KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 23 PRISPEVEK K ZGODOVINI ŠT. ŠTEFANA V ZILJSKI DOLINI ANTON SVETINA V kraju St. Stefan v Ziljski dolini (St. Stefan an der Gail) je bil sedež župnije, ki je spadala kakor vse koroške župnije južno od Drave, razen pliberškega cerkvenega ok- rožja, posredno pod oglejski patriarhat, ne- posredno pa pod goriško nadškofijo. Patro- natske pravice in s tem zvezane prezentacij- ske pravice ob spremembah na sedežu župni- je je imel deželni knez, zaradi česar je smel vsakokratni župnik te župnije uporabljati naslov parochus caesareus — cesarski žup- nik. V drugi polovici 17. stoletja je v tej župniji župnikoval magister Andrej Tollo- mainer, ki je bil doma iz Kranja na Gorenj- skem. V drugi polovici meseca oktobra leta 1682 sta bila pri župniku v St. Štefanu na obisku njegov brat Jakob Tollomainer, me- ščan in trgovec iz Kranja, in prijatelj brata Jakoba Marko Kompare, duhovnik iz Kranja. V kapiteljskem arhivu nadškofijskega ar- hiva v Ljubljani so pod fasciklom 64/17 ohranjene listine o incidentu, ki se je dogo- dil 25. oktobra 1682 v tem župnišču. Na ta dan je imel župnik v popoldanskem času v gosteh poleg svojega brata Jakoba in du- hovnika Kompareta še oba cerkvena klju- čarja te župnije Jurija Hörer j a in Jurija Tiff la ter tri ženske, ki so skupaj veseljačili in se zabavali z razno koroško glasbo (sia- mus laeti cum aliqua musica Carinthicia). Okoli 7. ure zvečer se je v župnišče vrnil domači kaplan Julij Patribusch (njegov pri- imek je v listinah napisan enkrat Patro- woisch drugič Petterbuisch, verjetno se je pisal Petrovič), v spremstvu mesarja ob po- toku Petra; oba sta bila močno vinjena. Po prihodu v župnišče je zbrana družba pova- bila kaplana, naj se ji pridruži pri veselja- čenju, kar je kaplan odklonil. Ko je kaplan šel skozi kuhinjo, je tam srečal župnikovega brata Jakoba Tollomainer j a, ki sta bila med seboj v sovraštvu. Začela sta se zmerjati z žaljivimi besedami in sta se tudi dejansko spopadla. Kaplan je župnikovemu bratu pri- solil zaušnico, nato je ta pobral eno izmed polen, ki so ležala pri kuhinjskem ognjišču, in udaril kaplana s polenom po glavi. Ka- plan je nato odšel v spremstvu mesarja Petra v svojo sobo, kjer sta še popila vrč vina, potem pa je kaplan legel v posteljo in na- ročil mesarju, naj zaklene vrata sobe za se- boj in ključ vrne, verjetno skozi režo pod vrati. Ko so drugo jutro prišli ljudje kaplana klicat in so našli vrata njegove sobe zakle- njena, so začeli trkati. Ker se kaplan ni oglasil, so vrata s silo odprlL Našli so ga ležečega v postelji na hrbtu, na njegovih prsih je bilo polno izmečkov od bruhanja in ni dal od sebe niti besede niti znamenja, bil je v popolni nezavesti. Tako je ležal ves dan 26. oktobra in med 8. in 9. uro zvečer izdih- nil. Župnija St. Stefan v Ziljski dolini je spa- dala pod deželsko sodišče gradu in gospo- stva Greifenstein, ki je bilo leta 1682 v lasti vdove Barbare Elizabete baronice Aichel- burg; ta je upravljala gospostvo v imenu svojih nedoletnih otrok. Deželsko sodišče je o incidentu, ki se je pripetil v župnišču, takoj sestavilo sodno listino (Gerichts Urkundt), v kateri opisuje dogodek tako, kakor je zgoraj opisan, in dodaja, da so po kaplanovi smrti poklicali ranocelnika (padarja) iz Smohorja (St. Hermagor), ki naj bi ugotovil, ali je udarec na glavo povzročil kaplanovo smrt. Ranocelnik je pred pričami izjavil, da udarec na glavo ni povzročil smrti, temveč je kaplan umrl zaradi preobilno zaužitega vina, kar je imelo za posledico bruhanje in s tem telesno oslabitev. Sodna listina navaja kot priče Ju- rija Hörer j a, rimburškega podložnika, in Ma- teja Steffla. Listina je prišla tudi v roke škofijskega ordinariata v Ljubljani, ki je 9. decembra 1682 uvedel zoper Jakoba Tollomainer j a, tr- govca in meščana v Kranju, ex officio (urad- no) kazenski postopek z obtožbo, da je ubil Kaplana Julija Patribuscha, in razpisalo jav- no kazensko razpravo na dan 16. decembra 1682, na katero je bil obtoženi Jakob Tollo- mainer vabljen s pretnjo, da ga zadene kazen ekskomunikacije, če ne pride na razpravo, in da bo razprava potekala tudi v njegovi od- sotnosti. 16. decembra se je sestal škofijski sodni senat, imenovan konzistorij; načeloval mu je generalni vikar ljubljanske škofije Franc Jožef GarzaroUi, prisedniki pa bili pater Anton Gregorin, pater Mihael Del (Dell) in pater Anton Lazari ter ljubljanska kanonika Jakob Terpin in dr. Simon Kimovec. Obtoženi Jakob Tollomainer je na tej razpravi ugo- varjal proti pristojnosti ljubljanskega cerkve- nega sodišča in je navajal, da se je incident dogodil v območju oglejskega patriarhata in da je zaradi tega pristojno po kraju dogod- ka cerkveno sodišče te škofije. Navedel je tudi zakonske vire oziroma komentar k te- mu ugovoru (Wagnerek lib. sec. de decreta- lium tit. 2. de foro competenti ad capitulum 22 paragraf porro). Zaradi tega ugovora je 24 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 Škofijski konzistorij sklenil preložiti sodno razpravo na 9. januar 1683. Na tej razpravi je sodnemu senatu zopet načeloval generalni vikar GarzaroUi, prised- niki pa so bili isti trije redovniki kot pri prvi razpravi, od ljubljanskih kanonikov pa dr. Simon Kimovec, dr. Karol pl. Swizzen, dr. Janez Friderik Höffer in dr. Janez Jurij Dolničar. V začetku razprave je bil toženec vprašan, ali ima kaj novega povedati in ali vztraja pri svojem ugovoru o pristojnosti sodišča. Ko je obtoženi Tollomainer izjavil, da vztraja pri svojem ugovoru, je sodni senat izdal razsodbo (sententia), da se ta ugovor zavrne, ker je po običajih in po praksi ter po razlagah raznih avtorjev (razsodba citira tole razlago: Wagnerek ad c. 5tus libri 5ti decretalium de sententia excomunicationis) udomačeno, da je za razsojo takih deliktov pristojno sodišče bodisi po kraju kaznivega dejanja bodisi po domicilu obtoženega. Po tej razsodbi je obtoženi pristal na me- ritorno razpravljanje zadeve. V svoj zagovor je navajal, da je kaplana udaril le v svojo obrambo in je pripravljen to dokazati s svo- jo telesno prisego. Škofijski konzistorij je izdal nato ponovno vmesno razsodbo, da je za razčiščenje vse te zadeve treba še zasli- šati priče in je navzočemu obtožencu Jakobu Tollomainer ju naložil, da izposluje pismene izjave svojega brata župnika Andreja Tollo- mainer j a in duhovnika Marka Kompareta. Obe imenovani priči sta dne 10. marca 1683 napisali izjave o incidentu, ki se je dogodil dne 25. oktobra 1682 v župnišču v St. Štefa- nu. Ti izjavi sta v celoti ohranjeni med li- stinami ljubljanske nadškofije. Kako se je ta sodni proces zoper Jakoba Tollomainer j a končal, iz arhivskih virov ljubljanske nadškofije ni razvidno, prikazani primer pa je poučen iz tehle razlogov: 1. V pravno-zgodovinskem pogledu je s tem prispevan dokaz, da je v dobi fevdaliz- ma v vseh primerih, ko je bila duhovna ose- ba bodisi tožnik, bodisi toženec, ali pa — kakor v našem primeru — le corpus delicti, bilo za razsojo takih primerov pristojno cer- kveno sodišče, v težjih kazenskih zadevah je bil to škofijski konzistorij, kakor smo zgoraj videli. 2. Iz etnografskih ali, če hočete, folklornih vidikov je zanimivo, da so bile koroške pesmi in koroška glasba že pred 300 leti in več znane kot neka posebnost. Kakor je bilo zgo- raj prikazano, je dne 25. oktobra 1682 v žup- nišču v St. Štefanu zbrana družba veseljačila ob koroški glasbi (Musica Carinthicia), v enem izmed poročil na škofijski Ordinariat v Ljubljani pa stoji zapisano, da so prepevali »Melodias Carinthias«, to se pravi, koroške viže. Ker je prebivalstvo Ziljske doline v tej dobi pripadalo še skoraj stoodstotno slo- venski narodni skupnosti, smemo sklepati, da so prepevali slovenske koroške pesmi in da so bile te pesmi znane po svetu že tedaj kot neka posebnost. 3. V dobi, ki jo opisujemo, sta veljala latinščina in nemščina kot uradna jezika, kar je v mnogih primerih dovedlo do tega, da so slovenska imena, bodisi priimke oseb, bodisi imena krajev, zapisovali po svoje. Iz Petroviča so napravili Patribuscha ali Peter- buscha, iz Tolminca Tollomainer j a. Posebno značilno pa je ponemčenje slovenskih kra- jevnih imen na Koroškem; navedel bom dva primera: Iz imena kraja Večna vas so na- pravili Wackendorf, kraj Loga vas (Auga- dorf) pri Vrbi ob Vrbskem jezeru (Velden am Wörthersee) se je prvotno imenoval Gola vas (Hausdorf); domačini so v slovenskem ko- roškem narečju izgovarjali Gola vas kakor Hova ves, iz česar so potem Nemci napra- vili Hausdorf.