Po£in!n.i pJaJana v go!owInS- Lel® VI., St. MS. v Ljubljani* w sredo 5» julija ^922. Posam. it. 7B p. HflPREJ Glasijo Socialistične stranke Jugoilavile. Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 163. Tel. int. št. 312. Ček. rač. št. 11.959. Stane mesečno 10 Din, za inozemstvo 20 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 80 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. O zakasnelem sankcioniranja socialnih zakonov. (Govor posl. sodr. Etbina Kristana na seji Narodne skupščine dne 22, junija.) ali rilz, e ^hko obstojajo brez države, j tovarne, v mesta, v rudnike, veda VS družbi bo obstojal narod. Se-litičnn116 S1.nei:e zamenjavati naroda s po-t0 j. oacionalo. V glavnem pa gre za Iti'čp 36 ita nar°d nekaj živega. Tukaj je. r°d dnlf skrbeli za to, da bo ta na-zaSčirn z‘vc- da bo zadovoljen, če ne zaščit; eie5a nar°da, vam vsi zakoni o kh-jfo * *žaye ne bodo nič pomagali; Sodišč' -j. ^Uite državo z žandarji in tflj k? 1!- v*s^cami, pa je ne boste zašči-skanip1 30 1do.narod sam razdejal. (Plo-daij levici- — Medklici: Zato smo ta 0 zaščiti delavcev.) Vi ste dali strahu T 0 za§čiti delavcev iz nekega se turi! 1Sosi3cdje. in da povem, zbali ste tudi.) j50niunistov. (Medklici: Vi tudi. vi se nm- 'l.,Sin/° stopili v boj z njimi, čim so ^oziti^«- (Medklic: To je stališče vaše k koWa Do^dke.) Vaši medklici, gospod ’ so tako duhoviti, da mi res ni tre s^aneteC’'rai- nan]e* ln če mislite, da poklic LV. c z odgovori na vaše med -4(Vi ________ ^'niof-Se J?oste najbrže zmotili. (Kosta vate ’^daj pomeni to, da zahte- v°lilci) r zalu>n iZ strahu pred svojimi D°Iitilt spod minister, če bi mi vodili nrev2Gr ufDeha uri volilcih. bi enostavno bilj niih ,aze komunistov, pa bi pridobe nr’-asove- (Kosta Timotijevič: Jaz Pravir mi sni0 Uri .tega- Hotel sem le reči, da ni Dak tega zakona iz strahu, am- rale.) zaradi pravice, pravičnosti in mo- delo, sn + -*' na] zaSčitijo delavca in Se 2 nj. ':?rej važni zaradi tega. ker naj se je (Jlirni zaščiti večina naroda. Tukaj ^dniiriT^0- da delajo tudi učitelji in mu nihče ne oporeka in ni- •zmed nas ni dejal, da jih ne kmatra- cin jn ^elayce, ker delajo le na drug na-stVu> v 1 «h prištevamo delovnemu ljud-hilo trpKF ?a So zanje posebni zakoni, je ni še ni,Vu
  • fenik: Vi hočete rekvi-,r*rajo niihVne ra°či- Hočete, da se rekvi-h&lje S,Drx°dukti.) Gospod Drofenik bi ainianip }“e .Se ne bi toliko razburjal. J^rih misl' Pomladka tistih, o ka- ^očeni 'j a jih specialno zastopa, so c>: zakai Postanejo industrijski delav-xV°iega LVa?„ne more prehraniti vsega ^1 nadarrasCa^a‘ Kakor doslej, tako bo ^ gotov del z vasi moral iti v (Konec.) v Ameriko, m tam postajati industrijsko delavstvo. Kaj pa so industrijski delavci, zlasti v tej deželi, ki še nima starih delavskih generacij, ker še nima stare industrije? To so vaši otroci, gospodje, to so sinovi vaše vasi. ki so bili izgnani od tam in so si morali poiskati drugačnega zaslužka. In gospodje, če se brigamo za te ljudi, grešite baš vi. kadar nam očitate, da je to škodljivo. Po vse.m, kar se je tukaj slišalo v tej debati, ne more človek priti do prepričanja. da je večina kaj posebno pripravljena iti po noti. ki bi delavstvu zavarovala pravice in delavskemu razredu omogočila razvoj. (Z. Vidanovič: Kdo je pa dal ta zakon? Večina ali manjšina?) Manjšina je predlagala, večina je pa odvzela, kolikor ie mogla, kolikor je zahteval ta gospod tukaj (kaže na ministra pravosodja dr. Lazarja Markoviča). — (Ž. Vidanovič: Dosti je dala. — Valerijan Pribičevič: Kaj so vam vzeli?) Kaj da niso vzeli? Tukaj so bile naredbe. ki jih je bilo treba ižpremeniti v zakon. Vse to ie že bilo na Hrvaškem, v Vojvodini, v Sloveniji. Imeli smo osemurni delavnik iz časa preloma; ali ga niste popačili? In sedaj gospodje ne vedo. ali naj se odločijo za kapitalistično politiko, ali za to. kar smatrajo za demkoratično politiko male buržoazije. Tako so si na primer dali sugerirati, da so izjeme od osemurnega delavnika potrebne zaradi stopnje gospodarskega razvoja v deželi, češ. da se s temi izjemami ščitijo mali obrtniki, mali posestniki itd. — Verujem, da se to gosp. Mihaldžiiču zdi prav. Toda. če mislite. motite se. da boste s takimi ukrepi ohranili malo obrt. rešili rokodelce in podobne reči. Zakaj prvič, če bo delavec videl, da ima v veliki tovarni boljše pogoje za delo in za obstanek, bo zapustil rokodelca mojstra, in pojde tja, kjer bo bolje zanj. Na drugi strani sploh ni vprašanje. da bi mogli delavci s prekomernim delom rešiti obliko gospodarstva, ki jo razvoj sam ubija. (Valerijan Pribičevič dela medklice.) Gospod Valerijan. rokodelcev ne ubijajo delavci, ampak velika produkcija, in ubiia l'h tako, da ne morete preprečiti tega. Poglejte, kaj sc godi na drugi strani oceana. Kaj je tam čevljar ali mesar? Pri nas kupuje mesar vole, jih pobija in prodaja to meso; včasih pobije tudi kravico in prodaja njeno meso za volovsko. (Veselost.) Tam nima kaj pobijati. (Medklic: Ni klavnic.) Ne, on nima klavnic. Ampak pet, šest velekapitalistov ima ogromne klavnice, ki predstavljajo na primer v Chicagi 1 celo mesto zase. Mesar pa ne dela nič druge-* ga. kakor da naroča meso iz teh klavnic, ki kontrolirajo obenem jajca, maslo in vsakovrstne druge produkte, pa prodaja, kar dobiva. Agent teh klavnic je postal. (Valerijan Pribičevič: Pri nas ni tega.) Pri nas še ni tega, dasi se kažejo začetki. Ali po razvoju v drugih deželah lahko spoznate zakone razvoja in lahko vidite, kam da gremo: in po tem. kar vam kaže razvoj, bi lahko prilagodili svojo politiko potrebam, in lahko bi na ta način preprečili marsikak hud dogodek s tem, da bi pravočasno razvijajočemu razredu dali, kar mora zahtevati. Gospodje, rad bi obrnil vašo pozornost na to. kako važne so te reči, ker no* čete pa nočete priznati te važnosti. Toda niti najmanje si ne domišljam, da vas prepričam. Sodrug Divac vam je povedal toliko resničnega in lepega, da se ne boste. ne le zato, ker ne marate, ampak že zato ne. ker ie ves vaš način mišljenja' tako nasproten tem idejam, da jih večina vas enostavno ne more razumeti. Prota Mihaldžič na primer, ki je lahko dober, duhovnik in ima lahko dobro srce. je ži-< vel v ideji, se razvijal v ideji, da je dela-* vec od Boga ustvarjen, da dela in sluša, gospodar pa zato, da ukazuje; in tako mišljenje se ne izpreminja s teoretičnimi predavanji. (Medklici: On ni dejal tega.) (Prota Stevan Mihaldžič: Lepo vas prosim, da mi ne podtikate takih izrazov. Vi me s tem žalite, ker to ni dostojno in n! lepo. da mi podtikate take izraze.) Gospod .prota, ničesar Vam ne podti* kam. — Jaz sem gospoda ves čas poslušal in iz tega, kar je govoril, le jemljem kvintesenco, jemljem tistega duha, ki vodi vse njegovo razlaganje. On bi rad pa-tronizirai. Mislim, da je to lahko prav dobra in prav lepa ideja, le da delavec dandanašnji noče več patroniziranja. On hoče enake pravice, to je tisto. Gospodje, kakor dobro vem. da vas ne morem prepričati, hočemo vendar jaz in moji tovariši izpolniti svojo dolžnost, pa tudi če ne bi bilo nič drugega, kakor, tisto: Dixi et salvavi anirnam meam. VI storite, gospodje. kakoT mislite, toda nikar se ne izgovarjajte, da vam ni bilo povedano, kar je bilo treba. Predlagam sledeči dnevni red: >Zaslišavši g. interpelanta in govornike o interpelaciji g. Nedeljka Divca o nesankcioniranju zakona o zaščiti delavcev in zakona o zavarovanju delavcev ter odgovor gospoda ministra za socialno politiko, jemlje Narodna skupščina na znanje ugotovitev gospoda ministra, da sta oba zakona podpisana in že v »Službenih Novinah« objavljena z opombo, da * gospod minister ne bi bil smel dovoliti, da se ie podpis odlagal več kakor šest mesecev, računajoč od dneva, ko je Zakonodajni odbor razglasil dotični uredbi za zakona in ju predsedništvo Narodne skupščine oddalo vladi na daljnje pošto- »anje: nalaga gospodu ministru, da se to ae ponovi, in prehaia na dnevni red.« ■Ploskanje na levici.) Večina ie — skoraj bi se moralo reji »seveda« — sprejela enostaven prehod la dnevni red. NARODNA SKUPŠČINA. 3. iuitia. Seja se je pričela šele zve-*er ob šestih. Ministri so odgovarjali na Rožena vprašanja poslancev. Zatem je Mia razprava o donoinilih zakona o sodcem postopanju. Zakon je bil sprejet. Pri-jodnia seja jutri. . | -■ n m mi ——— ti Politične vesti. + »Za opremo vojaštva«. Ministrski S?et, ki je zboroval 3. t. m. ie odobril vo.l-aemu ministrstvu kredit v znesku 40 milijonov kron. Volno ministrstvo je zahtevalo ta kredit »za 30.000 vojaških postelj« in »za šivalne stroie«. Vojnemu mi-sistrstvu dajo kolikor hoče denarja na razpolago, pri prosvetnem pa štedlio kar » da. Nečuvena sramota je to dejstvo. Ki 80% analfabetskem jugoslovanskem sarodu! Kakor je videti, bomo kmalu »rišli čez 6 miliard, katere je že dobilo 7oino ministrstvo za svoje namene. + Pogodba med Češkoslovaško in Jttgosig* vflo. Iz Belgrada poročajo, da bo koncem tega meseca odpotoval ministrski predsednik Paš'6 v Prago, fcjor bo podpisal pogodbo mod Ceško-ilovasko in Jugoslavijo za dobo 8—10 let. Kakor ie 74i3iw. je obstojala prejšnja posodba samo za tobo 2 let 'm ie sedaj že potekla. + Liga narodov o balkanskih homatijah. V ponedeljek 3. t. m. je imel ministrski svet se- ^na kateri ic poročal o obmejnem stanju na Igarski meji general Višič. Ministrski svet ic ?roglasšl na bolgarski meji preki sod. Treba je pomislita, da je« maeedonsko prebivalstvo pod strahorvltim jugoslovanskim režimom, ki le kriv Eataštva in z nivm združenih nemirov. Ker ]e 'selgrajska vlada žs pred dnevi poslala Bolgariji iHimat. se ie le ta obrnila na Ligo narodov ja posredovanje. Liga narodov bo o bolgarsfcem-vbakem sporu razpravljala 15. t. m. -j- Stavka rudarjev na Štajerskem. Danes je izbruhnila v nemškem delu Šta-erske stavka rudarjev. Rudarji so si anedsebojno obljubili, da med stavko ne iK>do zavživali opojnih pijač. Deželna riada se je že izrekla, da je pripravljena *osredovati. 4- Stavka stavcev in tiskarjev v Berlinu. Ker stavkajo v Berlinu stavci, is izhajajo več dnevniki, z izjemo dnev-lika berlinskega delavstva, v katerem >b javljalo svoie ukrene socialistične Stranke. Pomanjkanje časopisov je zelo Občutno in ga najbolj opažajo na bovzh vier marka strahovito pada. Dolar n. pr. lotira uradno že 42Q mark. Stavka stav-fev bo najbrž še trajala, ker nočejo popustiti niti delodajalci niti stavci. 4- Moč nemškega socializma. Nemški socialistični pokret je ostal do veli-tem razcepu do danes še neujedinjen. ieorav se najodločnejši borci trudijo, da soostavijo za napredek nemškega proletariata toli potrebno edinstvo. Pri tem sdinstvu niso oa mišljeni komunisti, ki so M) pokazali kot rušilci proletarskih orga-Jrizacii najboljše pomočnike monarhistične reakcije. V poštev prideta le dve itranki: Socialistična stranka Nemčije IS. P. D.) in Neodvisna social-demokra-tična stranka (U. S. P.). Zanimivo je po-enati moč teh dveh strank, ki tvorita ie ker ie skoro popolnoma komunističen. To nedoslednost pokazuje baš Kautsky v svoiih člankih. Kautskv ne vidi v teh člankih nobenega razloga, da bi postajale dve socialistični stranki in naiodločnejše zagovarja uiedinienie obeh imenovanih strank. S. P. D. je štela v lanskem letu oo poročilu predloženem na kongresu v Goriitzu 1,221.059 članov, torej štirikrat toliko kakor U. S. P. To število je v tekočem letu še narastlo in tako ie razumljivo. če pravi Kautsky, ko zagovarja edinstvo: »Edinstvo znači to. da dobi vsakdo izmed nas možnost govoriti pred veliko večjim krogom nego dosedaj, pred večino proletariata, in to ne kakor tujec, kakor nasprotnik, temveč kakor sodrug, ki hoče samo proletariatu korist. + Socialistične stranke v Nemčiji so iimi tovariši opustiti zagovornfštvo vsled nečuventga terorja,, ki s0 12 nat0 munisti. V posebnem proglas‘ |£tariat, I SVetOVnl Pr0‘8t»', _ naslovile na vlado resolucijo, v kateri zahtevajo posebno državno ministrstvo za varstvo republike. Med tem časom je državni £vet že sprejel zakon o zaščiti republike. -r Ber!?nski ooHtični policiji se je posrečilo iztakniti listo članov skrivnostne organizacije »C«, katerih ie skupno okoli 750. Pretežna večina izmed njih je že pod kliučem. Nekaterim krivcem se ja posrečilo ubežati vkljub najstrožji kontroli. + Nazadovanje komunistov v za-nadni Evrooi. Znano je, da se III, internacionali ni posrečilo zasidrati se v za-padni Evropi. Edina njena trdna postojanka je bila v Franciji, na katero ie tudi III. internacionala zidala vse svoje upe glede svojega Dohoda po Evropi. In vendar ie o oriliki zadnjih volitev v francoske oblastne skupščine pokazal francoski proletariat, da obrača komunizmu hrbet in da se vraču oziroma vstopa v socialistične vrste. Fro-ssard, tajnik francoske komunistične stranke js v Moskvi na seji izvrševalnega odbora komunistične stranke odkrito to priznal: »Lansko leto smo Imeli ob času kongresa 120.000 rednih članov, med tem je padlo število članov na 60.000.« Mislimo, da to priznanje govori cele knjige. + Konferenca U, internacionale, ki ie zborovala v Londonu, ic vztrajala na svojem sklepu, da ne more sodelovati s III. internacionalo ter je obenem zavrgla predloge, ki nai bi podali temelj sporazuma s III. internacionalo (v Moskvi). Konferenca ie sklenila: 1. Z ozirom na pomanjkljivo zaupanje in nesolidarsiost na strani III. internacionale, ki je raztrgala mednarodno strokovno zvezo, napadla socialistično internacionalo, prekoračila obljube, dane na berlinski konferenci glede političnih procesov v Moskvi in poga-zila dano obljubo, da bo predložila dokumente o Georgiji odboru delegatov v razsojo, ne more konferenca sodelovati za dosego mednarodnega sporazuma 111, internacionalo. 2. Splošna konferenca socialističnih in delavskih strank se sestane v oktobru v Hamburgu, da prouči možnosti skupnega dela socialističnih in delavskih strank v vprašanjih politične in gospodarske obnove Evrope. 3. Konferenca hoče podpirati amsterdamsko strokovno internacionalo v njenem obrambnem boiu zoper kapitalizem. — Koncem ie sprejela konfercnca rcsolucijc, ki stre- vv>i4 <_iYwu aucll,lv ___ me za oiačeniem razrednih organizacij. 5ro nemškega razredno zavednega proie- kako ki se olajšalo razorožimo in kako bi auriata. U. S. P. šteje 360 648 članov. ! orien tirala mednarodna trgovina su-Clanstvo se sicer nc veča, vendar v se- ™vm in blaga, potrebnega za žlvljenie. ftanjih razmerah vidi vodstvo velik uspeli I -f Vandervclda, bivši predsednik II. te v tem. da število članov ne pada. Ne- internacionale, ie v svojem govoru prt »igodr.o upliva predvsem dejstvo, da je Zvezi narodov uoročal o poteku obrav- ■Bsvoji-la stranka lansko leto v Leipzigu ra ve nroti socialnim revolucionarjem v orosrram. ki ne odgovarja praksi stranke, Moskvi. Povdarjal je. da je moral s svo- zagovorniki pozvali svetovni prj^ nai protestira nroti smrtni <>bswou go_ terc hočejo komunisti pogubit! zapr ^ ,g cialne revolucionarje. 0nw”L * -a naj-sovjetska vlada izdala amnestio^ ^ huiše zločince, medtem ko postop cialnimi revolucionarji ravno naroo . tožila jih je zločinov, ki soscil^rS« krat ko so bili že v iefr. Namenijo ^ nističnih voditeljev so najboj raz , ^ iziave komunista Sellierja. ki ie 0 ^ da pomeni zagovarjanje obtožene • bo proti ruski revoluciji. VanderveMe^. ie odgovoril, da »omem zagovarjanje clalnih revolucionarjev borbo za ^ ske revolucije. Med vandervel vorom se je posrečilo Frossardu s er udreti v zborovalno dvorano, nr ^ ie prišlo do viharnih prizorov, k st> iali toliko časa. da ie Vandervelde z™ stil dvorano. Komunisti seyed^ n s teror«em orav ničesar dosegi • + Liea narodov za , raZ® r0dov Pretekli teden je pričela Liga « ^viza razorožitev pod predsedstvo^ sq anija s svojimi posvetovanji VS6kijc#i? oosvetuieio o razorožitvi in konference v ta namen, toda z r ^ vlio še dolgo ne bodo pričeli. tla zan!o zrela. ‘4- Kovinski delavci v jvul*',ia s svojo stavivOt ker so jaVjjaio ^ elirfi o »>rvr.u' *»«• »-v _ , vim opravičenim zahtevam, isto a?pla in Lfvorna. + Mestni na«tavljenci * pi^čell stavkati, ker iim niso doV doklad. vesti- ven,®S šoli. Prejeli smo sledeči dopis- razntal turnovega zavoda so podvržene orečast)tln od strani svojih učiteljic, ali p hAse]o, da n’. «,[. ster. StariSi učenik morajo. dai»l1 ,a zfAaL°.^I.ed.xin žilice. v »Marijino družbo«. Kar „e sw" ve stroške, če bi pa učenke ^edovanjej' b. skoro popolnoma namogo^-e. *n®vvetosti« P, e01-vseh teh sester se odlikuje na ietošnie5^fe(iu. no Metodlja SuMeršlč. katera ic ra* sitem letu podučevala v 3. izia^1' jobl Om*niena se je pred vsean nVS^o $° unr jf> Om*njena se ie pred v>esn vs^0 501 jo Sc katera Izstopi in vstopi v trs?,.k c|j0 k^°t{Uje v večmi predmetov slabšo,^^ie o&ro zasluži, če pa ne Izstopi In ^“ i^valo. dopolnilni var rod pa dobi l*^rlnano5t} do* odgovarja resnični zruoEnostJ W da nC Kar s« boiji voditeljica fazrcd. bila dovoli Uičonk za ^°!"',dlitl k tono. tak škandalozni «»^/1 i^a vs* obisku dopolnilnega razreda, a» v# na •, pet v svojih krepilih je ^teV“ b res. kar obUublla - £ to ?e ni bilo dovoli Sla je L ' lU je , „j[itl trgovsko Sole g, Gogalu, k®*,, ,,, im«i®, M irgovsKe soie g, uw«i; in K« »črno letino« njej noliubih jc ra*^f' p©k® zonipnl sestaneli, na katerem w doP!s? nrf naj ukrene. Ko jc M %\ «' učenko vpisat, se je Izrazi] K* ,fa s* njih oblskulo Se dopolnilni razred. s(jstr€ tH >dr, ulč«. Tako oneniosočljo ^isk en^(*uP' konnipcjiitljon g. ravnatcli v prid c njt>e' žavnega« zavoda, kar je ,eto SUrNsirt« »V irtooranj g^bnl trebnem pošiljati otroke io v » ^,ski sv« d(r tu razred. Apeliramo na vjwl ^ pa 7^ n]a, zadevo preišče, krivce kaznuj pa vP t0ln- tiCni zavod. Ono »sveto* ^ n;' zakaj ne kvalificira JgcacHO« Hot več litri d« svojevoljno ky"l izgUb^, po^l kakor ne odgovarja usp-^ P ne bo« učeiik pa tudi pod tem r K' ^Trboveljska crcuw«0J^"c, ttgjf izda za 52 mlijonov novil .^jojioV a bo imela odslej nad 100 nam •S.kap1t'l!a- Ta družba dela ogromne v,, 'c f _ Domočio delavskih žuljev, de-avcem. ki garajo od zore do mraka pa *>usti komaj dihati. °nl0Ienc\ gledaliških uprav. Danes so upravLiv. ,-4,;' -s P^vetovanii o gledališču ^o dednli?^ - vnir Eledališč. Za liubljan- Vr, -le navzoC upravnik Matej Hubad. StanWrU »Jugosl. novinskern kupSii,, _ r, e, i° društvo je namreč sklenilo slaviia« „!S' — Vse kar pravi »Jugo- vega ,! Tavno resnično, toda to pot je p.o-V oj* Precejšnjo porcijo resnice, škeran ad» vodijo protekavo proti žclezni-ie a nam«*?- ? Tiltiu Tunpu, katerega dolle, da šenov dokumenti dal odpeljati več va- grevzeli z,ita na različne postaje, kjer so Skoda t,,.,- °, Nago neopravičeni odjemalci, strif8kllj topu 0(45 0 milijonov nemško - av- Kaše^'^ USDe^ našega rojaka v tujini, da Sft ?e'?vno ljudstvo gotovo Še ne ve, v KgJ^Loize F. Vremšak, rojen 1882. 1. indnsu-, u< usnešno lotil avtomobilske Sadnik v Ameriki, kjer je postal pred-ha a ut nove avtomobilne družbe. Tovar-je v g^ohilov. v kateri deluje Vremšak Centraf -V*^‘ ^avn' Pr°gi New York ODrenn- m ^ric železnice. Tovarna jc i2(je|. lena z najbolj modernimi stroji za Dret} žn*]16’- ^^ietnik Vremšak je priše.l Sasa n * v Ameriko in je bil od tega Dri ®Drestano v avtomobilni obrti. Že jim Baj?" d<*odu se je proslavil s svo-Palmeri '• ur^etn'-škhn »bodvjom« za bil DravV m Singerjev avtomobil, ki je SqlJa_ a senzacija na razstavi Madison šem čn ^en v New Yorku. V najkraj- tojnobilSU m Posta^ iznajditelj »Adria« av-n°St zr ’? D0 so0w0^ne zbrale pred cerkvijo v nodružtvo Stecu se 00 cl°kodu vseh ■ rn»vUa neprisiljena zabava, za katf^v bo skrbel viški tamburaški zbor poc veščim vodstvom sodr. Lehpamerja, dramatični odsek in predavatelji. Sodru-gi, agitirajte pridno za ta gozdni izlet, ki bo impozanten! Naj ne bo nobenega med vami, ki se ne »amerava udeležiti tega izleta! Družabni klub uradništva vabi svoje člane in prijatelje na izlet, ki ga priredi v nedeljo dne 9. julija 1922 na št. Jošt. Odhod z vlakom iz južnega kolodvora ob 7. zjutraj. Zbirališče na kolodvoru. (V slučaju slabega vremena se vrši Isti v nedeljo 16. t. m.) Razstava ženskih ročnih del na Osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani., Turjaški trg 6/-II., v poslopju kjer je kavarna Jadran, traja od nedelje, to je 2. julija do srede, to je 5. julija 1922, vsak dan od 8, do 12. in od 14. do 18. Ceilea Obrtna razstava v Celja. Priprave za obrtno razstavo v Celju so v polnem teku. V zadnjem času se je priglasilo precejšnjo število razstavlialcc-v in ie pričakovati, da bo razstava krasno uspela. S to razstavo bo pokazalo naše obrtništvo in industrija, da je v stanu oskrbeti domači trg s svojimi proizvodi in da dosežemo Z dosledno živalstjo v doglednem času popolno neodvisnost od tujine. Vsak obrtnik si mora biti svest, da bo razstava ugled splošnega obrtništva povzdignila. Cvetke Vidovega dne. Vidov dan smo v Celju nadvse sijajno praznovali. Precej zastav je bilo razobešenih. Proti dvanajsti se je pričela precejšnja množica zbirati pred »Narodnim domom«. Bil je gospod župan, narodne dame in nekaj uniformiranih Sokolašev. Čakali so baje kralja. Ker ga pa ni bilo, so vsi šli h kosilu. Kot prolog narodnega praznika, pa se ie zgodil sledeči nerodni dogodek. Zvečer precej pozno je prilomastila precejšnja družba na kolodvor. Menda so bili tisti pevci, ki so imeli slavnostno petje pri pravoslavni maši. Vsi so hoteli na peron in vesten vratar jim tega brez pe-ronskih listkov ni hotel dovoliti. Kaj se je zgodilo? Gospod polkovnik Unomovič in dika celjskega mesta degradirani Logar, sta se pričela usajati in gospod'polkovnik se je toliko spozabil, da je sunil vratarja, mu grozil s sabljo in ga obmetaval z raznimi psovkami. S silo so prišli na peron in tam se je gospod Logar baje izrazil, da bi bilo najbolje, da bi tega predrzneža pretepli. — To se je zgodilo dne 28. junija 1922, na Vidov dan. Vesten železničar je izpolnil zapoved svojega gospodarja, »državotvorni« elementi pa niso zapopadll, kaj se pravi biti v službi, kljub temu. da je bil med njimi častnik! Ta dogodek smo javili našemu parlamentarnemu klubu. i^spllbor« Prav slabo sredstvo so si izmislili nekateri mariborski gostilničarji in kavarrtarji. ki poskrijejo soste po 32. oziroma 23. uri v zadne prostore. Jtier lahko liemoteaio nadaljujejo svoje zabave, ne da bi jim hilo treba plačati ponoč-njašlci davek. Ta sramotni trik seveda ni ostal skrit, kakor vse ne, kar se hoče s slabim namenom skriti. Županstvo ie izvedelo m, take slučaje in zagrozilo s kaznijo do 2500 dinarjev. Lksattipli bi bili na mestu. Ljudje, ki denar zapravljalo iz same požrešnosti in ljudje, ki tako zapravljanje pospešujejo, bodo imeli tudi dovolj denarja za pokoro.___________ U sftraaikfc. Krajevna politična organizacija v Soodn.H Šiški vabi vse člane na sestanek. kLse bo vršil v sredo, S. t. m. v »Zadružnem domu«, Žibertova ulica. Udeležba vseh članov dolžnost. — Predsednik. V@8fn!S£ Svobod«* Novj člani ljubljanske podružnice »Svobode« se sprejemajo vsako sredo in soboto od 4.—6. popoldne v prostorih centrale v Židovski ulici. Pristopnina kakor tudi članarina znaša samo l Din. So- drugi, pristopajte pridno v naše izobraževalno društvo! Vsem odbornikom ljubljanske podružnice »Svobode«. Danes, v torek, 4. t. m. se vrši ob 8. zvečer v prostorih centrale v Židovski ulici podružnična seja-Seje se naj udeleže vsi odborniki. — Tajnik. Kulhimi w«stRfiu Henrik Ibsen: Gospa z morja. Igra v 5. dejanjih. Iz norveščine preložil Vojcslav Mole. Vi Ljubljani 1922. Str. 160. Cena 15 Din, po pošti 1 Din več. S pričujočo knjigo jc začela Tiskovna zadruga izdajati v slovanskih prevodih Voje-slava Moleta vrsto najboljših dramatičnih spisov prvega nordijskega dramatika Henrika Ibsena. Ibsenova dela pomenjajo važen prelom v raz-; vaju. modernega gledališča ter so že zdavnaj prešla v svetovno literaturo. Zato moramo le z veseljem pozdraviti, da se pojavljajo tudi v slovenskem ieziiku. »Gospa z morja* je eden izmed onih Ibsenovih umotvorov, v katerih se peča pisatelj s problemom zakona. Prevodu '■Gospa z morja« bodo sledili prevodi ostalih najvažnejših Ibsenovih dram. Študija o Ibsenu pa izide poznajo v zvezku »Pota in cilji«, posvečenem skandinavskim pisateljem. Lepa opremljena knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Prešernova ulica 54. Gospodarstvo. — Vrednost denarja, 1 dolar velja 77.50 Din. 1 lira velja 3.70 Din, 100 avstrijskih kron velja —.45 Din. = Kako organizira Rusija gospodarsko življenje. Cičerin je pred kratkim obrazloži načrt, po katerem se vrši reorganizacija gospodarskega življenja v sov-š jetski Rusiji. Rekel je, da daje vlada in-c dustrijska podjetja domačim ljudem v najem, tujcem pa dovoljuje koncesije. Pod-! jetja, ki so bila od države zaplenjena, ser v pogostih slučajih dajejo v najem prejšnjim lastnikom. Tujcem je bilo izdanih že dokaj koncesij, tako Angležem, Američan nom in Norvežanom. Privatna podjetja.; ki obstojajo danes v Rusiji, so povečini mešane družbe, pri katerih je udeležen: privatni in državni kapital. Sovjetska vlada želi oddati cele komplekse zemljo z vsem kar jc na njej. z gozdovi, rudo-kopi, industrijo in dr. To bi bili nekakšni! otoki v sovjetski Rusji ter bi imeli svojo samoupravo. Vlada bi take komplekse dajala v najem pripadnikom narodov, ki se ne more bati od njih nobenih poJitičnihii nasprotstev. Izvzeti bi bili pa od teh najem o v kraji posebne važnosti, kakor luke. važne železniške proge. UTRINEK. Brzojavita iz Havane na Kubi z dne 15. ju-itija je suhoparno poročala: Antonio Romeo, ki se nahaja v 16Iefaiean zaporu zaradi raznih zlo-1 činov, jc bil zdaj imenovan za »ministra za iz-! vršovanje justice«. to se pravi, dobil je služba j rablja s plačo 17 dolarjev (okoli 6000 naSiht kron) za vsako usmrčeni e bi vrhutega je bil po-miloščen.e Tako tu brzojavka, ki nam naravnost v bengalični luči nakazuje obstoječi družabni red. Zares lepa je kultura in civilizacija v 2P stoletju po Kristusovem rojstvu! TLAČANSKI ČASI. Ako se nekoliko pomudiš pvj kakšni davčni blagajni, vidiš žalostne in kislo obraze davkoplačevalcev, ker jih muči skrb. kaj bode ostalo za družino, s čin* naj obleče svoie otroke, da jih more po-šljatl v šolo. In polno takih skrbi mu rojfi po glavi, ko mu uradnik davčne oblastk citira Krožne številke. Res so hudi časi Irt mnogi kar ne morejo ]x>zabiti starih ča-: sov. ko še ni bilo v modi potom davčnih' oblasti odirati kmetsko ljudstvo do mo-zga, kakor je to danes. Kaj, ko bi to zatirano kmetsko ljudstvo šc vedelo, da j«» tile davki, katere plačuje direktno, ničla oroti tistim, katere plačuje pri vsakemu srrizija.ru potrebne hrane, in da presegajo Galec vse meje postenja. Res .ic — in to ie tudi priznati: težka in mučna je biia M"? ln desetina: toda ali jc danes boljše. Ali danes vprašuje tisti, ki to zahteva, ali ti še ostane devetdeseti del tvojega premoženja? Plačaj, kolikor ti je predpisano, na akoravno prodaš zadnje kar imaš. sicer te pride pozdravit rubc-zcn. Ali vprašajo revnega davkoplačevalca. a ko ga ie zadela nesreča, da mu jc ogenj uničil vsa poslopja, ali bolezen zatrla živino, od katere je imel edini up, da se pri njenem izkupičku otme iz dolgov in velikih davkov, v katerih tiči do vratu. Ali so mu znižali davek, ker mu ic lansko leto suša uničila vse poljske pridelke, da sc je komai preživljal čez zimo ali še' celo moral iti s trebuhom za kruhom ,da je preživel čez zimo svojo družino. Samo površno smo se razgovorili o križih in težavah malega kmeta, pa že smo prišli do zaključka, da niso danes bremena prav nič manjša in lažja od tlake in desetine, samo da sedai na boli moderen način trpinčijo naše delavno ljudstvo, ki še mnogo težje prenaša jarem, katerega mu je naložil sistem kapitalizma. 1 o se vrši danes v svobodni državi Jugoslavije. Kako se je delalo z našim ljudstvom za časa vojne, nam ni treba podrobno razpravljati. Po vojnem času je bilo naše ljudstvo vse iz sebe in vse bi bilo prekucnilo najrajši v brezdno. kar mu ie delalo krivico v sto in sto letih, toda gospodje, ki so imeli takrat vso oblast, so znali to priliko jako dobro izrabiti in so odlagali skoro dve leti z razpisanjem državnozborskih volitev. Dobro so se zavedali, da takrat še ni bil čas za to. da bi dali ljudstvu tiste pravice v roke, da bi samo odločilo, kakšno državo hoče imeti in kdo naj jo vlada, ali posamezne osebe ali ljudstvo, kajti takrat je še imelo ljudstvo preveč v spominu vojno in trpljenje in dobro bi znalo takrat odločiti svojo bodočnost. Toda žal je naše ljudstvo veliko premehko in predobro. Kakor hitro pozabi na krivice, katere je moralo prenašati! In kakor hitro so prišli agitatorji v podobi raznih duhovnov in velegruntarjev med nie s polnimi usti ostudnih in nesramnih laži. so drveli za njimi in pri volitvah volili tiste, kateri jim danes diktirajo davke v direktni in indirektni obliki. Toda naše slovensko ljudstvo ni krivo ,če rado odpušča grešnikom, ker je pač tako vzgojeno, kakor so ga že v mladih letih učili tisti, ki danes pašuiejo nad njimi, temveč največji nesramneži so tisti, ki so svoje kosmate obljube požrli, kakor hitro prišli do zaželjenih mastnih korit. Eno vprašanje naj velja za vse ti ki se niso v odločilnem _ času zave svoje moči in položaja: ali še hočete dalje verjeti tistim, ki so vas 'vir- vaše orožje, da ga niste znali prav niti. da niste v volilnem času v obli s • to je zastopnika, izbranega iz vaših • ki ima človeški čut tudi za vas, ali čete —- še je čas — vsaj za bo obračunati s tistimi in pri p'r , volitvah volit’* tega, ki si ga samI * * rete iz svojih vrst in ie zvesti član ko delavske organizacije Socialistično Stranke Jugoslavije? , Vi vsi. izkoriščani, vzdramite se. P pravite se na boi — na boi za °^s gvi(.e pogin! — Spoznajte, da nimate: zas * nikjer drugje, kakor v samem sebi, v ganizaciji, v kateri je združen kmet n lavec in ves svetovni Proletariat. v». se čutite, da ste delavci najsibo v tov ■ • rudniku ali na polju, podajte si sYOJtTOjrli liave roke in združite se kot bratje ... v eni veliki in močni fronti-orgaP1 socialistične stranke •^ug;os^av'^gj,ujaf. sjy Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu Odgovorni urednik: Anton Podbevse • Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubi) Kopalna sezija!! Kopalna kostume, hiate, frotir« p!aZ2e, {opico, plavalne pasove itd. priporoča A, & E. Skabernč Ljubljana, Mestni trg 10. 11] izvežbani, prvovrstni, trezne moči. Ponudbe na pisarno: Konfekcijska tovarna „FRANDE", Ljubljana, Emonska cesta št. 8. Istotam se odda zanesljivim krojačem proti kavciji delo na dom. Spretni, zanesljivi in trezni delavci se pa sprejmejo v tovarno. 25 CELJE 25 Velika zaloga vsakovrstnega novega pohištva domačega in tujega izdelka. Divani, madraci, pernice, odeje. Kompletna opitma za Mirnim. 25. Samo v Gosporti ulici. 25. Zmerno ceno! Deta solidnoI Um g*, budilka, nt> ■ “ ha*k©, verSžtea, zlatnino, srebrnico, oiale in poročne prstane kupite najbolje pri A. tecniik, israr in zlatar, ' € e l| e, C!swi trg št. 4, Popravila dobra in točna. Zlomljeno zlato in srebro plačujem po najvišji ceni. „PETQVBA“, usnjarska industrija d. d. POZIV . na subskripcijo Mii Mii JEM', ffiiaSe iifliii 11 Izredni občni zbor družbe ,Petovia‘, usnjarske industrije d. d. je sklenil povišanje delniške glavnice ©d K 1©5®O®‘08§-— tna IC 2S,060.069— in pooblastil upravni svet, da določi čas, način in kurz emisije novih delnic. V zmislu tega sklepa se poviša začasno delniška glavnica od K 16,000.00®'- na K 24,000.000'- z izdajo 20.000 novih delnic po K 400*- nom. vrednot* pod sledečimi pogoji: 1. Dosedanji delničarji imajo pravico, da prevzamejo za dve stari delnici eno novo delnico po K 470'— tel quel. 2. Delnice, ki se po starih delničarjih ne optirajo, prevzame garančni sindikat po kurzu K 470’— tel quel; vse nove delnice so deležne že dobička za tekoče leto in imajo kupon za leto 1922. 3. Subskripcija traja od dne 1. julija do dDQ 25. julija 1922. 4. Kot subskripcijska mesta so določena Ljubljanska kreditna banka v Ljub ljani, njene podružnice v Ptuju, Mariboru in Celju ter Hrvatsko-Slavonska zemaljska hipotekarna banka v Zagrebu. 5. Protivrednost podpisanih delnic se plača takoj pri subskripciji. V Ljubljani, dne 28. junija 1922. UpPSVIli SV6?«