Posebna številka
Včeraj, danes, jutri
h Sava
industrija gumijevih usnjenih in kemičnih izdelkov
Urouv
1.	Uvod
1.1. Kako smo pred leti programirali razvoj tovarne
Prvi zazidalni načrt naše tovarne na Laborah je bil potrjen v maju 1956. leta. Obsegal je površine, na katerih je danes valjarna, velopnev-matikarna in hala za tehnično blago. Na južnem in vzhodnem delu tovarne so bile po tem projektu rezervirane površine.
Drugi zazidalni načrt je obsegal 67.500 kv. metrov zazidalnih površin. Ta projekt je bil izdelan v aprilu leta 1961 in je predvideval širitev tovarne do leta 1980. Po tem programu naj bi bila proizvodnja v letu 1980 50.000 ton. Hiter razvoj motorizacije pri pri nas in v svetu, ki je značilen predvsem za to obdobje, pa je bil razlog, da smo konec leta 1963 izdelali nov zazidalni načrt. Po starem zazidalnem načrtu je bila predvidena širitev proizvodnje avtopnevmatike v sedanjem objektu velopnevmatikarne, ki bi bil primerno adaptiran in podaljšan vzdolž škofjeloške ceste in ob mladinskem domu. Bistvena sprememba v zazidalnem načrtu iz leta 1963 je bila prestavitev proizvodnje av--toplaščev v objekt na lokaciji, na kateri je danes. Ta zazidalni načrt je bil zelo širokopotezen, saj je predvideval urbanistično rešitev prostora, kakršnega predvidevamo, da bomo zazidali do leta 2.000, poleg tega pa so bile v urbanističnem načrtu mesta Kranja rezervirane za industrijsko gradnjo še površine, na katerih sedaj gradi ISKRA svoje obrate.
1.2. Razlogi za izdelavo novega zazidalnega načrta
Prvotni urbanistični načrt mesta Kranja je zastarel. Potrebne so določene korekture. Glede na sprejet koncept policentričnega razvoja mesta, razporeditve stanovanjskih površin in. potrebnih površin za infrastrukturne objekte, novo traso avtomobilske ceste in še vrste drugih razlogov, ki jih je medtem prinesel čas, je za projektiranje prometne mreže in komunalnih
ureditev v novem urbanističnem načrtu potrebna rešitev teh problemov na vsem industrijskem kompleksu, kjer se razvijata naša tovarna in Iskra. Zato je bilo treba te probleme obdelali v okviru zazidalnega načrta Iskre in Save za isto obdobje, kot se obdeluje urbanistični program mesta, t. j. za dobo 25 let oziroma do leta 2.000.
V zazidalnem načrtu iz leta 1963 niso bile obdelane, razen cestne mreže, komunalne naprave in energetska mreža. Ker pa so idejni projekti teh naprav, ki predvidevajo potrebe za celoten obravnavan kompleks, za skladen razvoj nujno potrebni, je bila potreba po izdelavi novega zazidalnega načrta še bolj utemeljena.
Poleg omenjenega pa je po novem urbanističnem načrtu predvidena povezava levega brega Save (Planina) z desnim bregom preko mostu, katerega trasa poteka med našo tovarno in Iskro proti naselju Bitnje. Po prvotnem zazidalnem načrtu iz leta 1963 je bil namreč predviden samo odcep z Ljubljanske ceste do tovarne, ne pa prerez industrijskega kompleksa z javno cesto.
17. MAJ 1974
2.	Predvideni razvoj tovarne do leta 2000
Za izdelavo zazidalnega načrta je treba obdelati časovno rast posameznih ključnih parametrov, ki so potrebni za urbanistično rešitev zazidave tovarniških površin, za projektiranje komunalnih in energetskih naprav, rezerviranje površin in obrobne dejavnosti, parkirišča in postajališča ter za proizvodnjo stanovanjskih potreb in njim pripadajoče dejavnosti.
Izračuni so delani na osnovi spontanih trendov glede na statistične podatke dosedanje rasti in ustrezno korigirani z domnevami, ki vplivajo na pozitiven ali negativen odmik od spontanega trenda.
2.1.	Proizvodnja
Pri današnjem naglem razvoju znanosti in tehnologije, izredno hitrih spremembah zahtev tržišča in naglem spreminjanju namembnosti izdelkov je za 25-letno obdobje, t. j. do leta 2000, skoraj nemogoče predvidevati vrste izdelkov, ki jih bo tovarna proizvajala. Gotovo pa je, da se bo proizvodnja širila na področju gume, plastičnih mas, umetnega usnja, kemičnih proizvodov in surovin za to proizvodnjo. Ker so po dosedanjih izkušnjah osnovni parametri za projektiranje za eno in drugo vrsto proizvodnje zelo podobni, smo obdelali rast proizvodnje v tonah, pri čemer smo do leta 1974 upoštevali dejansko proizvodnjo, za ostalih 25 let pa računali spontan porast.
Računamo, da se bo količinska proizvodnja zviševala približno za 5,7 °/o na leto in dosegla leta 2000 okrog 150.000 ton. Poprečna predvidena rast proizvodnje za jugoslovansko industrijo v tem obdobju je 5 % na leto, naša je nekoliko višja, to pa iz razloga, ker je bilo že dosedanje gibanje proizvodnje nad jugoslovanskim poprečjem.
2. 2. Produktivnost
Glede na to, da nastaja vedno večji problem povečevanja števila zaposlenih, menimo, da se mora fizična produktivnost (ton izdelkov 1 zaposlenega) zviševati letno vsaj za 3 %. Pri tem bi dosegli v letu 2000 produktivnost 20 ton/zaposlenega, pri čemer pa moramo upoštevati še skrajševanje delovnega časa. To nam narekuje take investicijske odločitve, ki dosegajo visoke proizvodne rezultate z majhnim številom zaposlenih delavcev. Razumljivo je, da so take investicije preračunane na delovna mesta, izredno drage, vendar spričo razmer ni drugih možnosti. Ta dejstva nas tudi silijo k temu, da intenzivno delamo na projektih proizvodnje oz. dodelave surovin, kjer je mogoče doseči visoko produktivnost.
2. 3. Zaposlenost
če bi zaposlenost v naši tovarni naraščala po stopnjah minulih let, bi bilo leta 2000 v naši tovarni zaposlenih preko 11.000 delavcev, pri tem pa bi produktivnost začela padati. Zaradi tega moramo s prej
Nadalj. na 4. strani
Zunanji del nove tovarne umetnega usnja
v ■ m
m r ':n
-	o y ' “•-
..	>°i ■•V,
;:H'

e..; j3S®S .i
- ,.-■-;= M:’As*=i -m,
/> f- i ra
iaaa.i V .:"= '[IBai; x ■ .
“ * 'X /» iffisN a" • o-
> 'grf-.A	oi O O
.''■a a-a i i , -1
a ' :<	° - V
a a
a^a .	--
a'-:/.c'Va:|d^ocr:^f a.
aa;;X ' a’ a v
LEGENDA:
A, B., razmejitve področij X. X, Y. Y
PODROČJE A
1. valjarna — 2. velopnevmatikarna — 3. tehnični izdelki — 4. skladišče — 5. skladišče vnetljivih snovi — 6. skladišče mazuta — 7. kotlovnica — 8. skladišče premoga — 9. kotlovnica — 10. dimnik — 11. laboratorij — 12. restavracija — 13. uprava — 14. stanovanjski objekt — 15. zaklonišče — 16. črpališče hladilne vode — 17. gasilsko črpališče — 18. mostna tehtnica — 19. šotorsko skladišče 20. preizkuševalnica — 21. laboratorij — 22. mehanična delavnica
PODROČJE B
1. avtopnevmatikarna — 2. ambulanta in restavracija — 3. uprava — 4.računski center — 5. rezervirano — 6. rezervirano — 7. rezervirano — 8. servis in trgovina — 9. zaklonišče
PODROČJE C
1. skladišče izdelkov — 2. usnjarna — 3. rezervirano — 4. skladišče izdelkov — 5. zaklonišče — 6. rezervirano — 7. rezervirano — 8. industrijski vod in gas. črpal.
PODROČJE D
1. kotlovnica — 2. črpališče goriva — 3. vodarna kotlovnice — 4. dimnik — 5. skladišče goriva — 6. rezervirano — 7. rezervirano 8. hladilni stolp — VI — V7 vratarnice — I, II. ... IX interne ceste
Nadaljevanje s 1. strani
navedenimi ukrepi (povečanje stopnje tehnične opremljenosti na zaposlenega) in z racionaliziranjem našega dela postopno zmanjševati dodatno zaposlovanje. Vedeti moramo, da je naš osebni, splošni in družbeni standard odraz produktiv-
nosti, ki vključuje istočasno proizvodnjo in zaposlene.
Vrednost dosedanjega razvoja naše tovarne in predvidenega razvoja so vidni iz pritožnega diagrama in tabele. Na osnovi gornjih predvidevanj je obdelan tudi zazidalni načrt.
Leto	Proizvodnja ton/leto	Zaposlenih delavcev	Produktivnost ton/zaposlenega
1946	1.138	430	2,64
1950	2.218	590	3,74
1955	2.848	762	3,74
1960	7.038	1.185	5,93
1965	11.610	1.748	6,65
1970	22.851	2.731	8,37
1975	37.000	3.800	9,74
1980	57.500	4.750	12,1
1985	77.500	5.600	13,8
1990	98.000	6.350	15,4
1995	12.000	6.950	17,3
2000	150.000	7.500	20,0
3.	Orientacija objektov, tehnološki krogi in zazidane površine
Celotni zazidalni kompleks naše del. org. zajema preko 40 objektov. Ker povzroča poimenovanje objektov glede na namen mnogokrat velike težave, smo razdelili celotno območje tovarne na 4 kvadrante: A, B, C in D. V sklopu enega kvadranta so objekti označeni z zaporednimi številkami, pri čemer je upoštevan tehnološki pretok materiala.
V kvadrantu A tvorijo osnovni tehnološki krog obstoječa valjarna A„ velopnevmatikarna A, in tehnični izdelki A . Kvadrant je v glavnem že zazidan in komunalno urejen. Objekti, ki bodo še zgrajeni v tem kvadrantu, so: povečava skladišča A„ novo skladišče za vnetljive snovi A5, povečava preizkuševalnice A®,
4
gradnja centralnega laboratorija A2, in mehanične delavnice A« Predvidevamo, da bodo v centralnem laboratoriju A2, združeni vsi laboratoriji, ki imajo skupen pomen za vso proizvodnjo. V proizvodnih obratih naj bi bili samo laboratoriji, ki so neposredno vključeni v tehnološki proces (hitre kontrole procesa).
Osnovni objekt v kvadrantu B je avtopnevmatikarna B,, v kateri je celoten tehnološki proces zaključen v enem objektu, le skladišče avto-plaščev je v objektu C2 oz. C;. V tem kvadrantu so na vzhodnem delu predvideni objekti uprave, od katerih je objekt B, že zgrajen, po potrebi pa bodo zgrajeni še ostali. V objektu B2 so dejavnosti, ki so skupnega pomena za celo podjetje (ambulanta, kuhinja, restavracija in drugo) in so dostopni delavcem Save, ki so na rednem delu v tovarni oz. našim delavcem, ki izven
svojega delovnega časa koristijo usluge v navedenih objektih. Uprava je v objektu Bj. Ta objekt bo 5-nadstropen. Iz tega objekta so s hodnikom vezani paviljonski objekti B,—B7. Predvideno je, da bo v objektuB, servis avtomobilskih plaščev in trgovina naših izdelkov.
nega usnja že predviden prostor. Predvidevamo, da bomo mehčala, PVC prah in topila skladiščili v cisternah, ostale surovine pa v že zgrajenem delu ob proizvodni hali. Dejavnosti na rezerviranih površinah C,, C6 in C, so odvisne od naše bodoče usmeritve, osnovni kon-
Del notranjosti prostorov nove tovarne umetnega usnja
Kvadrant C je samo delno zazidan, in to na vzhodnem delu, medtem so na zahodnem delu predvideni objekti u2, C,, C< in C,. Objekta C; in C, tvorita zaključeno celoto, in sicer bo to skladišče izdelkov. Sedaj je zgrajen en del tega skladišča, ki ima površino 10.000 m2. V en del tega skladišča bomo preselili proizvodnjo avtomobilskih zračnic, ostale površine pa bomo uporabljali za skladiščenje. Povečava skladiščnih kapacitet je možna z gradnjo enakega objekta na površini C, ali pa bo potrebna gradnja visokoregalnega skladišča, ki pa zahteva manjše tlorisne površine. Odločitev o izbiri enega ali drugega sistema bo odvisna od finančne zmožnosti podjetja. V objektu C2 bo usnjama. Proizvodni prostori za usnjamo so v gradnji, medtem ko je za skladišče umet-
cepti razporeditve pa morajo ustrezati predvideni zazidavi.
Kvadrant D je namenjen predvsem energetiki, razen objekta D„ v katerem bo proizvodnja. Nezazidane površine na severozahodnem delu tega kvadranta so predvidene za gradnjo družbeno pomembnejših objektov in naprav, ki bodo koristili predvsem del. org. Sava.
4.	Arhitektonska določila za oblikovanje objektov
Sestavni del zazidalnega načrta je pravilnik o izvajanju zazidalnega načrta, ki določa arhitektonsko oblikovanje objektov ter ureditev zunanjih prostorov. Po tem pravilniku so objekti lahko zidani in montažni ter samo montažni. Vi-
V maju je začela poskusno obratovati nova kotlarna. Dimnik seže v višino 80 metrov
šina objektov je predpisana v zazidalnem načrtu, dopuščena pa je sprememba višine, če je to pogojeno s tehnologijo. Predpisana je tudi ustrezna zunanja ureditev in zazelenitev. Pravilnik tudi prepoveduje nadaljnjo gradnjo stanovanjskih objektov na severovzhodni površini urbanističnega območja, kjer je danes naselje zasebnih stanovanjskih hiš ob Ljubljanski cesti. Ta površina je rezervirana za perspektivno gradnjo objektov in par-
kiranje. Gradnja garaž, drvarnic in morebitnih prizidkov je dovoljena le po predhodnem soglasju občine in tovarne Sava.
Prav tako je na zahodnem delu bodoče Delavske ceste rezervirano zemljišče (Bantale) za perspektivni razvoj Save. To področje je bito v prvotnem urbanističnem načrtu mesta Kranja namenjeno za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, v novem revidiranem urbanističnem programu pa so te površine namenjene za industrijsko gradnjo. Menimo, da je ta odločitev pravilna, ker bi se v nasprotnem primeru okrog tovarne ponovno sklenile klešče, kar smo doživeli že v obratu I in doživljamo v obratu II s prej omenjenim naseljem ob Ljubljanski cesti ter našim samskim domom in vrstnimi hišami, ki grobo posegajo v tovarniško območje in s tem vsiljujejo rešitve, ki niso najbolj primerne.
5.	Promet
5.1.	Ceste
Tovarniška cestna mreža je usklajena s perspektivno rešitvijo cestnega omrežja na tem področju mesta in je v skladu s korekturami urbanističnega načrta mesta. Primarni cesti na vsem industrijskem območju sta bodoči 4-pasovni cesti Ljubljana—Kranj I I) in Labore— Škofja Loka (2/319). Ti dve cesti se križata v izvennivojskem križišču (na sedanjem odcepu proti ISKRI oz. Bitnjam). Ob cesti Labore— Škofja Loka je locirano obojestransko glavno postajališče za avtobuse, ki se postavljajo tako, da imajo možnost odpeljati v primarno smer vožnje z desnim vključevanjem v promet. S te ceste je tudi glavni vstop na področje Save in Iskre. Dostop v Savo s tega križišča je predviden za osebna vozila in avtobuse ter tovornjake, ki daljši čas čakajo na raztovarjanje. Poleg tega odcepa oz. dostopa v
Savo je predviden promet tovora na odcepu ceste Labore—Škofja Loka med pnevmatikarno in skladiščem izdelkov, z rekonstruiranega križišča Ljubljanske ceste pri sedanjem vhodu ob hali A3 (tehnični izdelki). Promet z osebnimi vozili pa je predviden pri upravni stavbi Bj na zahodnem delu med objektoma C6 in C7 na severnem delu pri samskem domu s škofjeloške ceste.
5. 2. Parkirne površine za osebne avtomobile in kamione
V zazidalnem načrtu je predvideno 1400 parkirnih mest na vzhodni in zahodni strani tovarniškega kompleksa. V perspektivi bo potrebno pridobiti še okoli 600 par-kinih mest predvsem na severovzhodni strani tovarne. Vse parkirne površine so predvidene v asfaltni izvedbi z vmesnimi zelenicami ter nasadi dreves. Parkino mesto za kamione je določeno izven tovarniške ograje v bližini glavnega križišča cest Ljubljana—Kranj in Labore—Škofja Loka. Namenjeno je predvsem kamionom, ki »prenočijo« oz. čakajo na možnost izto-
varjanja. Kapaciteta parkirnega platoja je 26 kamionov s prikolico in 6 kamionov brez prikolice. Ob tem platoju je lociran tudi objekt servisa za avtomobilske plašče in trgovina.
Za interne avtobuse sta predvideni dve parkini mesti, in sicer: ena parkirna površina za 8 avtobusov na vzhodnem delu območja in ena parkirna površina za 6 avtobusov na zahodnem delu območja.
5. 3. Industrijski tir
V zazidalnem načrtu je prikazana in zavarovana površina za industrijski tir, ki bo služil Savi in Iskri, kakor tudi industriji, ki se bo kasneje pojavila na rezervirani površini.
Trasa industrijskega tira je postavljena tako, da prečka cesto Labore—Škofja Loka v toku in v sredini med obema T križiščema tovornega prometa za Savo in Iskro. Na območju Save pa so razmeščeni tiri in naprave tako, da je dosežena popolna funkcionalnost in ekonomičnost glede na sedanje in bodoče potrebe.
Nadaljevanje na 8. strani
Novo skladišče gotovih izdelkov
5
Nadaljevanje s 5. strani
6.	Kanalizacija in energetika
6.1.	Kanalizacija
Kanalizacijsko omrežje SAVE je zasnovano na naslednjih izhodiščih:
— V omrežje se odvajajo vse fekalne odplake, padavinske vode in čiste industrijske vode.
— čiščenje fekalnih vod v tovarni ni potrebno, ker je omrežje priključeno na mestno kanalizacijo, ta pa bo imela pred izstopom v odvodnih mestno centralno čistilno napravo.
— Čiste padavinske vode s streh je možno odvajati v ponikovalnico, ker to dovoljuje predvidena ureditev za zavarovanje Sorškega polja, pri tem pa sta razbremenjeni kanalizacija in čistilna naprava.
— Zaradi prevelike obremenitve centralne čistilne naprave z industrijskimi hladilnimi vodami je treba postopno preiti na krožne sisteme in hlajenje industrijske vode z zrakom.
V končni fazi je izdelava generalnega projekta kanalizacijske mreže mesta Kranja in projekt centralne čistilne naprave, ki bo na desnem bregu Save v Zarici. V letošnjem letu bo skupščina občine Kranj pričela z gradnjo glavnega zbiralnega kolektorja ob desnem bregu Save, v prihodnjih letih pa je predvidena gradnja čistilne naprave. časovni potek bo odvisen od dotoka finančnih sredstev.
6. 2. Industrijska voda
Obstoječi sistem hladilne vode omogoča, da v zimskih mesecih hladimo hladilno vodo z zrakom v
hladilnih stolpih, v poletnih mesecih pa vodo črpamo iz reke Save in vso vodo odvajamo v Savo nazaj. Pri tem sistemu se temperatura hladilne vode spreminja, poleg tega pa je voda umazana, predvsem takrat, kadar so večje padavine. Poleg tega je rečna voda zelo trda; zaradi tega se na hladilnih površinah nabira »kamen«, ki zmanjšuje prevodnost toplote. Zaradi omenjenih slabosti in pa dodatne obremenitve centralne čistilne naprave bomo morali postopno preiti na zaključen krogotok hladilne vode. V tem krogotoku, kjer se hladilna voda hladi v posebnih hladilnih stolpih z zunanjim zrakom, je temperatura konstantna celo leto. Zaradi majhnih izgub vode lahko vodo v krogotoku mehčamo, poleg tega pa je voda čista. V valjarni avtopnevmatikame že obratuje tak sistem in se je dobro obnesel.
6. 3. Pitna voda
Za celotno zazidalno območje Iskre in Save bo potrebno v končni fazi zagotoviti:
—	za Iskro 30 lit sek pitne vode,
—	za Savo 271il sek pitne vode.
Skupaj:	57 lit/sek pitne vode.
Poleg tega mora vodovodno omrežje na tem področju zajeti še porabo naselja Stražišče in naselje ob desnem bregu Save, tako da bo poprečna obremenitev 120 lit/sek. Obstoječe naprave nimajo na razpolago teh količin, zato bo treba zgraditi poseben vod do tovarne in verjetno še dodatno akumulacijo.
Glavno vodovodno omrežje za obe tovarni je projektirano v obliki dveh ločenih krožnih sistemov, ki sta medsebojno vezana. Notra-
DIAGRAM RASTI PROIZVODNJE PRODUKTIVNOSTI IN ZAPOSLENOSTI DO LETA 2000
8000-80.
7000-70.
6000-60 12
5000-50.
4000-40.
3000-30.
2000-20.
1000-10.
nja sekundarna mreža v tovarnah je vezana na obstoječe cevovode. Na glavni in notranji mreži so predvideni hidranti za gašenje požarov.
6. 4. Tehnološka para in ogrevanje
Naša toplarna naj bi v bodoče oskrbovala s toplotno energijo celoten industrijski predel na Labo-rah, poleg tega pa bi se na to kotlovnico priključili tudi ostali porabniki toplotne energije, ki so v neposredni bližini.
Predvidevamo, da bo do leta 2.000 poraba pare
—	v naši tovarni	180 ton/uro,
—	v Iskri in ostali
potrošniki pa	120 ton/uro,
tako da bo skupna
poraba okoli	300	ton/uro.
Domnevamo, da bo ob tej porabi za tehnologijo potrebno ob konici okoli 150 ton pare na uro.
V obstoječi kotlovnici je sedaj postavljen kotel z zmogljivostjo 40 ton pare na uro, poleg tega pa je mogoče montirati še kotel z zmogljivostjo 80 ton pare na uro. Projekt kotlovnice pa omogoča, da se z dograditvijo lahko poveča zmogljivost na 300 ton pare na uro in da je h kotlovnici mogoče prigraditi strojnico za parno turbino. V naslednji fazi nameravamo postaviti še en kotel za 80 ton pare na uro in parno turbino z močjo 13 MW, ki daje poprečno koristno moč okoli 10 MW. Ta turbina bi bila kondenzacijsko ocepna turbina, ki omogoča proizvodnjo električne energije tudi ob minimalni porabi tehnološke pare in pare za ogrevanje. Za nadaljnjo povečavo kotlovnica na 120 ton pare na uro še ni izdelan projekt, ker je določitev v sedanjih razmerah energetskega stanja verjetno nerealna.
Kotlovnica je projektirana za kurjenje s tekočimi gorivi in plinom; predvidene potrebne površine za skladiščenje zalog goriva so zagotovljene.
Za hlajenje kondenzatorja kondenzacijske turbine je predviden kondenzacijski stolp, ki bo istočas-
no služil kot rezervoar gasilne vode.
6. 5. Električna energija
SAVA sedaj v konicah porabi rabi 7,5 MW električne energije, za leto 2000 pa predvidevamo, da bo poraba narastla na 30 MW. To porabo bi pokrivali iz lastne toplarne z močjo 10 MW, 20 MW pa bi odvzemali iz zunanje mreže. Na tej osnovi je izdelan projekt razdelilne visokonapetostne mreže, ki predvideva transformacijo v proizvodnih oddelkih. Razvodni kabli so položeni v tieh ali pa na mostnih konstrukcijah, po katerih bo speljan cevni razvod pare, zraka in industrijske vode.
6. 6. Hidrantska mreža in protipožarna zaščita
V Savi predelujemo material, ki je razmeroma lahko vnetljiv in razvija pri gorenju izredno velike količine toplote. Zaradi tega predvidevamo poleg hidrantne mreže, ki je priključena na javni vodovod, še večje zbiralnike industrijske vode, ki imajo prigrajene črpalne postaje za gasilno vodo. Poleg tega je v objektu mehanične delavnice A,, predvidena gasilska postaja s potrebnimi gasilskimi avtomobili, drugo opremo in stalno gasilsko službo. Ta gasilska postaja je postavljena v sredino tovarn, kar omogoča hitro intervencijo v primeru požara.
Tudi pri arhitektonski zasnovi objektov je povsod predvidena potrebna varnostna razdalja med objekti z vmesnimi cestami, ki omogočajo gasilcem hiter dostop do požarnega mesta. Večji objekti morajo biti projektirani tako, da je z gasilskimi avtomobili možen hiter dostop v objekt.
6. 7. Stroški komunalnih naprav
Na osnovi idejnih projektov so po današnjih cenah za ureditev vseh komunalnih naprav na zazidalnem območju Save potrebna naslednja sredstva:
1.	ceste, poti, parkirišča in platoji
2.	vodovod
3.	kanalizacija
4.	elektrifikacija (brez kotlovnice)
5.	javna razsvetljava
6.	telefon
7.	hladilna voda in para
38.400.000,	— din
2.000.	000,— din
7.100.000,	— din
11.500.000,	— din
800.000.	— din
1.600.000,	—din
8.600.000,	— din
Skupaj 70,000.000.— din
7.	Zaključek
Predložen zazidalni načrt SAVE je izdelalo Projektivno podjetje Kranj v sodelovanju s službami in sodelavci temeljnih organizacij združenega dela Save. Načrti so javno razobešeni v avli skupščine občine Kranj in po naši tovarni, zato prosimo, da do 27. maja 1974 pošljete pripombe in predloge v tehnično službo delovne skupnosti. Zazidalni načrt bodo obravnavali delavski sveti naših temeljnih organizacij delovne organizacije in skupščine občine Kranj.
Zahvaljujemo se vsem za sodelovanje in pripombe oziroma dodatne predloge.
SAVA, glasilo delovne skupnosti industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov izdaja uredniški odbor. Glasilo izhaja štirinajstdnevno, glavni in odgovorni urednik Jože Stular. Naslov uredništva: Kranj, škofjeloška 6, telefon 22-521, interno 282. Tisk in klišeji ČP Gorenjski tisk K ran5.
List je oproščen temeljnega davka na podlag; mnenja republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SRS (št. 121-1/72 z dne 27. marca 1973).
8