarske), Italije, Avstrije, Francije in Slovenije sprejeli resolucijo o gorskem gozdu. Bese- dilo resolucije je dostopno na internetnem naslovu: www.buwal.ch/forst/sn/i/ak.htrn. Predsednik Planinske zveze Slovenije, Andrej Brvar, predsednik Turistične zveze Slovenije, dr. Ma1jan Rožič, predsednik Zveze gozdarskih društev Sloveruje, Ignacij Pjšlar, u1 direktor Zavoda za gozdove GozdV 58 (2000} 9 - ·- ~ ~:. 9 ~- , ' : - r - - Pravnim službam ustreznih ministrstev bomo predla- gali, naj preverijo možnost zaščite slovenskih gozdov, skupini za pripravo pogajalskJh izhodišč za vstop Slovenije v EU pa bomo ustrezno utemeljili zahteve po omejitvi uporabe ruj ih provenienc gozdnega repro- dukcijskega materiala na področju Slovenije oziroma omejitve maloprodaje neustreznih provenienc do zad- njega uporabnika. - Hkrati bomo intenzivno nadaljevali s pripravami stro- kovnih osnov za podzakonske akte. P1i tem bomo upoštevali rezultate razvojnih raziskav v okviru CRP GOZD in chugih projektov, ki so v teku. Doc. dr. Hoj ka Kraigher, predsednica komisije za pripravo strokovnih osnov za novi zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu, pod- zakonskih aktov in tehničnega predpisa Slovenije, Andrej Kermavnar, so 2. novembra 2000 v hotelu Holliday Inn v Ljubljani slovesno podpisali usklajen dogovor o ustanovitvi, poslanstvu in delova- nju Kornjsije za evropske pešpoti v Sloveniji. Predlog dogovora je pripravil Zavod za gozdove Slovenije. Dne 13 . J l. 2000 je bil v Hodošu sestanek predstav- nikov Madžarske in Slovenije o izvedbi Europohoda 200 l. Sloverujo so predstavljali Tone Lesnik in Štefan Kovač z Zavoda za gozdove Sloveuije, Uroš Vidovič iz Planinske zveze Slovenije ter Ludvik Orban, župan občine Hodoš. Prireditev ob vstopu udeležencev Evro~ pohoda iz Madžarske v Slovenijo bo 27. maja 2001 v Hodošu in bo osrednja prireditev Tedna gozdov leta 2001, posvečenega turizmu v gozdnem prostoru. Od 6. novembra do 2. decembra 2000 je na Bledu potekal seminar Capacity Building for Support to Pri- vate Forest Owners and Public Participation v sodelo- vanju organizacije Food and Agricultur Organisation in Zavoda za gozdove Slovenije. Seminar je potekal v dveh delih: l. del: Trairling for trainers (TOn s 15 udeleženci, bodočimi trenerji; 2. del: Training for fore- sters (TOF) z 21 udeleženci, ki delajo v praksi z lastniki gozdov. Na seminarju so sodelovali 3 predavatelji iz tujine in 3 iz Slovenije. Glavni moduli seminaija: izo- braževanje odraslih, tehnike za sodelovanje, organizi- ranje lastnikov, izobraževanje na daljavo, obvladovanje konfliktov. Tone Lesnik 413 1