INFORMATOR
I	KONCERN, GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA, COMMERCE, SERVIS, RAZISKAVE INU
IgOtenjg RAZVOJ, FINANCE, MALI GOSPODINJSKI APARATI, NARAVNO ZDRAVILIŠČE	|

letom.
Številka 17
evni cilji, zahtevno delo
f Zalil
c«
^ Potem , ii|f g- «o je upravni odbor ie enia Gospodinjski aparati 4 PoZreiel Poslovno politiko mi na i! /a za letošnje leto, jo je lili ,g 5l,o/f 7. redni seji, 23. aprila 'lf ki L Potrdila tudi skupščina, p. ° i' Prvič prisostvovali Z. in ^vniki obeh sindikatov C “iškega sveta.
'l. °sn,
Pla„°vna izhodišča
iane ,predstavl)ai° 5 0/ PovLIlz'cne9a obsega,
letošnjega % pove-
Pove>r'une9a 0Dse9a' 11.6 % in Lanie vrednosti proizvodnje VseVeaanie izvoza na 79 %. ob ' ln to je najpomembnejše, ii siroči, zmanjšanju materialnih l' Slr0ZLOV za 2,13 % in opertivnih W°V za 6'18 %. Kar vse pa •-y i6v 7° spremljati znižanje terja-tor^krajša vezava zalog. Plan V so 1 i® izredno zahteven, kar j ob6P°udariali vsi razpravljale!. ,bi? Nj6Q®m Pa Pogoj za naš obstoj, si* terja a uresničitev pa zagotovo -jsl Itj jr 0cl nas višjo produktivnost, n * sl<uPai s kakovostjo lahko jih, avlje konkurenčnost na tu-
J ^'9'h.
v baoS,in .,uc|i prihodnje leto bo tre-o** C;" *udi izgubo, kije predvsem ie ieo6nICa ianskoletnega zamrznil.' je 93 tečaja dinarja ob tem, ko iref lrqyaclaia prodaja na domačem
'i <racija pa prese9ia 120
ii8!"
Prav zato bodo investicijska vlaganja omejena na res najnujnejša v posodobitev proizvodnje zamrzovalne in hladilne tehnike, v proizvodnjo sušilnih strojev in nerjavnih kadi pralnih strojev ter nekaj drugih manjših vlaganj. Skupščina Gorenja Gospodinjski aparati, ki je poleg plana sprejela tudi poročilo o lanskoletnem poslovanju je soglašala tudi s pristopom Republike Slovenije k pogodbi o ustanovitvi podjetja ter za podpis vseh potrebnih dokumentov pooblastila generalnega direktorja Jožeta Staniča. Republika Slovenija je namreč lani, tako kot v nekatera druga podjetja, tudi v Gorenje Gospodinjski aparati usmerila sredstva od prodaje svojih obveznic in soglasje za njen pristop k Pogodbi o ustanovitvi je v skladu s takratno kreditno pogodbo.
Skupščina Gorenja Gospodinjski aparati pa je med drugim sprejela še sklep o povečanju vrednosti stvarnih vložkov v družbi EM-KOR in Programatorji ter v skupščino slednje kot svojega predstavnika, zaradi odhoda dosedanje članice, imenovala Alojza Kovšeta, direktorja prodaje v Gorenju Gospodinjski aparati.
B.G.
F 0,
dnes priloga
^ !anašnii Informator je bogatejši Phlogo, ki so jo pripravili in
vam podarili delavci Gorenje Commerce. Priloga je informativni vodič o majski ponudbi izdelkov v Gorenjevih razstavno prodajnih centrih po vsej Jugoslaviji.
Množično na trimskem pohodu
Prvi maj... * V
Mednarodni praznik dela smo delavci Gorenja tudi letos preživeli na tradicionalnih pohodih, izletih, potovanjih...
Medtem ko so nekateri obnavljali svoje moči na prvomajskem od-
dihu v Pulju, se je večina delavcev tudi letos udeležila prvomajskega srečanja na Graški gori. Nekateri so obiskali tudi druge vrhove, na predvečer praznika pa so marsikje zakurili kres in se ob ognju tudi poveselili.
Na Graški gori so udeležencem pripeli rdeč nagelj. Mnogi med njimi so se udeležili še trimskega pohoda, kar nekaj ekip Gorenja pa se je pomerilo v vlečenju vrvi.
Nič revolucionarnega, pa vendar...
A bi d^uPščini Gorenja Gospodinjski aparati, ki jo je vodil generalih | relrl°r Jože Stanič, so med drugim potrdili tudi plan podjetja pl 6,ošnje leto.
V	obratu Zamrzovalne omare Hladilno-žamrzovalne tehnike Gorenja Gospodinjski aparati se sicer ne morejo pohvaliti s kakšnimi večjimi pridobitvami ali posodobitvami, pa vendar je marsikatera njihova posebnost vredna širše predstavitve.
V	proizvodnji namenjajo še vedno kar največjo pozornost kakovosti, delovnemu redu in disciplini, v zadnjem času pa še izobraževanju. Še vedno je večina izdelkov, dnevno jih izdelajo 1110, namenjenih tujim kupcem.
V	kolektivu s 550 zaposlenimi so se izobraževanja lotili na svojevrsten način. Trenutno so si zastavili nalogo spoznavanja hladilnega sistema zamrzovalnih in hladilnih aparatov. Vsak dan nekaj minut namenijo izobraževanju, seveda najprej mojstrov in oddel-kovodij. Le-ti so najprej seznanjeni o vseh podrobnostih delovanja takšnega sistema. Mojstri pa nato ob tekočih trakovih, blizu delovnih mest seznanjajo svoje delavce.
"Bistvo je, da mora priti informacija do slehernega delavca," je razlagal Zdenko Brložnik, vodja obrata
Zamrzovalne omare. Ko bodo dodobra spoznali delovanje hladilnega sistema. v ta namen so si izdelali shematske prikaze in plakate razobesili po obratu, bo na vrsti kompresor. In tako naprej, do vseh pomembnih sestavnih delov hladilno-zamrzovalnih aparatov.
Že sedaj sproti spremljajo vrednost izmeta in s tem prav tako seznanjajo vse zaposlene. Vsak izmet sproti zabeležijo, izračunajo vrednost in primerjajo z vrednostjo celotne proizvodnje.
Ob tem se v obratu Zamrzovalne omare zavedajo tudi pomena inovacijske dejavnosti in znova je kar nekaj predlogov, vrednih omembe. Tako je v postopku sprememba pritrjevanja posode na kompresorju in s spremembo vijaka brez podložke bo prihranek v enem letu dosegel vrednost izmeta. Kmalu bodo zamenjali kontrolo tesnosti uparjalnika s posebno napravo, ki jo izdelujejo domači vzdrževalci. Ta inovacija bo pomenila največji prispevek k humanizaciji dela. Med najpomembnejše pa sodi sprememba pri izdelavi obodov oziroma postopek pri ojačitvi kompresors-kega prostora zamrzovalne omare. Če ne bi našli povsem enostavne rešitve pri dosedanji izdelavi tega polizdelka, bi morali odšteti za nova orodja in naprave več kot pol milijona nemških mark.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Nič revolucionarnega, pa vendar...
(Nadaljevanje s 1. strani)
In nenazadnje moramo omeniti še popolno obnovo male lakirnice med prvomajskimi prazniki. Še pomembnejše od novih bazenov in celotnega pogona je sprememba načina lakiranja z novimi laki, ki ne vsebujejo za okolje škodljivih topil in so torej tudi v tem pogledu sprejemljivi za ekološko čisto proizvodnjo.
V samem obratu so se lotili tudi odstranjevanja različnih zaščitnih ograj in tudi siceršnjega urejanja delovnega okolja. Vse to sodi k vzgoji, odnosu do delovnih sredstev, boljšemu počutju. Prav to pa pelje prav gotovo k boljšim delovnim učinkom, večji in varčnejši proizvodnji.
H.J.
Kompresorski prostor zamrzo- inovacijo. Polizdelek je nare-valnih omar je ojačan s pov- jen z dosedanjim postopkom sem enostavno, a učinkovito in orodjem.
Podjetniški ali poslovni inkubator
Za razmah notranjega podjetništva in oblikovanje podjetniških jeder ali podjetniškega inkubatorja, kot oblike trajnega zagotavljanja prostora za podjetniški način razvijanja novih rešitev ali novih podjetij, je treba v podjetju ali večjem gospodarskem sistemu ustvariti klimo, ki bo naklonjena podjetnim posameznikom ali skupinam.
To klimo lahko zagotovi direktor in njegova poslovna ekipa z razumevanjem ustvarjalne svobode kot nujnosti za hiter nadaljnji gospodarski razvoj podjetja. Poslovna opredelitev za podjetniški koncept dela in njegova predstavitev vsem zaposlenim pomeni najpomembnejši korak k iskanju in selekciji podjetniških pobud zaposlenih.
Cilj in smoter ustanavljanja poslovnega inkubatorja mora biti prenos proizvodne zamisli v koristno uporabo. Kot ugotavljata avtorja prispevka v reviji Gorenja Raziskave in razvoj dr. Tea Petrin in dr. Aleš Vahčič, ustanavljanje inkubatorja brez valjenja novih podjetij ne daje takšnega razvojnega impulsa k preobrazbi gospodarstva, saj hitrost ekonomskega razvoja ni odvisen od števila patentov temveč od njihovega prenosa v proizvodnjo in na tržišče.
Prvo Izhodišče za ustanovitev Inkubatorja je obstoj podjetniške politike podjetja, podjetniške ideje in skupine, ki ji je cilj ustvariti inkubator. K ustanovitvi inkubatorja je treba pristopiti podobno kot pri ustanovitvi katerega koli podjetja, kajti inkubator je tudi podjetje, le da so na njegovem vhodu podjeniške skupine, na izhodu pa produkti oziroma nova podjetja.
Nekatere korporacije na zahodu, kot sta denimo Westinghouse in Kodak v ZDA, ustanavljajo poslovne inkubatorje samo za potrebe lastnih delavcev. Cilj takšnega poslovnega inkubatorja je, kot sta omenjena avtorja ugotovila iz razgovorov s strokovnimi sodelavci in direktorji poslovnih inkubatorjev v zahodnih državah, omogočiti zaposlenim, ki imajo poslovne ideje, da jih uresničijo v poslovnem inkubatorju, saj jim tega toga organizacija korporacije ne omogoča.
Za uspešno delovanje poslovnega inkubatorja je pomembna ustvarjalna klima, potreba po uspehu v času valjenja novih podjetij, izbira podjetniškega projekta s predvideno možnostjo rasti in proizvajanja novih delovnih mest, začetna fi-
nančna podpora v obliki po ceni posojil ali nepovratnih sredstev, pravilna Izbira podjetnikov v skupini, jasna pravila igre oziroma poslovne politike med vodstvom inkubatorja in podjetja v ustanavljanju. Smisel poslovnega inkubatorja je tudi v tem, da posameznikom ali skupinam posameznikov pomaga priskrbeti različna poslovna, tehnična in druga znanja, nujna za uspešnost podjetja.
Za ustanovitev poslovnega inkubatorja dr. Tea Petrin in dr. Aleš Vahčič navajata pet izvedbenih korakov. Tako se mora podjetniška skupina najprej seznaniti z delovanjem podobnih inkubatorjev drugod, obiskati vsaj enega izmed uspešnih v svetu. Zatem mora izbrati primerno mesto in prostore, čimbliže informacijam in institucijam, ki lahko pomagajo. Zelo važno je zagotavljanje finančnih sredstev in kapitala. V planu vodenja podjetja mora skupina natančno določiti organizacijsko strukturo, kdo bo kaj delal, določiti politiko in postopek delovanja inkubatorja. V strategiji trženja mora podjetniška skupina ugotoviti možne poslovne partnerje in seveda tržišče za izdelke in storitve inkubatorja in seveda za partnerje poslovnega inkubatorja.
D. Z.
Uresničevanje operativnega delovnega načrta za april 1991
GORENJE GOSPODINJSKI APARATI__________
	— ..		105
	:	105
Štedilniki		
	m	108
	1		108
Praino pomivalna tehnika		
	1 102 |	
Zamrzovalne omare		
	:l	1106	
	| 114	
Zamrzovalne skrinje		
	S	1 107	
|	| 88	
Hladilniki		
| 	 ... GORENJE ELEKTRONIKA	i ■	105
	s	107
		
		100 100
		
GORENJE MALI GOSPODINJSKI APARATI
I 101I Ttool
Proizvodni! »kup., P-oizvodn,. z. izvoz
Za Gorenje Gospodinjski aparati In Gorenje Notranja oprema so podatki v naravnih merskih enotah, za ostale pa v pogojnih enotah.
Za posodabljanje proizvodnje in izvoz
Konec aprila so v Gorenju Toplotne črpalke skromno obeležili prvo letnico delovanja tega mladega mešanega podjetja in se ob tej priložnosti ozrli na uspešno prehojeno pot, še bolj pa na zahtevne prihodnje naloge.
Skromnega praznovanja sta se udeležila predstavnika sovlagatelja Gorenja Servis in Abanke Maribor, Todor Dmitrovič in Albin Hojnik, ki sta v razgovoru z direktorjem Gorenja Toplotne črpalke Francem Sacerjem izmenjala mnenja tudi o morebitnem dodatnem sovlaganju v razširitev oziroma posodobitev proizvodnih programov podjetja, ki se vse bolj uveljavlja na tržišču.
Čeprav ni bila šestletna razvojna in proizvodna pot toplotnih črpalk lahka, se je družina toplotnih črpalk v zadnjih letih ob prizadevanjih zaposlenih in s sodelovanjem strokovnjakov Gorenja Raziskave in razvoj močno razširila. Obvladujejo proizvodnjo skoraj štirideset novih modelov toplotnih črpalk, s katerimi se želijo čimbolj približati najrazličnejšim (žotrebam in zahtevam kupcev in tržišča. Čeprav so njihovi izdelki sezonskega značaja in so bili v prvem tromesečju letos izpostavljeni negativnim vplivom zakonodaje, nimajo zalog gotovih izdelkov, njihovo tržišče pa se vse bolj širi.
Zaradi tega si bodo prizadevali čim prej posodobiti tehnološko opremo, ki bo omogočila še kvalitetnejšo proizvodnjo in prodor na tuje trge. V tej smeri so že naredili prvi korak, saj so z italijansko trgovsko firmo Mires vzpostavili poslovne stike in v njeni organizaciji razstavljali toplotne črpalke na sejmu Expomego v Gorici. V sodelovanju s to firmo nameravajo navezati stike s trgovsko firmo Ariston. Prvi razgovori bodo stekli predvidoma že ta mesec.
D. Z.
Kupcem po men
4
srijf
•$0
V Gorenju Notranja opre^ kamor od leta 1983 sodi pr°'1 vodnja kuhinj, ki jih v GoreV izdelujemo že več kot dvajs‘ let, so lani razvili spet t>o program kuhinjskega P°hlS va.
Tako so izbiro kuhinjskih od šestih razširili na dvanajst ci signov v različnih barvah in ktr lahko danes svoje kuhinje op" mijo na 29 načinov. Novost g°" vo predstavlja mediapan v tre' različnih dizajnih in štirih osno nih barvah, ki ga domači kon* renti ponujajo sicer samo v o® barvi. Gorenjeve kuhinje izd® , ne iz mediapana so tudi med11) hovimi najbolje prodanimi kun* jami.
Seveda v Gorenju Notranja op,, ma niso svojega programa rili le z različnimi barvami L mavrično bele do antracit črn in dizajni. Svoje kuhinje so . polnili tudi z novimi
Kotno kuhališče s kotno
rvuii iv *
napo, štirikotne nape, elemenč
steklenice, visoka omara za la, rolo element za male g05*.
on18'
dinjske aparate in za kruh, - , ro z izvlečnimi mrežami. n barski pult, nov sistem poli®' K dilni pulti in še bi lahko naštev Kupcem po meri, bi lahko <el so narejene te kuhinje, ki s s^ mi barvami dajejo toplino don1.
s svojimi elementi pa nB
možnosti, da si uredimo reso1 samosvojo kuhinjo.
Popravek
bi! (j
V 16. številki Informatorja je spevek v rubriki Prejeli smo zr1 vom Notranje podjetništvo P°dP ^ napačno. Avtorju prispevka, r Kovaču, jr., in bralcem se zarao ^ pake, ki ni nastala v uredništvu.1 no opravičujemo.
Jože Rižnar pripravlja top ^
črpalko TČ Z 2B z dodatnim®^
nosnikoma toplote za odP|j|1ii
kuj3cu v Premanturi pri Medu


mDAJNI CENTER GORENJE
//
/ ^
SR 501 - REZALNI STROJČEK
-	priključna moč 100 W
-	število vrtljajev v minuti od 60 - 100
%
K
- moč 502 W
-	vrtanje v jeklo -10 mm
-	vrtanje v les - 20 mm
-	vrtalna glava - 13 mm
VIBRACIJSKI VRTALNIK VV 508 T
-	moč 520 W
-	vrtanje v beton - 12 mm
-	vrtanje v jeklo - 10 mm
-	vrtanje v les - 20 mm
KOTNI BRUSIŠ KB 69 A
-	moč 620 W
-	število vrtljajev/^
-	premer plošče ''
SKOBELJNIK 82 B
-	moč 400 W
-	širina skobljanja - 82 mm
-	globina skobljanja 0-0,6 mm
-	globina utora 0-15 mm
ZAMRZOVALNA SKRINJA
KOPALNIŠKI BLOK TEJA
- POPUST VELJA ZA VSE VRSTE KOPALNIŠKIH BLOKOV
ZAMRZOVALNA SKRINJA 31 M
-	celotna prostornina 325 I
-	mere: 85 x 110 x 70
-	poraba el. energije v 30 dneh 48 kWh
ZAMRZOVALNA SKRINJA 33 M
-	DEBELOSTENSKA
ZAMRZOVALNA SKRINJA 14 M
-	celotna prostornina 130 I
-	mere: 85 x 50 x 70
-	poraba el. energije v 30 dneh 33 kWh
21 M
~ celotna prostornina 210 I " mere: 85 x 80 x 70 ~ poraba el. energije v 30 dneh! 39 kWh
ZAMRZOVALNA SKRINJA 23 M
- DEBELOSTENSKA
ZAMRZOVALNA SKRINJA 41 M
~ celotna prostornina 400 I ~~ mere: 85 x 130 x 70 " poraba el. energije v 30 dneh 57 kWh
ZAMRZOVALNA SKRINJA 43 M
' DEBELOSTENSKA
JEDILNI PRIBOR WMF
-	cromorgan R-najboljše nerjaveče oplemeniteno jeklo 18/10
-	visok sijaj
-	neoporečna kvaliteta
KAKOVOST ZA VSE GENERACIJE
V
PEČI ZA CENTRALNO OGREVANJE TG-S 40-30
-	za vse vrste goriv
-	optimalni učinek v KW 25 - 32
-	čas izgorevanja z eO° polnitvijo do 20 ur
-	možnost priključka oljnega ali plinskega gorilca
TGS 50 - 40	^
TGK25KVV, 20 KW, 15 ^ TGEŠ 25 KW, 20 KW, ^
PEČ ZA CENTRALNO
OGREVANJE
KIV NOVA 32 KW
Z BOJLERJEM
-	za olje in plin
-	visok izkoristek
-	možnost montaže na tla, steno ali strop
-	izognemo se nakupu pretočnega ventila, kar zmanjša stroške 10 %
KIV NOVA 25 KW
Z BOJLERJEM
-	peč za centralno ogrevanje na olje in plin
t
KOSE
,r
f j
f

VIDEO REKORDER VIDEO KASETE
HI-FI STOLP - UNIVERSUM AUDIO KASETE
C
c
c
c
c
c
60 FERO 90 FERO 60 CROM 90 CROM 60 SUPER 90 SUPER
CD GRAMOFONI UNIVERSUM
KASETOFONI ZVOČNIKI ZA AVTO RADIJSKI SPREJEMNIKI Z URO
in
rei
Bi
sir
ti
Ht
V!
Po
up
bi;
Ki
Po
lai
ko
Pr
ve
M;
St,
dil


/I
FOTO APARAT REVUE 520 AF FOTO APARAT REVUE 180 CFM
FILM REVUE	24 POSN.
FILM REVUE	36 POSN.
4

iiii
p«
Pr,
ba
Po
ie
Bo
Ko
ie
se.
Pa
Go
V(
«1
V(
Pil
26
Kr,
Po ie '»<
Br
V(
Op,
ski
Pel
J?
MARIBOR 062 36 722 ■ LJUBLJANA 061 313 515 ■ MUTA 0602 61 277 ■ SPLIT 058 561 049 PTUJ 062 771 584 RIJEKA 051 39 907'
063 854 496 • ZADAR 057 430 778 NAZARJE 063 831 936 LENDAVA 069 75 568 ■ ZAGREB 041 446 470 ■ SLAV. BROD 055 234 274 J v 041 510 890 • BJELOVAR 043 436 59 ZAGREB 041 210 436 ■ KARLOVAC 047 23 315 • KUTINA 045 22 504 OSIJEK 054 32 128 ' U s|. 056 17 581 ■ BIHAČ077 224 153 SARAJEVO 071 24 049 MOSTAR 088 415 343 ZENICA 072 24 101 TUZLA 075 215 410 BLAŽU J V'J, TITOGRAD 081 32 904 PUCAREVO 072 793 244 DOBOJ 074 22 009 BANJA LUKA 078 22 155 BEOGRAD 011 4442 935 S^f ,, 026 24 346 SOMBOR 025 36 892 SUBOTICA 024 22 935 KIKINDA 023 523 801 ■ KARADORDEVO 021 765 002 ŠABAC 015 26 320_
-------	---------------- ------------------ ----------------- ------- - -	--- J'*), 40'
038 43 686 NIŠ 018 230 32 VRANJE 01732 783- KRAGUJEVAC 034 211 111 ■ KRALJEVO 036 334 111 ■ ČAČAK 032 43 625 SKOPJE 0» I |u
608EHJCC0MMER6
ba
sp,
Tajnica v managementskem teamu
tel/1 * * *?0 ,ef°šn/ega aprila je poni iiV Topolšici prvi dvodnev-ditot!erv, vn' seminar za tajnice ja k,°rjev v podjetjih Goren-
PrtsDe°Sl1 sem'naria je pomembno PwVua Predavateljica in avtorica Klemnika Sodobna tajnica Sonja n0 nrenc’ .sai ie posredovano vsebi-*°vala ■ ka sPrelno 'n sproti pove-leženk Z 'zklJšnjami in znanjem ude-'etinim Udeleženke pa so z nepos-iern r, s°delovanjem med seminar-?animriSpevale k večji aktualnosti. niihov'hOS*' in dinamiki seminarja. Po Znan;ph ocenah jim bo pridobljeno Pobno tPomemt)no pripomoglo pri so-^ Isem in še bolj kreativnem delu.
lel dslo sodobne tajnice ni 'utinsko telefoniranje ali post-
^aš/ upokojenci
V Q " ------------------
ti 0reniu Gospodinjski apara-
in d Je aprila upokojilo 7 delavk renj, avcev. od katerih je v Go-Bitennaida|j’ 36 le*. delal Franc
sir.,nc’ samostojni prijektant v itiani°V,nih službah. Le malo He|e časa je bila v Gorenju v Pa ^lis, snem alka pobiralka Posul 'dildh, ki se je pri nas za-Up0, a Pred 35 leti. Pogoje za ■žpoS^Pa so v tem podjetju b|aa Se Ivana Koželnik, KUr°Vna manipulantka in Marija Potn^.’ .sestavljalka iz Pralno-
laij v ^alr|e tehnike, obe sta de kovit reniu 30 let' Marija Bor prain’ ol3ratna laborantka v Več “'Pomivalni tehniki po Marjj 01 ^26 letih dela pri nas,
StortT Pesiak
i
skladiščnica v se je v Gorenju zapos-i n 1 se je v Gorenju zapos-Hej 5, več kot 32 leti ter Jer-pr0l 'Varnik, samostojni planer bat, N°dnje v strokovnih službo 2l 1 le bil v Gorenju 28 let.
- letih dela v Gorenju Servis se
te-E
čistilka v našem servisu v Koi^g" S,ana Bjelanovič. Vitomir ie bj| ’. serviser Gorenja v Zagrebu servj-pri nas zaposlen 17 let, vodja Pa s 6 enote v Puli, Viktor Drndič trenju6 upokoi'l P° 23 letih dela v
I'	Commerce so se upokoji-
v Goro “ ^^mek, pravnik S, ki se je Pike Jnlu Zaposlil 1963. leta, Vero-?6 |etjhamer. komercialistka ZT II po kraio dela v Gorenju in Marina ie v q ' ekonomska tehnica ZT II, ki renju delala od 1978. leta.
ie urvi k.°* 32 letih dela v Gorenju se K^nnv a S00)3 Mazej samostojna nriog^edska referentka v Gorenju
^ bružbeni standard so se
skih g?® računovodkinja stanovanj-Peig v ®dsiev Zorka Perš po 10 letih I ^Pravo reniu‘ Marija Kotnik, vodja j. '.-ig,r obrokov in Jožica Dermol. '' b Iggg3, °be sta bili v Gorenju od le-
^ V q	G
7' :1 s,a ,oren'u Procesna oprema
-ci lehnu apr'la invalidsko upokojila pA ki je na risarka Silva Štalekar, g|i| <016.. Gorenju delala 11 let, po iti j6 v1 skupnega dela, v Goren-ba s 0,1 zaposlen od leta 1966, M Spg-jJ® upokojil tudi ključavničar r 'K G 9 lst Edvard Leskovšek.
I aParat-en*u Mali gospodinjski
/|	' Pa sta se po treh deset-
režba obiskov. Danes sta sodobna tajnica in njeno delo tvorno in nenehno vpeti v uresničevanje poslovne politike in ciljev podjetja, saj mora tajnica pri svojem delu upoštevati določena pravila, nuditi pomoč managerjem pri planiranju, organiziranju, komuniciranju in nenazadnje motiviranju in kontroli, mora upoštevati pravila obnašanja, cilje in prednostne naloge za dosego teh ciljev. Skratkam mora biti tudi managersko dobro razgledana.
Sodobne tajnice morajo obvladati tudi tuje jezike in seveda delo na računalniku. Zato bodo udeleženke seminarja Sodobna tajnica svoje pridobljeno znanje na prihodnjem seminarju še obogatile z znanjem tujih jezikov in seveda obvladale delo na računalniku.
DZ.
letjih predčasno upokojili dve delavki. Tajnica direktorja Fanika Kunej se je upokojila po 23 letih in pol dela v Gorenju, samostojna referentka oskrbe Tea Švajger pa po 4 letih dela v Gorenju.
DR.
Tudi ob slovesu je lahko lepo
Srečanja, poslavljanja so pogosta sestavina življenja in brez njih bi bila vsebina prazna, monotona, enolična, so v uvodnem delu čestitke, sicer napisane v verzih, namenili lepe besede ob upokojitvi Marije Pesjak sodelavci iz Štedilnikov Gorenja Gospodinjski aparati. Marija Pesjak je še ena izmed tistih prizadevnih delavk Gorenja, če že ni poslednja v Gorenju Gospodinjski aparati, ki se je z Gorenjem srečala še leta 1958, v prostorih pozidanih barak v vasi Gorenje. Vse njeno delo pa je bilo prav tako namenjeno proizvodnji štedilnikov.
Kolikokrat je omenjala, da se bo upokojila prvi trenutek, ko bo to možno Pa sama tega nikoli ni verjela, tudi drugi so to njeno pripombo jemali bolj za šalo kot zares. Toda zgodilo se je prav to: 15. aprila se je srečala z Abrahamom, dan pozneje se je po dobrih 32 letih dela v Gorenju upokojila.
Hvaležni za vse njeno delo so ji sodelavci stisnili roko v zahvalo in za zdravje, srečo, radost.
H. J.
Srečanje na delovnem mestu
Ivan Gaberšek
Toliko ljubezni do dela, zadovoljstva ob majhnih stvareh kot v sebi nosi Ivan Gaberšek dandanes, ko vsi nekam hitimo in za nečim hlastamo, zlepa ne najdeš.
Še danes, po dvajsetih letih dela v Gorenju, kamor je kot izučen mizar prišel skupaj z ostalimi delavci bivšega Stiksa oziroma Lesne, je vesel, če je dela dovolj in ga lahko dobro opravi. ”Ni ga dela, ki ga ne bi sprejel z veseljem," pravi Ivan Gaberšek iz Gorenja Notranja oprema. Seveda se je v teh letih marsikaj spremenilo. "Čisto drugačni pogoji so danes, drugačni stroji in prostori, večja proizvodnja.”
Ljubezen do lesa, "iz katerega se da toliko ustvariti”, kot pravi Ivan Gaberšek, mu je bila nekako položena v zibelko. Podedoval jo je po očetu, ki ga je, tako kot mamo, izgubil v vojni vihri še kot otrok. Danes to ljubezen prenaša na vnuka, na prihodnost in se ne mara prav veliko ozirati na pretekle, marsikdaj težke čase. "Kar je bilo, je minilo,” pravi in še doda: "To je življenje, slabo in dobro.”
Za pogovor smo ga zmotili ob stroju za fino, do stotinke milimetra natančno površinsko obdelavo lesa, kjer dnevno obdela približno 2000 različnih komadov, od plošč do vrat. "Vse, kar naredimo, se izkaže v lakirnici, zato je delo odgovorno in razgibano. Seveda moraš vedeti, kaj bo iz kakšnega kosa nastalo,
kakšen mora biti izgled, ko je izdelek dokončan. Nič več ni posebne kontrole. Vsak sam odgovarja za kakovost svojega dela. Tržišče je seveda iz dneva v dan vse bolj zahtevno.”
Ali ga je kdaj v teh letih zamikalo, da bi šel drugam? Z odgovorom niti malo ne okleva. "Ne, prav nič me ni zamikalo. Vesel sem bil, ko sem prišel v Gorenje in s sodelavci se razumem. Ne, ne bi šel drugam.”
Seveda, vse ne gre vedno povsem gladko. "Veliko je vreden pogovor. Vsaka reč, če se pametno pogovoriš, gre veliko lažje in mi se med seboj pogovorimo, zakaj je prišlo do napake," pravi Ivan Gaberšek, prepričan, da vsakdo potrebuje nekoga ob sebi, pa naj bo to na delu ali doma, da se z njim pogovori, da z njim deli dobro in slabo. S skupnimi močmi je vse lažje in zadovoljstvo po dobro opravljenem delu večje.
Božena Gorjan
Interna 133
Odpadna drva
Iz Pralno-pomivalne tehnike Go-
renja Gospodinjski aparati smo dobili bolj namig kot vprašanje o na-
laganju odpadnih drv. Kljub temu, da se prizadeti delavec ni želel predstaviti, smo odgovor poiskali
v Notranjem transportu Gorenja Gospodinjski aparati pri Hermanu Pogladiču.
V tovarne Gorenja prihaja vsak dan ogromno materiala, ki je zložen v paletah in razni drugi embalaži. Del te embalaže ne vračamo, prav tako je neuporabna za Gorenje. Ves leseni odpadni material zbirajo v skladišču odpadnih surovin. Tam odpadni les sortirajo, neuporabno embalažo in poškodovane palete razbijajo ter tak odpadek zlagajo v kesone. Če prispe večja količina pločevine z vlaki, je tedaj veliko več lesenih odpadkov v večjih kosih, kar pa časovno vnaprej ne morejo predivdeti.
Ves les, ki je večjih dimenzij, zlagajo (Xisebej. Nekaj tega lesa prevzamejo v mizarski delavnici Vzdrževanja Gorenja Gosjiodinjski aparati, zanj pa je vse več zanimanja tudi iz Gorenja Notranja oprema in Gorenja Procesna oprema, ki uporablja ta les za odpremo strojev in naprav. Torej ves les, ki je boljše kakovosti, sicer porabijo v omenjenih podjetjih, višek pa prodajo p>o vnaprej določenih cenah.
Tako so odpadne deske (razni pokrovi zabojev...) po ceni 460,00 din za kubični meter, kar je 20 % tržne cene lesa. Letve (štafli) dimenzije 150 x 80 x 1300 mm so po 690,00 dinarjev (ali 30 % tržne cene). Letve dimenzije 50 x 80 x 4000 mm so po 960.00 dinarjev (40 % tržne cene). Preostali les prodajajo kot odpadek po ceni 50,00 dinarjev za kubi k (ali 10 % vrednosti drv na trgu).
Seveda velja za ta les kar veliko zanimanja in v Notranjem transportu vodijo od leta 1986 naprej posebno evidenčno knjigo. Razpis za drva objavijo v Informatorju. Nazadnje je bil objavljen v 44. številki Informatorja (28. novembra 1990). Prijavilo se je okrog 270 delavcev, ki so vpisani po vrstnem redu prijav. Po tem vrstnem redu delaci drva tudi dobijo. Seveda se za prevzem pred tem dogovorijo. Interesent za drva (za vsako gospodinjstvo upoštevajo le enega prijavljenega) dobi v transportni pisarni dobavnico, v prodajalni ocenjenega blaga Gorenja Commerce v Rdeči dvorani plača znesek 200,00 din (za 4 kubike drv). V sektorju transporta Gorenja Servis se nato delavec dogovori še za prevoz, ki ga zaračunavajo po veljavni tarifi za prevoženi kilometer.
Evidenčno knjigo oziroma vrstni red si lahko v transportni pisarni ogleda vsak, vsebina in kakovost nalaganja odpadnih drv pa je odvisna od tega, kakšen je pač odpad v določenem času. Če je veliko palet in če je delavec precej oddaljen od tovarne, je včasih res vprašanje, ali se tak nakup izplača ali ne.	H .
Delovne naloge v maju 1991
Gorenje Gospodinjski aparati*	Štedilniki			48.653
	Pralni stroji		'#	32.130
	Zamrzovalna in hladilna tehnika	Zamrzo-	m	22.544
		Zamrzo-	c	12.000
		madilrnkiKg^^ 20.600		
	Kompresorji			21.000
Gorenje Notranja oprema	Keramika (m?)			91.000
Gorenje Elektronika	TV aparati		a§	13.200
Gorenje MGA	Mali • aparati			245882
Gorenje	Servisni		m	ni podatka
■ V Štedilnikih delajo maja 22 delovnih dni, v Pralno-pomivalni tehniki 21 in Zamrzovalno-hladilni tehniki 20 delovnih dni.
Gorenje prodaja kakovost
V trgovinah se pojavlja vse več izdelkov, ki so tako ali drugače konkurenčni proizvodom Gorenje.
Večkrat tudi v časopisih zasledimo vprašanja, zakaj so, na primer, pralni stroji Gorenja dražji od drugih.
če že drugi ne, bi morali vsaj trgovci dobro poznati prednosti pralnih strojev Gorenja. Pa tudi potrošniki bi lahko že kaj več vedeli o pralnih strojih, ki jih je, na primer, samo Gorenje izdelalo že nad 7 milijonov.
Primerjavo lahko ponazorimo tudi s primerom nakupa avtomobila, ko tudi pri cenejših avtomobilih kupec najprej vpraša, nato pa tudi preračuna, o določenih podatkih. Zanima ga poraba goriva, hitrost, kakovost laka in pločevine, zanesljivost vžiga in podobno. Za vse te - podobne lastnosti, čeprav v pralnem stroju, ima Gorenje mednarodno priznane kvalitetne in druge znake. Gorenjevi pralni stroji so varčni, dovolj hitri (tudi 1000 obratov v minuti), določeni deli so izdelani iz nerjavne pločevine, ponašajo se z ekološkim programom..
Na vse te prednosti kupca opozorijo ustrezne nalepke. In če kupec vse to preračuna, mu ni težko ugotoviti, da perejo doma s pralnim strojem - vrednim svojega imena in cene.
H. J.
Izobraževanje			
Oblika	Kdaj	Kje	Izvajalec
Izvedba disciplinskega postopka	14. maja	Ljubljana	DU Boris Kidrič
Vloga podjetja pri aktivni politiki	15. maja	Ljubljana	Ljubljana DU Boris Kidrič
zaposlovanja Transformacija	13.14. maja	Zagreb	Ljubljana IP Informator
družbenih podjetij	21. in 22. maja	Osijek	IP Informator
Ekologija za potrebe managementa	6. junija	Velenje	IG Gorenje
Vodenje letnih razgovorov s sodelavci	po dogovoru z	Koncem	IC Gorenje
- trening za vodje	vodstvom podjetij		
Podrobnejše informacije v zvezi s tečaji dobite v Izobraževalnem centru, tel. 270 II. ATC.
Malica
Četrtek
Petek
Sobota
Ponedeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Čebulna bržola, široki rezanci. Čebulna bržola, široki rezanci, solata	solata
Pečenice, dušeno kislo zelje, Rižev narastek, kompot jabolko
Prekajena rebrca, krompirjeva Posebna salama, krompirjeva
solata, pecivo	solata, pecivo
Piščančja obara, buhtelj	Piščančja obara, buhtelj
Šunka v dozi, francoska	Mesna	štruca, francoska
solata	solata,	sadje
Somborska zarebrnica, krompir Nadevan piščanec, krompir v
kosih, solata	kosih, solata
Dušen puran, mlinci,	solata Dušen	piščanec, mlinci,	solata
INFORMATOR, list za obveščanje delavcev Gorenja v Velenju ter Gorenja Mali gospodinjski aparati Nazarje. Družbeni organi: Izdajateljski svet. Ureja Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 7270 izvodov. Grafična priprava, tisk in odprema: Tiskarna Velenje. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23. 1. 1974. Poštnina pri pošti Velenje.
Alojz Petrej
Sodelavcev, prijateljev in znancev se spominjamo po vsem, kar so v svojem življenju naredili, pustili za sabo, pustili In dali tistim, ki so jih imeli radi. Za njimi ostaja njihovo delo.
Pred letošnjimi prvomajskimi prazniki smo se za vedno poslovili še od enega sodelavca, Alojza Petreja. Le nekaj dni ga je takrat še ločilo od upokojitve, saj zaradi bolezni že dalj časa ni mogel na delo. Gorenje, kjer je na delu preživel poldrugo desetletje, je prav zato zapustil že pred dobrim letom dni, ko je prav zaradi bolezni moral ostati doma. Bolezen pač ne vpraša za leta, saj Lojze ni dopolnil niti 43 let in čeprav je bil še pred kratkim, ko so mu zdravniki povedali, da na delo ne bo več šel, še poln načrtov za prihodnost. Mnogim je za to, kar je v svojem vse prekratkem življenju dal svoji družini, svojim trem otrokom, potrebnih veliko več let. Za to je morda kriva tudi njegova velika ljubezen do glasbe, ki je je veliko prešlo tudi na njegovo
Tanjo, Marjana in Zorana. Podoba Alojza Petreja ostal8 med nami takšna, kot je bil zi vse: sodelavec, prijatelj, glasb®" nlk, vedno pripravljen, odreči s® marsičemu, da bi vsakomur da kar največ. Čeprav je sam mora1 popustiti, se bodo njegove želi® in hotenje zagotovo uresničevali naprej.
Morda niti sam ni vedel, kolik® je imel prijateljev. In mnogi"1 med njimi bo njegova podob® ostala v spominu še dolgo.
Sodelavci
Gorenja Procesna opre"1®
Najboljši v šahu
Tekmovanja za ekipno prvenstvo Gorenja v šahu za leto 1991 se je skupno udeležilo 5 ekip.
V točkovanju za pokal Gorenja, J se seštevajo točke za uspeh in ^ ležbo je pri moških največ, 180 zbrala ekipa ZHT, pri ženskah r Servis, 100 točk.	V
8Č u
Uvrstitev moških ekip skupine A: 1. Galvana 9 točk, (Dvoršek, Čulk, Ibra-himovič, Slavinec), 2. PRT 4 (Geršak, Mačkovšek, Skutnik, Hudovernik). Skupina B: 1. Družbeni standard 13,5 točk (Goršek, Kovač, Merzdov-nik, Rupnik), 2. PRT 7 (Petrovski, Sevčnikar B., Sevčnikar E., Polak), 3. Galvana 6,5 (Zajc, Svečko, Vasič, Meh).
Namizni tenis: Finance in PPT I.
Tekmovanja v namiznoteniški ligi za leto 1991 se je udeležilo 13 ekip.
Vrstni red ženskih ekip: 1. PPT I. (Hudobreznik M., Satler), 2. Kadrovski sektor (Viher, Vrtačnik), 3. PPT II. (Hudobreznik J., Javornik).
Vrstni red moških ekip: 1. Finance (Zadravec. Tešanovič) 18, 2. Vzdrževanje II. (Kos, Krevh), 16, 3. Kadrovski sektor I. (Rupnik, Goršek, Prelov-šek, Flis) 14, 4. Vzdrževanje I., 6, 5, Elektronika 6, 6. Procesna oprema 6, 7. Kadrovski sektor 6, 8. GA RP 4, 9 Prototipna GA, PPT 0 točk.
Košarka * V
Sredi aprila so se v boju pod koši pomerile košarkarice in košarkarji Gorenja v Velenju, pri čemer sta bili najboljši ekipi Servisa.
V	ženski kategoriji A je tako zmagal Servis v postavi Kokorič, Zacirkovnik, Kirar, Stankovič in Smodiš, druga je bila Galvana in tretja ZHT.
Pri moških je v kategoriji A zmagala ekipa Servisa,ki je v finalu premagala drugouvrščeno ekipo DSSS GA, tretje mesto pa je osvojila Elektronika. Za zmagovalno ekipo so igrali Movh, Kahfedič, Divjak, Hudournik, Založnik, Cavnik, Hudej in Mraz.
V	kategogiji B je zmagala Notranja oprema (Matjaž, Jamnikar, Jošt, Gumzej, Vodlak in Rebec) pred ZHT In Galvano.
Lepi uspehi naših tekačev
Na tradicionalnem 29. taborni^ teku na Muti je ponovno sodelo lo lepo število članov Tekaške * cije Gorenje.
Ot"®
Na krosih pionirjev in pionirk se - ^ članov tekaške sekcije Gorenja " mogli enakovredno kosati z domač zato pa je bila slika med odra® ^
Gorenja so osvojili kar lepo šte’ lajn 29. taborniškega teka.
ivil® ^

Na 2. malem maratonu na 23 km gi progi je v konkurenci
zmagal Jernej Švajger s čas™ 1 : 41,30. Med mlajšimi člani je b® ^ že Švajger 2. (čas 1:26,12), f*'', Zupanc 3. (1 : 35,16)... V odlični ^ kurenci članov do 40 let je Jože % boten dosegel 10. mesto (1 / 37’. Marjan Lipičnik 11. in Martin < 12. mesto. Med mlaišimi veteta" „
mesto. Med mlajšimi veter«' . Hinko Jerčič bil 2. (1 : 38,57), P*..
numv oeiuiu un ^ l . 00,ui r ■m-
tako 2. pa je bil med starejšimi v® rani Uroš Lampe (1 : 55,58).
Ekipno je Tekaška sekcija dos^, zmagi med mlajšimi in starejšim' ^
ni, z 18. osvojenimi točkami pa 50 v skupni konkurenci četrti.
Vabilo na Blegoš
ki deluje v okviru planini'"^, društva Šoštanj, vabi v nedelj0 ^ maja 1991, ljubitelje narave ne p goš.
Hoje je za kakšni dve uri in je za^Jj let primeren tudi za družine. Pnp , se lahko pri Miri Slemenšek, in1® , 459 II ATC. Avtobus pa bo kot P?v<
vadi odpeljal ob 6. uri izpred dvorane, ustavil pa se bo v Sošta
(*• — ~	—____—ri _ i ■ •	.. i — *
Šmartnem ob Paki in v Letušu.
B5
Planinska sekcija Gorenja
........ •
Ve
ki
jen
hui
•ek
hih
liS[
°Pi
Sot
"Rl
hi
ta