URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 10	Ljubljana, petek, 26. marca 1982__________________Cena 40 dinarjev	Leto XXXIX
528.
Na podlagi drugega odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) ter na podlagi četrtega odstavka 27. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81) izdaja Republiški komite za kulturo in znanost
PRAVILNIK
e vodenju registra in zbirnega registra naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov
1.	člen
Register naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov je javna listina, v kateri so zbrani podatki o naravni in kulturni dediščini, razglašeni za naravno znamenitost ali kulturni spomenik po zakonu o naravni in kulturni dediščini.
2.	člen
Register naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih spomenikov vedi organizacija za varstvo' naravne in kulturne dediščine, ustanovljena na podlagi 83. člena zakona o naravni in kulturni dediščini, ločeno po občinah.
Muzeji vodijo register premičnih kulturnih spomenikov, s katerimi upravljajo. Občinska skupščina določi v skladu s 25. in 26. členom zakona o naravni in kulturni dediščini muzej, ki vodi register premičnih kulturnih spomenikov, ki niso v upravljanju muzejev.
Zbirni register naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov za območje SR Slovenije vodi Zavod SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine.
s. a*
—	matični listi za naravne znamenitosti,
—	matični listi za kulturne spomenike,
—	dosje (zbirka listin),
—	imenik (kartoteka).
Matični listi se vežejo po zaporedju vpisov v matične knjige za naravne znamenitosti, matične knjige
** nepremične kulturne spomenike in matične knjige s* premične kulturne spomenike. Matične knjige se vodijo za vsako občino posebej.
V	matičnem listu naravnih znamenitosti so naslednji podatki:
—	registrska številka,
—	varstvena skupina.
—	ime naravne znamenitosti,
—	imetnik,
—	nahajališče (občina, krajevna skupnost, kraj, ulica, parcelna številka, katastrska občina, ledinsko ime),
—	nadmorska višina,
—	koordinate,
—	zgoščen opis,
—	neposredna okolica,
—	zavarovana površina v hektarjih,
—	akt, s katerim je bil objekt proglašen za naravno znamenitost,
—	strokovna organizacija, datum vpisa in podpis delavca.
6. člen
V matičnem listu kulturnih spomenikov so naslednji podatki:
—• registrska številka,
—	ime spomenika,
—	nahajališče (občina, krajevna skupnost, kraj, ulica, hišna številka, katastrska občina, parcelna številka),
—	koordinate — po potrebi,
—	imetnik in njegov naslov,
—	zgoščen opis in časovna opredelitev,
—	neposredna okolica,
—	avtor,
—	oznaka akta, s katerim je objekt razglašen za spomenik,
—	režim varovanja (omejitve, prepovedi in razvojne usmeritve),
—	strokovna organizacija, datum vpisa in podpis
delavca.
t. Bee
Znamenitost oziroma spomenik je treba vpisati v matični list na podlagi akta o razglasitvi najkasneje v 30 dneh po razglasitvi.
Vsak v regtstar vpisani kulturni
ma naravna znamenitost ima svojo registrsko števil- > ko, ki jo sestavljajo:
NAZ za naravno znamenitost,
NKS za nepremični kulturni spomenik,
FK8 za premični kulturni spomenik,
—	karakteristična številka občine,
—	karakteristična številka posamezne zvrsti spomenika,
—	štirimestna zaporedna številka vpisa, ločeno po občinah.
f
9.	člen
Karakteristične številke občin so povzete po nu-meraciji Zavoda SRS za statistiko in sicer od 01 Ajdovščina do 62 Žalec. Če je objekt v več občinah, se v novi vrsti napišejo številke vseh občin po abecednem redu.
10.	člen
.Karakteristične številke za posamezne zvrsti naravnih znamenitosti so:
001.	narodni parki,
002.	regijski parki,
003.	krajinski parki,
004.	naravni rezervati,
005.	naravni spomeniki,
006.	spomeniki oblikovane narave,
007.	ogrožene rastlinske vrste,
008.	ogrožene živalske vrste.
—	dokumentacijo o prenovitvenih in restavratorskih posegih,
—	podatke o vlaganjih,
—	izpisek iz zemljiške knjige pristojnega občinskega sodišča, da je opravljen vpis,
—	mapno kopijo in drug potreben kartografski material,
—	načrte, skice in risbe,
—	fotodokumentacijo,
—	bibliografijo,
—	mikrofilmske posnetke matičnega lista in dos-jejskih listov.
14.	člen
Dosje je treba hraniti v ovoju. Vsaka registrirana znamenitost ali spomenik ima svoj dosje.
11.	člen
Karakteristične številke za posamezne zvrsti nepremičnih kulturnih spomenikov so:
1. spomeniška območja,
1.1.0.	arheološka območja,
1.2.0.	naselbinska območja,
1.3.0.	zgodovinska in memorialna območja,
1.4.0	značilna (kulturna) krajina;
. 2. posamezni nepremični spomeniki
2.1.0.	arheološki.
2.2.0	umetnostni,
2.2.1.	gradovi,	;
2.2.2.	mestna in trška arhitektura,
2.2.3.	sakralni spomeniki,
2.2.4.	javni spomeniki, znamenja, vodnjaki,
2.3.0	etnološki, ^
2.4.0.	zgodovinski in memorialni,
2.5.0.	tehniški.
12.	člen
Karakteristične številke za posamezne premične kulturne spomenike so:
001.	arheološki,
002.	umetnostni,
003.	etnološki,
004.	zgodovinski in memorialni,
005.	tehniški.
Premični kulturni spomeniki se vpisujejo po možnosti kot zbirke, če je to zgodovinsko in strokovno utemeljeno.
13.	člen
V dosjeju so zbrani vsi podatki o znamenitosti ali
spomeniku, nastanku ie pomenu ter poeegiK Zbirka
listin obsega zlasti:	\	•	'
—	akt o razglasitvi,
. , — podatke o lokaciji,
—	podatka o namembnosti la varstveni režim, *
—	podatke o imetnikih,
.	— podatke o zgodovini spomepika,
—	podroben opis spomenika in vseh pritiklin,
—	podatke o stanju,
—	delovodnik dopisov,
—	podatke e posegih.
15.	člen
Imenik v obliki kartoteke je urejen po abecednem redu krajev, kjer se znamenitost ali spomenik nahaja Imenik je treba voditi tudi za vse pritikline.
Po potrebi je treba voditi še pomožne imenike.
16.	člen
O vpisu v register obvesti organizacija za varstvo oziroma muzej imetnika spomenika ter zemljiško knjigo, če gre za naravno znamenitost oziroma za nepremični kulturni spomenik in jim sporoči registrsko številko, ter zbirni register pri Zavodu SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine, kateremu pošlje dvojnik matičnega lista v 30 dneh po vpisu. O morebitnih popravkih in dopolnilih v matičnem listu organizacije za varstvo in muzeji sproti obveščajo Zavod SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine. Zavod SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine veže matične liste ločeno po občinah, posebej za naravne znamenitosti, za premične kulturne spomenike in nepremične kulturne spomenike ter obvesti v 15 dneh po prejemu matičnega lista organizacijo za varstvo oziroma muzej • vpisu v zbirni register.
17.	člen
Vzorec matičnega lista je sestavni del teea nravi!-<
nflra.
18.	člen
Vpisov ▼ matični Ust se »e sme brisati; morebitni popravki morajo esteti Čttljtvi.
18.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St R3-1M1
Ljubljana, dne 22. januarja 1982.
Predsednik
Republiškega komiteja za kulturo in znanost
dr. Iztok Winkler L r.
Registrska
številka
Regstrska
številka
Ime spomenika
Ime spomenika
Izvor
Občina
Krajevna
skupnost
Krajevna
skupnost
Hišna
Številka
Ulica
Ulica, hišna št. ali zem. knjižni podatki
Zem. knjižni vložek
Kat. občina
Parcelna
številka
Imetnik, mesto hrambe
Imetnik in njegov naslov
Način pridobitve
material, tehnika
dimenzije
signatura
datacija
Koordinate
Avtor
Avtor
Akt o
zavarovanju
Akt o zavarovanju
Režim varovanja
Režim
varovanja
Opombe
Opombe
Datum
Podpis
Strokovna organizacija
Datum
Podpis
Strokovna organizacija
Registrska številka	jNAZ'			
Ime naravne znamenitosti			
Varstvena skupina			
Občina	Krajevna skupnost		Kraj
Katastrska občina	Parcelna številka		Zem. knjižni vložek
Imetnik			
Opis			
Koordinate			
Zavarovana površina(Ha)		Nadmorska višina-	
j Akt o zavarovanju !			
Opombe	•		
Strokovna organizacija		Datum Podpis	
521.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti odlokov Skupščine občine Murska Sobota o določitvi zemljišč namenjenih za kompleksno stanovanjsko graditev na območju zazidalnega načrta Martjanci — Vzhod in odloka o določitvi zemljišč namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Rogašovci-Nuskova po javni obravnavi dne 9. 3. 1982
odločilo :
Razveljavita se odloka Skupščine občine Murska Sobota:
1)	odlok o določitvi zemljišč namenjenih, za kompleksno stanovanjsko graditev na območju zazidalnega načrta Martjanci — Vzhod (Uradne objave pojave pomurskih občin, št 2/81).
2)	odlok o določitvi zemljišč namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Rogašovci — Noskov* (Uradne objave pomurskih občin št. 2/81).
Ob ir asi »Sli e v
1)	Na pobudo krajanov je ustavno sodišče s sklepom št. UI 30/81 in Ul 34/81 z dne 5. 11. 1981 začelo
postopek za ocene ustavnosti in zakonitosti v izreku navedenih odlokov.
2)	Pc ustavnih določbah so zemljišča dobrine splošnega pomena, izkoriščati jih je treba v skladu s splošnimi v zakonu določenimi pogoji, s katerimi se zagotavlja njihovo smotrno izkoriščanje in drugi splošni interesi. Na zemljiščih v mestih in naseljih mestnega značaja ter na drugih območjih, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev, ki jih v skladu s pogoji in po postopku, kot do določa zakon, določi občina, ne more imeti nihče lastninske pravice (102., 103. in 98 člen).
Zakon o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) določa, da na zemljiščih v mestih in naseljih mestnega značaja ter na drugih območjih, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev, preneha lastninska pravica na podlagi odloka skupščine občine, s katerim je v skladu z določbami 4. in 5. člena tega zakona določeno. katero zemljišče je namenjeno za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev (3. člen). Za potrebe stanovanjske in drugačne kompleksne graditve lahko določi skupščina občine zemljišče v mestu ali naselju mestnega značaja oziroma na drugem območju, za katero je sprejet zazidalni načrt, ki določa družbeno usmerjeno in organizirano stanovanjsko ali drugačno kompleksno graditev (4. člen). Osnutek odloka o določitvi, katero zemljišče je namenjeno za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev, predloži izvršni svet skupščine občine v skladu s statutom občine v razpravo zainteresiranim organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim, krajevnim skupnostim ter drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim na območju mesta ali naselja mestnega značaja oziroma drugega območja, namenjenega za stanovanjsko iij drugačno kompleksno graditev (5. člen).
3)	Za sprejem odloka o določitvi zemljišč namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev mora biti določena družbeno usmerjena in organizirana stanovanjska ali drugačna kompleksna graditev. Zakon o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72, 54/72, 24/73, 15/76 in 13/77) je v 7. členu določal, da občina usmerja na svojem območju stanovanjsko graditev s programom stanovanjske graditve. Novi zalcon o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81) v 11. členu določa, da je družbeno usmerjena stanovanjska gradnja tista, ki je opredeljena s planskimi akti družbenopolitične skupnosti, investitor družbeno usmerjene stanovanjske graditve je lahko stanovanjska skupnost, organizacija združenega dela, stanovanjska zadruga in poslovna skupnost, če jo za to pooblasti stanovanjska skupnost.
Iz podatkov zbranih v pripravljalnem postopku ter na javni obravnavi izhaja, da je Skupščina občine Murska Sobota za obravnavano območje sprejela zazidalna načrta z odlokom o sprejetju zazidalnih načrtov za posamezna območja v naseljih Černelavci-Veščica, Krog, Martjanci in Moravci (Uradne objave pomurskih občin, št 12/77) ter z odlokom o dopolnitvi odloka o sprejetju zazidalnih načrtov za posamezna območja v naseljih in območja* določena za posebne namene na območju občine Murska Sobota (Uradne objave pomurskih občin, št 1/81).	*
Fo odloku o določitvi zemljišč namenjenih za kompleksno stanovanjsko graditev na območju zazidalnega
načrta Martjanci — Vzhod je prenehala lastninska pravica na 9,7 ha zemljišč. Na tem območju je po družbenem planu občine Murska Sobota za obdobje 1981 do 1985 programirana priprava 23 parcel stavbnih zemljišč za usmerjeno individualno gradnjo stanovanj. V odlok je vključen tudi zemljiški kompleks, ki je po zazidalnem načrtu določen kot »rezervat za nedoločene namene« ter kompleks za »športno rekreacijske namene«. Po odloku o določitvi zemljišč namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Rogašovci — Nuskova je prenehala lastninska pravica na 12,7 ha zemljišč. Za srednjeročno obdobje ima občina v svojem družbenem planu programirano na tem območju pripravo 20 stavbnih parcel za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo ter gradnjo poštne zgradbe.
V družbenem planu občina Murska Sobota ne programira razvoja naselij Martjanci in Rogaševci. V razvojnih usmeritvah naselij v obdobju 1981—1985 so Martjanci našteti med naselji, za katera je značilna stagnacija prebivalstva ali celo zmanjševanje, Rogaševci pa so med naselji, v katerih je prebivalstvo v porastu z redkimi naselji in s stagnacijo.
Iz navedenega dejanskega stanja jasno izhaja, da v obeh primerih izpodbijanih odlokov občine Murska Sobota ni šlo za takšno družbeno usmerjeno in organizirano kompleksno gradnjo, kakršno predvideva zakon o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev. Dejstvo pa, da so bila pri tem vključena celo zemljišča, za katera sploh še ni bil določen namen njihove uporabe, je še posebej v očitnem nasprotju z ustavnim načelom, da je treba zemljišča izkoriščati v skladu s splošnimi, v zakonu določenimi pogoji, s katerimi se zagotavlja njihovo smotrno izkoriščanje in drugi splošni interesi.
4)	Ne glede na povedano v obravnavanih zadevah tudi ni bil opravljen postopek, predpisan v 5. členu zakona. Po navedbah občine sta bila osnutka odlokov predložena v obravnavo le krajevni skupnosti in kmetijski zemljiški skupnosti, ne pa tudi drugim zainteresiranim organizacijam in, skupnostim.
Ustavno sodišče je iz navedenih razlogov na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št, 39/74 in 28/76) odločilo, kot je navedeno v izreku te odločbe.
' Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenijo je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik sodišča Jože Pavličič in sodniki dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Ivan Repinc, Tine Remškar, Franc Simonič, dr. Majda S trobi in Olga Vrabič.
St Ul 30/81-30
Ljubljana, dne 9. marca 1982.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije
Jože Pavličič 1. r.
522.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije jev postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določbe pravilnika o kriterijih, pogojih in načinu sprejemanj a predšolskih otrok v vzgojnovarstvene organizacije v občini Ljubljana Bežigrad, na seji dne 11. 3. 1982
odločilo:
Razveljavi se določba 9. člena pravilnika o kriterijih, pogojih in načinu sprejemanja predšolskih otrok v vzgojnovarstvene organizacije v občini Ljubljana Bežigrad, ki ga je sprejela skupščina Skupnosti otroškega varstva občine Ljubljana Bežigrad dne 9. 5. 1977.
Obrazložitev
1)	V zvezi s pobudo občanke je ustavno sodišče s sklepom št. Ul 62/81-8, z dne 28. 1. 1982 začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku te odločbe navedene določbe pravilnika, po kateri o sprejemu otrok v dnevno varstvo v obsegu 20 %> prostih mest v vzgojnovarstveni organizaciji, komisija odloča le v smislu izkazanega širšega družbenega interesa, da se zagotovi vzgoja in varstvo tudi otrokom iz družin, id bi jih uporaba kriterijev iz 10. člena pravilnika (»socialni kriteriji«) izključila od sprejema. Podrobnejših meril za uporabo gornjega kriterija obravnavana določba pravilnika ne opredeljuje.
2)	Skupnosti otroškega varstva so morale v skladu z 9. členom zakona o družbenem vaurstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št 18/74) omogočati dostopnost posameznih oblik družbenega varstva vsem otrokom. Po zakonu o vzgoj novarstveni dejavnosti za predšolske otroke (Uradni list SRS, št. 28/71) so morali kriteriji za sprejem otrok v dnevno varstvo določiti tudi, da imajo prednost otroci mater samohranilk, vzgojno, materialno in socialno ogroženi otroci in otroci zaposlenih mater (27. člen). Po 33. členu sedaj veljavnega zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok (Uradni list SRS, št. 5/80) se mora s kriteriji za sprejem otrok v dnevno varstvo zagotoviti prednost otrokom zaposlenih staršev, vzgojno, materialno in socialno ogroženim otrokom, otrokom, ki zaradi motenj v telesnem in duševnem razvoju potrebujejo posebno skrb ter otrokom, ki jim je bilo v skladu z zakonom o osnovni šoli odloženo obiskovanje pouka v prvem razredu.
3)	Ustavno sodišče je ugotovilo, da obravnavana določba pravilnika iz leta 1977 ni v sklada z opredelitvami, kot jih glede kriterijev za sprejem otrok v dnevno varstvo določa že navedeni zakon o vzgoji in varstvu predšolskih otrok iz leta 1980, ker pravilnik z določbami tega zakona ni usklajen. Obravnavana določba pravilnika pa prav tako ni bila v skladu s prej veljavnimi predpisi. S kriteriji za sprejem otrok v dnevno varstvo je bilo sicer potrebno zagotoviti prednost določeni kategoriji otrok, vendar bi poleg socialnih morah biti podrobneje opredeljeni tudi takšni kriteriji, ki bi zajemali vse situacije, v kakršnih živijo otroci, da bi bila tako omogočena dostopnost dnevnega varstva vsem otrokom pod enakimi pogoji.
Glede na navedeno je ustavno -sodišče na podlagi določbe 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št 39/74 to 28/76) odločilo, kot je razvidno, iz izreka odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, Ivan Repinc, Franc Simonič, dr. Majda S trobi in Olga Vrabič.
St Ul 62/81-14
Ljubljana, dne 11. marca 1982.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije
Jože Pavliči® L r.
523.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti 34. in 36. člena pravilnika o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih Elana Begunje, temeljne organizacije združenega dela Športna orodja, na seji dne 11. 3. 1982
odločilo:
Razveljavita se določbi drugega odstavka 34. člena in drugega odstavka 36. člena pravilnika o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih z dne 13.
9.	1980 Elana Begunje, temeljne organizacije združenega dela Športna orodja.
Obrazložitev
1)	V izreku navedeni pravilnik med drugim določa-
v drugem odstavku 34. člena:
»Priznanje pravice do odškodnine za tehnično izboljšavo lahko zahteva avtor od TOZD v enem letu od dneva, ko se je začela uporabljati. Po preteku enoletnega roka avtorju pravica do odškodnine ugasne«,
v drugem odstavku 36. člena:
»Avtor je dolžan koristen predlog prijaviti brez odlašanja. Ge avtor koristnega predloga, ki se že uporablja, ne prijavi najkasneje v šestih mesecih od dneva pričetka uporabe, izgubi pravico do odškodnine.«
Postopek za oceno navedenih določb je začelo So-djšče združenega dela v Kranju, ker meni, da se z navedeno ureditvijo skrajšuje z zakonom določen zastaralni rok za izplačilo posebnega plačila za uporabo tehnične izboljšave oziroma koristnega predloga.
2)	Zakon o patentih in tehničnih izboljšavah (Uradni Ijst FLRJ št. 44/60 in 28/62 ter Uradni list SFRJ, št. 24/74), ki je v 87. členu določal enoletni rok, v katerem je avtor tehnične izboljšave lahko zahteval od delovne organizacije priznanje praviee do odškodnine za uporabljam? tehnično izboljšavo, je prenehal veljati. Od 27. 12. 1981 se uporablja zakon o izumih, tehničnih izboljšavah in znakih razlikovanja (Uradni list SFRJ, št. 34/81), po katerem ima delavec pravico do posebnega plačila za uporabo tehnične izboljšave, odvisno od tega, koliko je takšna izboljšava prispevala k povečanju dohodka ali zmanjšanju stroškov oziroma izgub v delovni organizaciji (166. člen). Osnove in merila za ugotavljanje prispevka k povečanju dohodka, način in pogoje, da se določi in izplača posebno plačilo za uporabo tehnične izboljšave, njegovo višino, kakor tudi postopek za ugotavljanje obstoja tehnične izboljšave, določajo delavci v, delovni organizaciji s samoupravnim sporazumom ali drugim samoupravnim splošnim aktom (170. člen).
Po zakonu o združenem delu (Uradni list SFRJ, št 53/76) ima delavec, ki z inovacijo, racionalizacijo in drugo obliko ustvarjalnosti pri delu z družbenimi sredstvi prispeva k povečanju dohodka temeljne organizacije, pravico do posebnega plačila pod pogoji, določenimi v samoupravnem splošnem aktu (130. člen).
Po zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št 24/77) imajo delavci pravico in obveznost, da razvijajo in uporabljajo svoje ustvarjalne sposobnosti v procesih dela in upravljanja (108. člen). Samoupravni splošni akt nadrobneje določa pravico do posebnih priznanj in nadomestil za inovacije, racionalizacije ter druge oblike ustvarjalnosti, ki so sestavni del delovnega procesa, lahko pa določa tudi nagrade za koristne ideje in predloge, za katere se upravičeno pričakuje, da bodo z nadaljnjim izpopolnjevanjem prispevali k do-
hodku temeljne organizacije (109. člen). Osnove in merila za ugotavljanje in stimulacijo delavčeve ustvarjalnosti so lahko vsebovane v posebnem samoupravnem splošnem aktu ali pa so vključene v določbe samoupravnega splošnega akta, ki ureja delitev sredstev za osebne dohodke. Za zastaranje tovrstnih terjatev delavca je v zakonu o združenem delu (608. člen) določen triletni zastaralni rok, ki se s samoupravnim splošnim aktom ne more spreminjati.
Iz navedenih zakonskih določb izhaja, da pravice delavca v temeljni organizaciji do odškodnine za uporabljano tehnično izboljšavo ni mogoče pogojevati z vložitvijo zahtevka po priznanju te pravice v določenem roku, M je krajši od roka, določenega v 608. členu zakona o združenem delu.
Ustavno sodišče je iz navedenih razlogov ob uporabi določb 413. člena ustave in 2. alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je razvidno iz izreka odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je to odločbo sprejelo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki: dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, Ivan Repinc, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič.
St Ul 98/81-7
Ljubljana, dne 11. marca 1982.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič 1. r.
524.
Na podlagi 6. točke 251. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji dne 8. marca 1982 sprejela
SKLEP
o zaključnem računu Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1981
I
Sprejme se zaključni račun Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1981, ki izkazuje:	din
—	prihodkov skupaj	23.326,112.578,25,
—	odhodkov skupaj	22.904,450.881,10,
—	presežek prihodkov
nad odhodki	421,661.697,15.
II	n
Presežek prihodkov nad odhodki v znesku 421,661.697,15 din se razporedi v rezervni sklad.
ra
Na dan 31.12. 1981 znaša stanje	din
—	rezervnega sklada	667,052.313,20
—	poslovnega sklada	856,189.998,30
IV
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Št 01000-130/3
Ljubljana, dne 8. marca 1982.
Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik
Dante Jasniš 1. r.
535.
Na podlagi 62. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 19/77) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega
zavarovanja v SR Sloveniji na svoji 19. seji dne 17. decembra 1981 sprejela
STATUT
Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja V SR. Sloveniji
Prvi del
TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Skupnost pokojninskega, in invalidskega zavarovanja v ;SR Sloveniji (v nadaljevanju: skupnost) je samoupravna interesna skupnost, ki so jo s samoupravnim sporazumom, na podlagi zakona, ustanovili delovni ljudje, da bi si zagotovili pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
V	ta namen združujejo delovni ljudje v skupnosti sredstva ter na podlagi rezultatov minulega dela in po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo sebi in svojim družinskim članom pravice v primeru starosti, zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti, telesne okvare in smrti ter uresničujejo druge skupne in posamične pravice in dolžnosti.
Člani skupnosti ko zavarovanci in upokojenci. Zavarovanci so delavci v združenem delu, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in z delovnimi sredstvi v lasti občanov ter delavci, katerih dopolnilno delo uporabljajo pri opravlja?yju te dejavnosti in druge osebe, ki so na območju SR Slovenije pokojninsko in invalidsko zavarovane.
2.	člen
Dejavnost skupnosti je dejavnost posebnega druž-benega pomena.
Skupnost opravlja dejavnost v skladu z zakonom, statutom in z drugimi splošnimi akti skupnosti ter z družbenimi dogovori in s samoupravnimi sporazumi.
3.	člen
V	skladu z zakonom urejajo pravice in dolžnosti v skupnosti zavarovanci in upokojenci samostojno s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti, z družbenimi dogovori, s samoupravnimi sporazumi, pogodbami in z delegatskim odločanjem v samoupravnih organih skupnosti.
4.	člen
Da bi sebi in svojim družinskim članom zagotovili sopialno varnost za primer starosti, invalidnosti, neposredne nevarnosti za invalidnost, telesne okvare ali smrti, določajo zavarovanci zase in za svoje družinske člane:
1.	pravico do starostne pokojnine — za primer starosti,
2.	pravico do invalidske pokojnine in pravico dti Poklicne rehabilitacije in zaposlitve z ustreznimi nadomestili — za primer izgubljene ali zmanjšane delovne zmožnosti (invalidnosti),
3.	pravico do poklicne rehabilitacije in. zaposlitve z ustreznimi denarnimi nadomestili — za primer neposredne nevarnosti za invalidnost v zvezi z delom na določenih delih in nalogah,
4.	pravico do denarnega nadomestila (invalidnine) — za primer telesne okvare,
5.	pravico do družinske pokojnine — za primer zavarovančeve ali upokojenčeve smrti.
Zavarovanci in upokojenci si v primerih in ob pogojih, Id jih določa ta statut, zagotavljajo tudi pravico
do dodatka za pomoč in postrežbo, pravico do varstvenega dodatka, pravico do povračila potnih in selitvenih stroškov, pravico do enkratnega letnega zneska za rekreacijo in druge pravice.
5.	člen
Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja izvirajo iz delovnega prispevka, ki ga zavarovanec ustvari ;s skupnim tekočim in minulim delom, in se določajo na njegovi podlagi.
Delovni prispevek, ki ga je zavarovanec ustvaril z minulim delom, vpliva na oblikovanje pokojninske osnove, odmerjanje pokojnine, usklajevanje pokojnine z ekonomskiini gibanji in na zagotavljanje sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
6.	člen
Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja so osebne pravice; ki jih ni mogoče prenesli na drugega\ in podedovati. Te pravice tudi ne morejo zastarati.
7.	člen
Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, določene z zakonom, lahko prenehajo samo v primerih in ob pogojih, ki jih določa zakon; pravice, določene s tem statutom ali z drugim splošnim aktom skupnosti, pa samo v primerih in ob pogojih, ki jih-določajo ta statut in drugi splošni akti skupnosti.
8.	člen
Zavarovanci in upokojenci uveljavljajo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v skupnosti po samoupravnem postopku, ki ga določajo zakon, statut in drugi splošni akti skupnosti
9.	člen	'
Za zagotovitev učinkovitega samoupravnega spora-zumevanja, odločanja, uveljavljanja pravic in dolžnosti ter smotrne uporabe sredstev v skupnosti, zavarovanci.1 in upokojenci zlasti:
—	volijo delegacije, delegirajo delegate in so lahko izbrani v organe skupnosti,
—	razpravljajo, zavzemajo in usklajujejo svoja stališča o vseh vprašanjih s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
—	zagotavljajo samoupravno kontrolo dela v skupnosti, postavljajo vprašanja m dajejo predloge organom
skupnosti.
Organi skupnosti so dolžni obravnavati vprašanja in predloge zavarovancev in upokojencev ter jih o
svojih sklepih In stališčih seznanttL
10.	Sen
Pri izvajanju dejavnosti skupnost zlasti:
—	zagotavlja zavarovancem in upokojencem učinkovito uveljavljanje in varstvo pravic ter jim pri tem daje ustrezno strokovno in pravno pomoč,
—	sodeluje z družbenopolitičnimi skupnostmi in organizacijami ter njihovimi organi,
—	sodeluje z drugimi skupnostmi pokojninskega ki invalidskega zavarovanja, posebno na področju dmi-
benega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja pri urejanju zadev skupnega pomena,	<
—	sodeluje z organizacijami združenega dela in delovnimi skupnostmi ter drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, zlasti skupnostjo socialnega varstva,
—	s planiranjem v skupnosti zagotavlja usmeritve svojega delovanja v dolgoročnih in srednjeročnih obdobjih ter v posameznih letih s tem, da svoja planska predvidevanja usklajuje z objektivnimi družbenimi možnostmi in potrebami,
—	skrbi za gospodarno uporabo sredstev in smotrno poslovanje,
—	razvija znanstvenoraziskovalno delo na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
11.	člen	x
Sredstva za delovanje skupnosti in uresničevanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja zagotavljajo v skladu z zakoni in samoupravnimi splošnimi akti zavarovanci, organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti im drugi zavezanci.
12.	člen
Delo skupnosti, njenih organov in njene strokovne
službe je javno.
Zaradi tajnosti ali posebnih interesov lahko skupnost določi s splošnim aktom, katero delo, posamezna dejanja, podatki ali opravila niso dostopna javnosti.
13.	člen
Skupnost, njeni organi in' strokovna služba opravljajo naloge in dolžnosti splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter so odgovorni za opravljanje teh dolžnosti in nalog.
14.	člen
Samoupravni splošni akti skupnosti so: samoupravni sporazumi z njenega področja, statut, pravilniki, poslovniki in sklepi, s katerimi se splošno urejajo določena razmerja.
Skupnost lahko sklepa ali podpisuje družbene dogovore in samoupravne sporazume.
Samoupravni splošni akti skupnosti se objavljajo v Uradnem listu SR Slovenije, če v njih ni drugače določeno.
15.	člen
Skupnost je pravna oseba z imenom: »Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.«
Sedež skupnosti je v Ljubljani, Moša Pijade"jeva 41.
Skupnost ima pečat, ki ima obliko kroga s premerom 32 mm. Pečat ima naokrog izpisan napis: »Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji«, v sredini pa »Ljubljana«.
Drugi del
ZAVAROVANCI
1.	Zavarovanci za vse primere zavarovanja
16.	člen
Obvezno še zavarujejo osebe, ki so v SR Sloveniji:
1.	delavci v delovnem razmerju najmanj s polovico polnega delovnega časa — tudi če ta delovni čas dopolnijo z več zaposlitvami;
2.	člani predstavniških teles in njihovih organov s stalno funkcijo in izvoljene osebe s stalno funkcijo pri družbenih organizacijah, zadružnih organizacijah, zbornicah ipd., če jim je to edini ali glavni poklic in če dobivajo za svoje delo stalno mesečno nagrado;
3.	člani obrtnih in člani ribiških zadrug, ki jim je pridobitno delo v zadrugi edini ali glavni poklic;
4.	delovni invalidi in vojaški invalidi, ki so zaposleni primerno preostali delovni zmožnosti.
Jugoslovanski državljani v delovnem razmerju v tujini, ki so bili zavarovani ali so imeli stalno prebivališče v SR Sloveniji, so zavarovani v SR Sloveniji, če za ta čas niso obvezno zavarovani pri tujem nosilcu zavarovanja.
Tuji državljani so zavarovani, če se v SR Sloveniji:
1.	zaposleni pri jugoslovanskih organizacijah ali delodajalcih;
2.	v službi pri mednarodnih organizacijah ali ustanovah, pri tujih diplomatskih ali konzularnih predstavništvih ali v osebni službi pri tujih državljanih, ki uživajo diplomatsko imuniteto, i* je take zavarovanje predvideno z mednarodno pogodbe.
17.	člen
Za zavarovance — delavce, ki se obvezno zavarujejo, se štejejo tudi osebe, ki so v SR Sloveniji po končanem šolanju na obveznem praktičnem delu ali na prostovoljni praksi, če delajo poln delovni čas in če prejemajo nagrado za to delo.
Za zavarovance — delavce s polnim delovnim časom se štejejo tudi tisti, ki delajo manj kot poln delovni čas, pa se ta skrajšan delovni čas po veljavnih predpisih šteje kot poln delovni čas.
18.	člen
Obvezno se zavarujejo osebe, ki opravljajo samostojno polili eno dejavnost v SR Sloveniji, če opravljajo svojo dejavnost kot glavni ali edini poklic.
Skupnost sklepa z združenji oziroma s predstavniki oseb iz prejšnjega odstavka pogodbe o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, v kate-. rih se določijo zlasti osnove in merila za odmerjanje pravic in za plačevanje prispevkov (v nadaljnjem besedilu: zavarovalna osnova), način prijavljanja v zavarovanje in plačevanja prispevkov ter način ugotavljanja lastnosti zavarovanca.
19.	člen
Osebe, ki opravljajo v SR Sloveniji z osebnim delom kmetijsko dejavnost, pa niso obvezno zavarovane po kakšni drugi osnovi, se lahko zavarujejo v obsegu kot osebe v delovnem razmerju, če:
—	združijo svoje delo in delovna sredstva z zadrugo, z obratom za kooperacijo ali z drugo organizacijo združenega dela in
—	dosegajo v proizvodnem sodelovanju najmanj tolikšen •sebni dohodek, kot je s samoupravnim sporazumom oziroma s predpisom določen kot naj nižji
' osebni dohodek delavca v združenem delu, ki še zagotavlja delavcu njegovo socialno varnost in stabilnost.
Izvajanje zavarovanja kmetov po prejšnjem odstavku se uredi s pogodbo, ki jo skleneta skupnost in Zadružna zveza SR Slovenije in v kateri uredita vprašanja, določena v drugem odstavku 18. člena tega statuta.
20.	člen
. ;c, ki mu je'prenehalo delovno razmerje po 218. členu zakona o združenem delu. le zavarovan tudi
t
po prenehanju delovnega razmerja, dokler je prijavljen pri pristojni skupnosti za zaposlovanje, vendar najdalj eno leto, če se je prijavil skupnosti za zaposlovanje v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja in če je bil do prenehanja delovnega razmerja zavarovan najmanj eno leto brez presledka ali 18 mesecev s presledki v zadnjih dveh letih.
Prispevek za delavce iz prejšnjega odstavka plačujejo pristojne skupnosti za zaposlovanje.
2.	Zavarovanci za posebne primere zavarovanja -
21.	člen
Za vse primere invalidnosti in za telesno okvaro, ne glede nd njen vzrok, se obvezno zavarujejo osebe na mladinskih delovnih akcijah v SR Sloveniji, in sicer če nastane vzrok v času, ko so na taki akciji.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije s predpisom določi, za katere mladinske delovne akcije velja določba prejšnjega odstavka.
22.	člen
Samo za invalidnost in telesno okvaro, ki sta.posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni, se zavarujejo:
1.	delavci, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa;
2.	jugoslovanski državljani s stalnim prebivališčem v SR Sloveniji, M so zaposleni v tujini z manj kot polovico polnega delovnega časa, če niso obvezno zavarovani pri tujem nosilcu zavarovanja;
3.	tuji državljani, zaposleni v SR Sloveniji ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa;
4.	vajenci in učenci strokovnih šol s praktičnim poukom;
x 5. študenti visokošolskih zavodov, učenci strokovnih šol, otroci in mladostniki z motnjami v razvoju, ki so učenci zavodov za poklicno usposabljanje oziroma profesionalno rehabilitacijo, ter učenci na posebnem osnovnošolskem šolanju oziroma na specialnem šolanju v ustreznih zavodih za šolanje otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju, kadar so na obveznem praktičnem delu v učilnicah šol ali specialnih zavodov, ali kadar so na praktičnem delu pri delovnih in drugih organizacijah in pri državnih organih;
6.	otroci in mladostniki v vzgojnih zavodih za vedenjsko in osebnostno motepe;
7.	osebe, ki opravljajo delo po pogodbi o delu.
23.	člen
Za invalidnost in telesno okvaro, ki sta posledici nesreče pri delu ali poklicne bolezni pri poklicnem izobraževanju ali pri opravljanju dovoljenih dejavnosti, so zavarovani obsojenci na prestajanju kazni zapora ter mladoletniki, proti katerim se izvršuje vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom.
Za osebo iz prvega odstavka se šteje, da je na delu:
—	ko opravlja določeno delo v rednem ali podaljšanem delovnem času,
—	ko opravlja delo pri praktičnem pouku v zavodu ali zunaj njega,
— ko opravlja določeno delo v okviru predpisanih dolžnosti pri vzdrževanju reda in snage v zavodu.
Dovoljene dejavnosti v zavodu so tiste, ki se izvajajo po prevzgojnem programu obsojencev in mladoletnikov (športne, kulturne, prosvetne in podobne).
Samo za invalidnost so zavarovane osebe med prestajanjem kazni zapora in mladoletniki, proti katerim
se izvršuje vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom, ko je le-ta nastala zaradi višje sile.
24.	člen
Osebe, ki niso zavarovanci za vse primere zavarovanja ali jim ni zagotovljeno varstvo za primer invalidnosti in telesne okvare po drugih predpisih, stalno pa prebivajo na območju SR Slovenije, so zavarovane samo za primere invalidnosti in telesne okvare kot posledice nesreče, ki jih zadene:
1.	ko opravljajo naloge kot pripadniki partizanskih enot;
2.	ko sodelujejo pri organiziranih javnih delih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred elementarnimi nezgodami ali nesrečami — tudi, če so tuji državljani;
3.	ko pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam teh organov pri izpolnjevanju nalog s področja varstva z ustavo določenega reda, osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, vzdrževanja javnega reda in miru, preprečevanja in odkrivanja kaznivih dejanj in odkrivanja storilcev kaznivih dejanj;
4.	ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki;
5.	ko opravljajo na poziv državnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti;
6.	ko so kot vojni ali mirovni vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih delih ali vajah;
7.	ko kot športniki v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah.
Pogoji iz; 2., 5. in 7. točke prejšnjega odstavka so določeni s predpisom Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
25.	člen
Tudi po prenehanju delovnega razmerja oziroma po izgubi lastnosti, na podlagi katere so obvezno zavarovane, so osebe, ki so sicer zavarovanci za vse primere zavarovanja, zavarovane za invalidnost in za telesno okvaro kot posledico bolezni ali poškodbe izven dela:
1.	dokler dobivajo nadomestilo osebnega dohodka po predpisih o zdravstvenem zavarovanju;
2.	dokler dobivajo oskrbnino ali začasno nadomestilo pa predpisih o invalidskem zavarovanju;
3.	dokler prejemajo invalidsko pokojnino;
4.	dokler so v redu prijavljene pri skupnosti za zaposlovanje, če so se prijavile v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja ali izgubi lastnosti, na podlagi katere so obvezno zavarovane po tem statutu;
5.	dokler so v Jugoslovanski ljudski armadi na vojaških vajah ali služijo vojaški rok, če so odšle k vojakom v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja oziroma po izgubi lastnosti, na podlagi katere so obvezno zavarovane po tem statutu;
6.	dokler uživajo starostno pokojnino;
7.	dokler imajo zavarovanci, ki so zaradi nege otroka prekinili delovno razmerje, otroka, ki še ni star 15 let, ali starejšega otroka, ki mu je zaradi popolne in trajne nezmožnosti za delo potrebna tudi stalna pomoč in postrežba, ali zavarovanka, dokler ima tri otroke, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev In uživanje družinske pokojnine.
Osebe iz prejšnjega odstavka so zavarovane, čeprav niso podane okoliščine iz 1. do 7. točke prejšnjega odstavka, če ob nastanku invalidnosti oziroma telesne okvare izpolnjujejo pogoje pokojninske in zavarovalne dobe za pridobitev pravic.
Določbe prvega in drugega odstavka ne veljajo, če nastane invalidnost ali telesna okvara zaradi poškodbe pri opravljanju samostojne poklicne ali gospodarske dejavnosti.
Tretji del
DOLOČBE O PRAVICAH
I.	poglavje
SPLOŠNI POJMI z	26. člen
TPravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja se ob izpolnjevanju določenih pogojev pridobijo v primerih:
1.	starosti;
2.	invalidnosti;
3.	neposredne nevarnosti za invalidnost v zvezi z delom na določenih delih in nalogah;
4.	telesne okvare;
5.	smrti;
G. potrebe po pomoči in postrežbi drugega.
II.	poglavje
STAROSTNA POKOJNINA
1.	Pogoji za pridobitev starostne pokojnine
27.	člen '
Pravico do starostne pokojnine pridobi zavarovanec oziroma zavarovanka, ko dopolni starost 60 let oziroma 55 let in pokojninsko dobo 20 let.
Zavarovanec oziroma zavarovanka, ki nima dopolnjene pokojninske dobe 20 let, pridobi pravico do starostne pokojnine, ko dopolni starost 65 let oziroma 60 let, in najmanj 15 let zavarovalne dobe, s pogojem, da je izpolnjena tudi gostota zavarovalne dobe, določena z družbenim dogovorom v skladu z zakonom.
Zavarovanec oziroma zavarovanka, ki dopolni pokojninsko dobo 40 let oziroma 35 let, pridobi pravico do starostne pokojnine ne glede na starost.
Dokler ne bo sklenjen družbeni dogovor po drugem odstavku tega člena, je pogoj gostote zavarovalne dobe izpolnjen, če je imel zavarovanec najmanj 40 mesecev zavarovalne dobe v zadnjih 8 letih oziroma 80 mesecev v zadnjih 10 letih.
28.	člen
V zavarovalno dobo 15 let ee Štejejo obdobja
zavarovalne dobe ter v dejanskem trajanju tista obdobja posebne dobe, ki se sicer štejejo v dvojnem trajanju.
29.	čtes
Obdobje 5 oziroma 10 let iz četrtega odstavka 27. člena tega statuta se šteje od dneva prenehanja zadnjega Zavarovanja. Ce je za zavarovanca ugodnejše, se šteje to obdobje od dneva, ko je dopolnil tako starost kot tudi zavarovalno dobo iz drugega odstavka 27. člena tega statuta.
Obdobje 5 oziroma 10 let iz četrtega odstavka 27. člena tega statuta se podaljša nazaj za toliko časa,
kolikor zavarovanec v tem obdobju ni bil zavarovan, če je ta čas:
1.	bil pripravljen pri skupnosti za zaposlovanje,
kateri se je prijavil v 30 dneh po prenehanju zava-
rovanja; v tem primeru se za vsakokratno prekinitev zavarovanja podaljša obdobje nazaj največ za dve leti;
2.	dobival starostno, invalidsko in družinsko pokojnino, oskrbnino ali začasno nadomestilo po predpisih o invalidskem zavarovanju;
3.	prekinil delovno razmerje zaradi nege svojega do 7 let starega otroka ali starejšega otroka, ki mu je bila zaradi nezmožnosti potrebna stalna nega in pomoč.
30.	člen
Zavarovancem, katerim se zavarovalna doba všteva s povečanjem v pokojninsko dobo, se predpisana starostna meja za pridobitev pokojnine sorazmerno zniža v skladu z določili tega statuta.
2.	Oblikovanje pokojninske osnove in odmera
pokojnine
31.	člen
Starostna pokojnina se odmerja od pokoj niške osnove.
Pokojninska osnova je mesečno povprečje osebnih dohodkov, ki jih je zavarovanec dobil za svoje tekoče in minulo delo v zadnjih 10 letih zavarovanja pred uveljavitvijo pravice do pokojnine ali v katerihkoli zaporednih 10 letih zavarovanja po zavarovančevi izbiri.
Za leto zavarovanja, iz katerega se vzamejo osebni dohodki za izračun pokojninske osnove, se vzame koledarsko leto, v katerem je dobil zavarovanec osebni dohodek oziroma nadomestilo osebnega dohodka najmanj za 6 mesecev zavarovanja.
32.	člen
Osebni dohodki iz prejšnjih let zavarovanja se valorizirajo tako, da ustrezajo gibanju povprečja osebnih dohodkov na območju skupnosti.
Osebni dohodki iz prejšnjih let zavarovanja se valorizirajo glede na raven povprečja osebnih dohodkov iz koledarskega leta, ki mu sledi zadnje leto zavarovanja, iz katerega je bil vzet osebni dohodek za izračun pokojninske osnove, če ni z družbenim dogovorom drugače določeno.
Valorizacijske količnike za preračunavanje osebnih
dohodkov iz prejšnjih let zavarovanja določi skupnost v začetku vsakega koledarskega leta na podlagi uradnih statističnih podatkov o gibanju povprečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev v preteklem letu.
33.	člen
Za izračun pokojninske osnove se upošteva osebni dohodek, ki ga je za delovne uspehe, dosežene z delom v polnem delovnem času, dobil zavarovanec za svoje tekoče in minulo delo po osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, določenih v samoupravnem splošnem aktu organizacije združenega dela, v kateri ,je bil zavarovanec v delovnem razmerju.
V osebni dohodek za izračun pokojninske osnove se ne vštevajo razni denarni prejemki in dodatki, s katerimi se mimo osnov in, meril delitve po delu priznavajo posebna povečanja osebnega dohodka ali ki so bili izplačani zaradi upokojitve ali priprave na upokojitev.
Delavcem v delovnem razmerju pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim, delom in sredstvi v lasti občanov oziroma v delovnem razmerju pri civilnopravnih ali fizičnih osebah se šteje
za izračun pokojninske osnove osebni dohodek, ki je bil podlaga za plačevanje prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Zavarovancem iz 2. točke prvega odstavka 16. člena tega statuta se vzame kot osebni dohodek, ki je podlaga za izračun pokojninske osnove, stalna mesečna nagrada, ki jo dobivajo za svoje delo.
Zavarovancem iz 18. in 19. člena se vzame kot osebni dohodek, ki je podlaga za izračun pokojninske osnove tista osnova, po kateri so bili v posameznem obdobju pokojninsko in invalidsko zavarovani.
34.	člen
Za izračun pokojninske osnove se šteje tudi osebni dohodek, ki ga je zavarovanec dobil za delo v času, ko je bil po zakonu oziroma družbenem dogovoru dolžan delati dalj kot poln delovni čas, če se tako delo Šteje kot poseben delovni pogoj in za delo z nepolnim delovnim časom.	'
V	osebni dohodek za izračun pokojninske osnove se všteva tudi nadomestilo za inovacijo, prejeto pod pogoji, določenimi v samoupravnem splošnem aktu organizacije združenega dela v skladu z zakonom.
Za izračun pokojninske osnove se štejejo tudi nadomestila osebnega dohodka, izplačana po predpisih o delovnih razmerjih.
Zavarovancem, ki so prejemali nadomestilo osebnega dohodka po predpisih o zdravstvenem varstvu in otroškem varstvu, se za čas prejemanja nadomestila za izračun pokojninske osnove upošteva osebni dohodek oziroma zavarovalna osnova iz koledarskega leta pred začetkom prejemanja nadomestila.
V	osebni dohodek za izračun pokojninske osnove se vštevajo tudi nadomestila osebnega dohodka iz invalidskega zavarovanja.
Kadar se v osebni dohodek za izračun pokojninske osnove všteva osebni dohodek iz preteklega leta ali osnova za odmero oskrbnine po tem statutu, se ta osebni dohodek oziroma osnova za odmero oskrbnine valorizirata z istim valorizacijskim količnikom kot bi 'se sicer osebni dohodek, ki je bil podlaga za izračun osnove.
Zavarovancu, ki v koledarskem letu, pred začetkom prejemanja nadomestila ni imel osebnega dohodka, nadomestila osebnega dohodka iz invalidskega zavarovanja oziroma oskrbnine, se za izračun pokojninske osnove upošteva osebni dohodek iz tekočega leta.
35.	člen
Skupni osebni dohodek, ki ga doseže delavec z delom v polnem delovnem času, v času, krajšem ali daljšem od polnega delovnega časa v posameznem letu zavarovanja, se za ugotovitev pokojninske osnove preračuna na povprečni znesek, ki ustreza osebnemu dohodku za poln delovni- čas.
Znesek, ki ustreza osebnemu dohodku za poln delovni čas, se izračuna takole: skupni znesek osebnega dohodka, ki se upošteva za izračun pokojninske osnove in ga je delavec prejel za leto zavarovanja, se deli s številom ur, ki jih je prebil na delu s polnim delovnim časom, časom, krajšim ali daljšim od polnega delovnega časa. Tako dobljeni znesek se pomnoži s številom ur polnega delovnega časa, določenega z zakonom. Preračunani znesek se vzame kot osebni dohodek za izračun pokojninske osnove.
36.	člen
Če je bil delavec v delovnem razmerju v več organizacijah in je delal skupaj dalj kot poln delovni čas, se mu šteje v pokojninsko osnovo osebni dohodek, ki ga je dosegel pri vseh organizacijah preračunan na poln delovni čas.
37.	člen
Delavcem, ki so jih poslale v tujino na delo jugoslovanske organizacije in so ostali v tem času zavarovani pri skupnosti (detaširani delavci), se vzame za izračun pokojninske osnove njihov osebn; dohodek, ki so ga prejeli za delo v tujini v skladu z osnovami in merili iz samoupravnih aktov, in na podlagi katerega so se obračunavali in plačevali prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
38.	člen
Delavcem, zaposlenim v tujini pri mednarodnih in drugih organizacijah in pri organizacijah, pri katerih' ustanovitvi, upravljanju ali financiranju sc udeležene jugoslovanske organizacije (mešane družbe m podobno), in ostanejo ta čas zavarovani pri tej skupnosti, se vzame kot osebni dohodek za izračun pokojninske osnove tista osnova, ki je podlaga za obračunavanje m plačevanje prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Osnove za obračunavanje in, plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje določi skupnost s sklepom.
39.	člen
Zavarovancem, ki po prenehanju obveznega zavarovanja še naprej plačujejo prispevke za podaljšano zavarovanje po določbah tega statuta, se za pokojninsko osnovo vzame tista osnova, ki je podlaga za obračunavanje in plačevanje prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
40.	člen
Za zavarovance, ki ne prejemajo osebnega dohod-ka"in ki jim osnova ni določena po prejšnjih členih, niti niso prejemali nadomestila osebnega dohodka, se upošteva za izračun pokojninske osnove, tista osnova, ki je podlaga za obračunavanje in plačevanje prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovahje.
41.	člen
Skupščina skupnosti določi vsako leto naj nižji in naj višji znesek pokojninske osnove, pri čemer upošteva gibanje najnižjih in naj višjih osebnih, dohodkov v republiki.
Pri določanju višine najnižje in najvišje pokojninske osnove upošteva skupnost mnenje Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, Zveze sindikatov Slovenije ter Gospodarske zbornice Slovenije.
Pokojnina, odmerjena od najnižje pokojninske osnove, se v začetku vsakega koledarskega leta ponovno odmeri od najnižje pokojninske osnove, določene za to leto.
Pokojnina, odmerjena od najvišje pokojninske osnove, se v letih, ki slede letu uveljavitve pravice do pokojnine, ponovno odmeri od dejanske pokojninske osnove, če je ta nižja od naj višje pokojninske osnove, določene za posamezno leto. Tako odmerjena pokojnina se usklajuje upoštevaje leto, iz katerega je bil kot zadnji za izračun pokojninske osnove vštet doseženi osebni dohodek in ne more presegati zneska pokojnine, odmerjene po dopolnjeni pokojninski dobi od zneska naj-višje pokojninske osnove, določene za posamezno leto.
Če dejanska pokojninska osnova ponovno presega naj višjo pokojninsko osnovo, se ponovna odmera opravi od najvišje pokojninske osnove, določene za posamezno
leto.
‘	42. člen
Starostna pokojnina se odmerja od pokojninske osnove v odstotku, določenem glede na pokojninsko dobo in znaša:
1.	za zavarovanca s pokojninsko dobo 15 let 35 "/o pokojninske osnove, nato se za vsako nadaljnje dopolnjeno leto pokojninske dobe poveča za 2% pokojninske osnove;
2.	za zavarovanko s pokojninsko dobo 15 let 40 %> pokojninske osnove, nato se za vsako nadaljnje dopolnjeno leto pokojninske dobe do dopolnjenih 20 let poveča za 3 0/o, za vsako dopolnjeno leto pokojninske dobe nad 20 let pa za 2% pokojninske osnove.
Če pokojninska doba ne znaša polno leto, vendar pa vsaj 6 mesecev, se pri odmeri pokojnine upošteva ta doba s polovico odstotka, določenega po prejšnjem stavkih so glede na pokojninsko dobo:
Odstotki za odmero pokojnine po prejšnjih od-odstavku za leto pokojninske dobe.
Pokojninska doba	Zavarovanec	Zavarovanka
15 let	35	40
15 let in 6 mesecev	36	41,5
16 let	37	43
16 let in 6 mesecev	38	44,3
17 let	i	39	46
17 let in 6 mesecev	40	47,|
18 let	41	49
18 let in 6 mesecev	42	50,1
19 let	43	52
19 let in 6 mesecev	44	53,1
20 let	45	55
20 let in 6 mesecev	46	56
21 let	47	57
21 let in 6 mesecev	48	58
22 let	49	59
22 let in 6 mesecev	50	60
23 let	‘	51	61
23 let in 6 mesecev	52	62 '
24 lei	53	63
24 let in 6 mesecev	54	64
25 let	55	65
25 let in 6 mesecev	.<	56	66
26 let	57	67
26 let in 6 mesecev	58	68
27 let	59	69
27 let in 6 mesecev	60	70
28 let	61	71
28 let in 6 mesecev	62	72
29 let	^	63	73
29 let in 6 mesecev	64	74
30 let	65	75
30 let in 6 mesecev	66	76
31 let	67	77
31 let in 6 mesečev	68	78
32 let	69	. 79
32 let in 6 mesecev	70	80
33 let	71	81
33 let in 6 mesecev	72	82
34 let	73	83
34 let in 6 mesecev	74	84
35 let	75	85
35 let in 6 mesecev	76	—
Pokojninska doba	Zavarovanec	Zavarovanka
36 let	77		
36 let in 6 mesecev	78	—
37 let '	:79 .	— ,
37 let in 6 mesecev	80	—
38 let	81	—
38 let in 6 mesecev	82	—
39 let	83	— -
39 let in 6 mesecev	84	—
40 let	85	—
43.	člen
Zavarovancu, ki po izpolnitvi 40 oziroma 35 let pokojninske dobe (borci NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943 — 35 oziroma 30 let) ostane še naprej v zavarovanju, ne da bi uveljavil pravico do pokojnine in upokojencu s polno pokojninsko dobo, ki sklene delovno razmerje, se pokojnina poveča za vsako leto zavarovanja po izpolnitvi navedene pokojninske dobe za 1 odstotek, skupno pa največ za 5 odstotkov.
III.	poglavje
INVALIDSKO ZAVAROVANJE
1.	Splošni pojmi
v
44.	člen
Invalidnost je podana, če nastane pri zavarovancu izguba ali zmanjšanje zmožnosti za svoje delo, ki ju ni mogoče odpraviti z zdravljenjem oziroma medicinsko
rehabilitacij o.
Invalidnost v smislu prvega odstavka tega člena je podana tudi, kadar zavarovanec zaradi trajne spremembe. ki je nastala v njegovem zdravstvenem stanju, ne sme več opravljati dela, za katero je s "posebnimi predpisi določeno, da ga smejo opravljati samo osebe, ki glede zdravstvenega stanja izpolnjujejo določene posebne'pogoje.
45.	člen
Neposredna nevarnost za invalidnost je podana, kadar delovni pogoji na posameznih delih in nalogah glede na higienske in tehnične varnostne ukrepe, ki se uporabljajo ali jih je mogoče uporabljati pri delu, v tolikšni meri vplivajo na zavarovančevo zdravstveno stanje in delovno zmožnost, da mora nujno zamenjati dela in naloge, ker bi sicer postal invalid.
46.	člen
Delovni invalid je zavarovanec, ki je na podlagi invalidnosti pridobil kakšno pravico iz invalidskega zavarovanja.
47.	člen
Vzroki za nastanek invalidnosti so:
1.	nesreča pri delu ali poklicna bolezen;
2.	bolezen ali poškodba izven dela.
48.	člen
Za nesrečo pri delu se šteje vsaka poškodba zavarovanca, ki je posledipa neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, kot tudi poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali kakšne druge nenadne spremembe fiziološkega stanja organizma, če je taka poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela na določenih delih in nalogah ali z delom
oziroma dejavnostjo, na podlagi katerih ima poškodovanec lastnost zavarovanca v smislu tega statuta.
Za nesrečo pri delu se šteje tudi obolenje zavarovanca, ki je neposredna in izključna posledica kakšnega nesrečnega naključja ali višje sile med delom oziroma dejavnostjo, na podlagi katere ima oboleli lastnost zavarovanca v smislu tega statuta.
Za nesrečo pri delu se šteje tudi poškodba, povzročena na način iz prvega odstavka tega člena, ki jo pretrpi zavarovanec na redni poti od stanovanja do delovnega kraja in nazaj, na poti, ukazani za izvrševanje službenih nalog, ali na poti, da nastopi delo, ki mu je priskrbljeno.
49.	člen
Za nesrečo pri delu se šteje tudi poškodba, ki jo pretrpijo zavarovanci za vse primere zavarovanja in iz 1. in 2. točke prvega odstavka 25. člena tega statuta med trajanjem delovnega razmerja, dejavnosti oziroma okoliščine, na podlagi katere imajo lastnost zavarovanca, v okoliščinah iz 24. člena tega statuta ali medtem ko so v Jugoslovanski ljudski armadi na vojaških vajah ali služijo vojaški rok ali ko so v enotah teritorialne obrambe aH pri opravljanju dela po pogodbi o delu (7. točka 22. člena).
Zavarovanci iz prejšnjega odstavka pridobijo pravice, kot da bi jih zadela nesreča pri delu tudi tedaj, kadar pretrpijo poškodbo, povzročeno na način, opisan v prvem odstavku 48. člena tega statuta, medtem ko služijo vojaški rok v Jugoslovanski ljudski armadi, če so odšli k vojakom najpozneje v enem mesecu po prenehanju delovnega razmerja ali druge lasthosti, na podlagi katere so bili obvezno zavarovani.
50.	člen
Za nesrečo pri delu se šteje tudi poškodba, povzročena na način, opisan v prvem odstavku 48. člena, ki jo pretrpi zavarovanec iz 22. člena tega statuta v
Primerih iz 1. do 4. točke prvega odstavka 24. člena.
51.	člen
Za nesrečo prt delu se šteje tudi poškodba, povzročena na način, opisan v prvem odstavku 43. člena, ki jo pretrpijo zavarovanci iz 16. do 20. člena in delovni
invalidi:
1.	v zvezi s pravico do zdravstvenega varstva, rehabilitacije ali zaposlitve po tem statutu — v primerih, ki jih določi skupnost;
2.	pri praktičnih delih ali vajah med medicinsko ih poklicno rehabilitacijo.
52.	člen
Poklicne bolezni so določene bolezni, povzročene z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenih delih in nalogah ali delih oziroma dejavnostih, na podlagi katerih ima zboleli lastnost zavarovanca po tem statutu.
Seznam poklicnih bolezni z deli, na katerih se te Pojavljajo, in pogoji, v katerih se štejejo za poklicne bolezni v smislu prvega odstavka tega člena, se določi z zveznim družbenim dogovorom.
53.	člen
Z,a nesrečo pri delu ali poklicno bolezen se šteje tudi nesreča ali bolezen, ki ni posledica dela na določenih delih in nalogah oziroma posledica določenega dela, temveč posledica kakšnega drugega dela, ki ga id zavarovanec opravljal v interesu organizacije, v ka-tdri je bil zaposlen.
54.	člen
Telesna okvara je podana, če nastane pri zavarovancu izguba, bistvenejša poškodovanost ali znatnejša onesposobljenost posameznih organov ali delov telesa ki otežuje normalno aktivnost organizma in zahteva večje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb.
Seznam telesnih okvar, ki so podlaga za pridobitev pravice do nadomestila za telesno okvaro, z odstotki teh okvar je določen z zveznim družbenim dogovorom.
55.	člen
Zavarovanci, ki postanejo invalidi, se razvrstijo glede na preostalo zmožnost za svoje delo in za drugo ustrezno delo v I., II. ali III. kategorijo invalidnosti.
V	I. kategorijo invalidnosti se razvrstijo zavarovanci, ki so popolnoma nezmožni za svoje in za drugo ustrezno delo in se zanj niti s poklicno rehabilitacijo ne morejo usposobiti.
V	II. kategorijo invalidnosti se razvrstijo zavarovanci, ki so deloma zmožni za svoje ali za drugo ustrezno delo, s poklicno rehabilitacijo pa se ne morejo usposobiti za opravljanje drugega ustreznega dela s polnim delovnim časom.
V	III. kategorijo invalidnosti se razvrstijo zavarovanci, ki so popolnoma nezmožni ali so le deloma zmožni za svoje delo, lahko pa poln delovni čas opravljajo drugo ustrezno delo ali se zanj usposobijo s poklicno rehabilitacijo.
,	56. člen
Svoje delo so dela in naloge, na katerih je zavarovanec delal neposredno, preden je postal invalid. Če je za zavarovanca ugodnejše, so to na njegovo zahtevo dela in naloge, ki jih je opravljal najmanj dve leti v zadnjih treh letih dela, preden je postal invalid ali je nastala neposredna nevarnost, da postane invalid.
Preostala delovna zmožnost za svoje delo je podana, če je zavarovanec zmožen opravljati svoje delo z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti, in z normalnim delovnim učinkom najmanj polovico polnega delovnega časa.
Preostala delovna zmožnost' za svoje delo je podana tudi, če je za tako delo potrebno poprejšnje
privajanje.
57.	«ee
Drugo ustrezno delo so dela in naloge, ki jih je delovni invalid zmožen opravljati določen delovni čas, primeren preostali delovni zmožnosti, z normalnim delovnim učinkom in delovnim naporom, kt ne poslabša njegove invalidnosti.
Preostala delovna zmožnost za drugo ustrezno delo je podana, če lahko delovni invalid brez poktime rehabilitacije opravlja drugo ustrezno delo najmanj polovico polnega delovnega časa, ali če se s poklicno rehabilitacijo lahko usposobi, da ga opravlja poln delovni čas.
Pri ugotavljanju drugega ustreznega dela je treba upoštevati strokovno in splošno izobrazbo, delovne izkušnje in osebne lastnosti delovnega invalida.
i 2. Invalidska pokojnina
A.	Pogoji za invalidsko pokojnin«
a)	Splošni pogoji
58.	člen
Pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec, ki postane:
1 invalid I. kategorije invalidnosti;
2.	invglid III. kategorije invalidnosti, nezmožen za svoje delo m brez poprejšnje poklicne rehabilitacije nezmožen tudi za drugo ustrezno delo, ki mu ni zagotovljena poklicna rehabilitacija;
3.	invalid II. in III. kategorije invalidnosti, brez poprejšnje poklicne rehabilitacije zmožen za drugo ustrezno delo, ki mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev, ker je star nad 60 let (moški) oziroma nad 55 let (ženska);
4.	vojaški vojni invalid od I. do VI. skupine, ki ne more več opravljati svojega dela nad polovico polnega delovnega časa, ne glede na to, ali izpolnjuje pogoje za poklicno rehabilitacijo oziroma zaposlitev.
59.	člen
Zavarovancu iz 4. točke 58. člena tega statuta se prizna na njegovo zahtevo namesto invalidske pokojnine pravica do poklicne rehabilitacije oziroma zaposlitve, če izpolnjuje za to, pogoje, predpisane za druge zavarovance — invalide.
b)	Pogoji v primeru bolezni ali poškodbe izven dela
60.	člen
Če je invalidnost posledica bolezni ali poškodbe izven dela, pridobi zavarovanec pravico do invalidske pokojnine:
1.	če so pri njem z dopolnjeno pokojninsko dobo krite najmanj tri četrtine razdobja od dopolnjenih najmanj 20 let starosti do invalidnosti (delovna leta) ali
2.	če so pri njem z dopolnjeno pokojninsko dobo krite manj kot tri četrtine, vendar najmanj ena tretjina delovnih let, s pogojem, da je imel pred invalidnostjo, izpolnjeno tudi gostoto zavoravalne dobe (četrti odstavek 27. člena).
Ne glede na določbe prejšnjega .odstavka pridobi pravico do invalidske pokojnine:
1.	zavarovanec, ki je postal invalid pred dopolnjenim 21. letom starosti, če je bil na dan, ko je postal invalid, zavarovan in je imel vsaj 9 mesecev zavarovalne dobe;
2.	zavarovanec, ki je postal invalid pred dopolnjenim 30. letom starosti in je z rednim šolanjem po dopolnjenem 20. letu starosti pridobil strokovno izobrazbo kvalificiranega delavca oziroma srčdnjo ali od te višjo strokovno izobrazbo in je opravljal dela in naloge, ki so ustrezale pridobljeni strokovni izobrazbi, ne izpolnjuje pa pogojev iz prvega odstavka tega člena, če je bil zavarovan najmanj eno leto in bil na dan, ko je postal invalid, v delovnem razmerju oziroma je bil obvezno zavarovan na kakšni drugi podlagi;
3.	zavarovanec, ki redno dela manj kot poln delovni čas, če je ppi njem z dopolnjeno pokojninsko dobo krita najmanj ena tretjina delovnih let s pogojem, da je imel v zadnjih 3 letih pred invalidnostjo vsaj 18 ipesecev zavarovalne dobe.
61.	člen t'
Z delovnimi leti v smislu 60. člena je mišljeno število polnih let v razdobju od dneva, ko je zavarovanec dopolnil starost 20 let, do dneva, ko je postal invalid.
Zavarovancu, ki se je po dopolnjenem 20. letu starosti redno šolal in si je s takim šolanjem pridobil višjo ali visoko strokovno izobrazbo, se upošteva čas šolanja tako, da se tistemu, ki je pridobil višjo strokovno izobrazbo, štejejo delovna leta od dopolnjenega
23. leta starosti, tistemu, ki je pridobil visoko strokovno izobrazbo, pa od dopolnjenega '26. leta starosti do takrat, ko je postal invalid.
62.	člen
Pri računanju razdobja zadnjih 5 oziroma 10 let /pred invalidnostjo, v katerem mora imeti zavarovanec določeno zavarovalno dobo v smislu 2. točke prvega odstavka 60. člena tega statuta, se ne všteva obdobja, kp zavarovanec ni bil v zavarovanju, pa je:
1.	dobival starostno ali invalidsko pokojnino;
2.	dobival oskrbnino v zvezi s poklicno rehabilitacijo ali začasno nadomestilo v zvezi s pravico do zaposlitve po tem statutu;
3.	bil prijavljen skupnosti za zaposlovanje, kateri se je prijavil v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja. V tem primeru se za vsako posamezno prekinitev zavarovanja podaljša 5- oziroma 10-letno razdobje nazaj največ za dve leti;
4.	služil v Jugoslovanski ljudski armadi vojaški rok ali bil na vojaških vajah ali udeleženec splošnega ljudskega odpora;
5.	prekinil delovno razmerje zaradi nege svojega do 15 let starega otroka ali starejšega otroka, ki mu je bila zaradi nezmožnosti potrebna stalna nega in pomoč ali, da je mogel negovati troje otrok, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev in uživanje družinske pokojnine po 130., 131. in 132. členu tega statuta.
63.	člen
Če zavarovanec, ki je imel telesno okvaro pred začetkom zavarovanja, ki ni vplivala na njegovo delovno zmožnost, postane invalid zaradi poškodbe izven dela ali bolezni, pridobi pravice, ki ustrezajo skupni invalidnosti, čeprav vpliva na skupno invalidnost tudi'* prejšnja telesna okvara, če je v zavarovanju dopolnil dobo iz 60. člena tega statuta.
Zavarovanec — vojaški vojni invalid in mirovni vojaški invalid, pri katerem je po vstopu v zavarovanje nastala invalidnost, na katero je vplivala tudi vojna oziroma mirovna vojaška invalidnost, pridobi pravice tudi tedaj, če je kot invalid dopolnil dobo iz 60. člena tega statuta v zavarovanj u*z delovnim časom, ki je po izvidu in ugotovitvi invalidske komisije ustrezal njegovi preostali delovni zmožnosti.
64.	člen .
Zavarovanec, pri katerem nastane invalidnost II. ali III. kategorije invalidnosti, preden dopolni zavarovalno in pokojninsko dobo, ki sta pogoj za .pridobitev pravic, pridobi pozneje pravice iz invalidskega zavarovanja, ko dopolni predpisano zavarovalno in pokojninsko dobo v zavarovanju z delovnim časom, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti, vendar najmanj s polovico polnega delovnega časa.
Čas zaposlitve s skrajšanim delovnim časom se N šteje v primerih iz prvega odstavka tega člena v zavarovalno dobo, kot da bi bil zavarovanec delal poln delovni čas.
Za izpolnitev pogojev zavarovalne in pokojninske dobe po prvem odstavku tega člena se računajo delovna leta do dneva nastanka invalidnosti.
c)	Pogoji v primeru nesreče pri delu ali'poklicne bolezni
65.	člen
Če je invalidnost posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni, pridobi zavarovanec pravico do invalidske pokojnine ne glede na pokojninsko dobo.
66.	člen
Če zavarovanec, ki je imel telesno okvaro pred začetkom zavarovanja, ki ni' vplivala na njegovo delovno zmožnost, postane invalid zaradi nesreče pri deiu ali poklicne bolezni, pridobi pravice, ki ustrezajo skupni invalidnosti, čeprav vpliva na to skupno invalidnost tudi prejšnja telesna okvara.
Zavarovanec — vojaški vojni invalid in mirovni vojaški invalid, ki postane invalid zaradi nesreče pri deiu ali poklicne bolezni, pridobi pravice glede na skupno invalidnost čeprav je vojaška invalidnost vplivala na delovno zmožnost.
č) Spremembe v invalidnosti
67.	člen
Če se delovnemu invalidu, ki je pridobil pravico do poklicne rehabilitacije ali zaposlitve, že ugotovljena invalidnbst poslabša ali pa nastane nov primer invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe izven dela, tako da izpolnjuje pogoje za invalidsko pokojnino, pridobi pravico do te pokojnine, če na dan nastanka spremembe v invalidnosti izpolnjuje tudi druge pogoje za pridobitev pravice do invalidske pokojnine.
Za izpolnitev pogojev iz prvega odstavka tega člena, se pri nezaposlenih delovnih invalidih računajo delovna leta do dneva pričetka uživanja oskrbnine oziroma začasnega nadomestila.
Delovni invalid II. ali III. kategorije invalidnosti, pri katerem je invalidnost posledica nesreče pri d$Iu ali poklicne bolezni, pridobi na podlagi nastanka spremembe v invalidnosti v primerih iz prvega odstavka tega člena pravico do invalidske pokojnine ne glede na to, ali izpolnjuje tudi pogoje.
68.	čldn
Če se je invalidu I. kategorije zdravstveno stanje toliko izboljšalo, da je postal zmožen za delo in stopil v delovno razmerje ali začel opravljati dejavnost, na podlagi katere je zavarovan s časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti, kasneje pa se mu invalidnost znova poslabša ali nastane nov primer invalidnosti, se mu štejejo delovna leta za ugotovitev pravice do pokojnine do dneva nastanka prve invalidnosti.
Delovnemu invalidu I. kategorije invalidnosti, ki je pridobil pravico do invalidske pokojnine, se naknadno dopolnjena zavarovalna doba upošteva za odstotno povečanje že odmerjene pokojnine, lahko pa zahteva ponovno odmero pokojnine, ob upoštevanju naknadno doseženega osebnega dohodka.
69.	člen
Če se pri delovnem invalidu II. ali III. kategorije invalidnosti, ki je kot invalidski upokojenec zavarovan za tolikšen delovni čas, kot ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti, poslabša prej ugotovljena invalidnost ali nastane nov primer invalidnosti, ki ima za Posledico spremembo kategorije invalidnosti, se odmeri nov znesek že priznane invalidske pokojnine.
Pri odmeri nove pokojnine se čas, ko je bil inva'-lidski upokojenec v zavarovanju, šteje v zavarovalno dobo in za povečanje odstotka invalidske pokojnine.
Delovnemu invalidu II. ali III. kategorije invalidnosti, ki je kot invalidski upokojenec zavarovan za tolikšen delovni čas, kot ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti, se v primerih iz prvega odstavka tega člena, fe upokojenec to zahteva in je zanj ugodnejše, znova odmeri invalidska pokojnina.
Če invalid II. ali III. kategorije invalidnosti, ki je pridobil pravico do invalidske pokojnine po 58. členu tega statuta, ponovno stopi v delovno razmerje ali začne opravljati samostojno dejavnost s tolikšnim delovnim časom, kot ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti, lahko pridobi na podlagi takega zavarovanja pravico do starostne pokojnine	i
B.	Osnova za odmero invalidske pokojnine
70.	člen
Invalidska pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, ki se izračuna enako kot osnova za starostno pokojnino.
Kadar gre za invalidsko pokojnino, ki se pridobi s krajšo zavarovalno dobo, kot je obdobje, iz katerega se vzamejo osebni dohodki za izračun pokojninske osnove, se pokojninska osnova izračuna po osebnem dohodku, doseženem v času, kolikor je skupaj trajalo zavarovanje.
71.	člen
Za zavarovanca, ki pridobi pravico do invalidske pokojnine po 49. členu tega statuta, je osnova za odmero invalidske pokojnine pokojninska osnova, od katere bi mu bila odmerjena ta pokojnina v primeru invalidnosti kot posledice nesreče pri njegovem rednem delu aii pri opravljanju samostojne dejavnosti, na podlagi katere ima lastnost zavarovanca.
72.	člen
Zavarovancu — udeležencu mladinske delovne akcije se osnova za odmero invalidske pokojnine določi po 70. členu tega statuta, če je zanj ugodnejše, pa po tretjem odstavku tega člena.
Za-zavarovanca, ki je odšel na mladinsko delovno akcijo kot vajenec, učenec ali študent, je osnova za odmero invalidske pokojnine povprečni znesek osebnega dohodka vseh zaposlenih delavcev na območju skupnosti v letu pred nastankom invalidnosti. '
Za druge m varovance, udeležence mladinske delovne akcije, je- pokojninska osnova mejni znesek najnižjih pokojninskih prejemkov, povečan za 17,65 •/•.
73.	člen
Osebi iz 4. in 5. točke prvega odstavka 22. člena 'tega statuta na praksi ali praktičnem delu, ki pridobi kot zavarovanec pravico do invalidske pokojnine, se določi osnova za odmero invalidske pokojnine na enak način kot zavarovancu iz drugega odstavka 72. člena tega statuta.
74.	člen
Osebi, zavarovani samo za invalidnost, ki je posledica nesreče (24. člen in 7. točka 22. člena), se odmeri invalidska pokojnina od pokojninske osnove iz tretjega odstavka 72. člena tega statuta, če ni za to posebnega predpisa.
C.	Odmera invalidske pokojnine
75.	člen
Invalidska pokojnina za primer invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni, se odmeri od pokojninske osnove v enaki višini kot starostna pokojnina za pokojninsko dobo 40 let za zavarovance oziroma 35 let za zavarovanke.
/
76.	člen
Invalidska pokojnina za primer invalidnosti, ki je posledica bolezni ali poškodbe izven dela, se odmeri od pokojninske osnove v odstotku, določenem v 42. členu tega statuta.
Invalidska pokojnina iz prvega odstavka tega člena ne sme znašati manj kot 45°/e pokojninske osnove za zavarovanca, ki je postal invalid pred dopolnjenim 60. letom starosti oziroma manj kot 55 °/o pokojninske osnove za zavarovanko, ki je postala invalid pred dopolnjenim 55. letom starosti. Ce je zavarovanec postal invalid po 60. letu oziroma zavarovanka po 55. letu starosti, ne sme znašati invalidska pokojnina za zavarovanca manj kot 35 Vo oziroma za zavarovanko ne manj kot 40 % pokojninske osnove. Invalidska pokojnina ne sme znašati manj kot starostna/ pokojnina za enako pokojninsko dobo.
77.	člen
Zavarovanec, ki je pridobil pravico do invalidske pokojnine pred dopolnjenim 60. letom starosti (moški) oziroma 55. letom starosti (ženska), na podlagi pokoj -ninske dobe, odmerjena pokojnina pa ne dosega 85 Vo
pokojninske osnove, ima poleg invalidske pokojnine še pravico do dodatka na invalidnost. Dodatek se odmerja v odstotku od pokojnine in je odvisen od zavarovančeve starosti ob nastanku invalidnosti ter od razmerja med delovnimi leti in zavarovančevo pokojninsko dobo:
Dodatek na invalidnost znaša:
če je nastala invalidnost		
pred dopolnjenim letom starosti	po dopolnjenem letu starosti	
55 (m) 50 (ž)	55 (m) 50 (ž)	in če skupna pokojninska doba
20%	10 %	dosega 3/4 delovnih let ali več
15%	5%	dosega 1/2 delovnih let ali več
10%	5%	ne dosega 1/2 delovnih let
Invalidska pokojnina skupaj z dodatkom na invalidnost ne sme presegati 85 "/o pokojninske osnove (42. člen).	,
Dodatek na invalidnost je sestavni del invalidske pokojnine in se upošteva tudi, kadar je invalidska pokojnina osnova za odmero družinske pokojnine.
78.	člen
Zavarovancu — vojaškemu invalidu od I. do VI. skupine ter drugemu z mirovnimi vojaškimi invalidi izenačenemu invalidu od I. do VI. skupine, ki pridobi pravico do invalidske pokojnine, je ta pokojnina zagotovljena v višini 85 %> pokojninske osnove, če je najmanj polovico razdobja od 15. maja 1945 do dneva, ko je postal delovni invalid, prebil na delu, priznanem v zavarovalno dobo.
79.	člen
Če je invalidnost, na podlagi katere pridobi delovni invalid pravico do invalidske pokojnine, deloma posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni, deloma pa posledica bolezni ali poškodbe izven dela, se odmeri
invalidska pokojnina kot ena sama pokojnina, ki je sestavljena iz sorazmernega dela invalidske pokojnine, obračunane kot za nesrečo pri delu ali poklicno bolezen, in iz sorazmernega dela invalidske pokojnine, obračunane kot za bolezen ali poškodbo izven dela.
Sorazmerna dela za odmero invalidske pokojnine po prvem odstavku tega člena se izračunata glede na to, koliko so vplivale na skupno invalidnost posledice nesreče pri delu ali poklicne bolezni, koliko pa posledice bolezni ali poškodbe izven dela.
80.	člen
Invalidska pokojnina, ki gre delovnemu invalidu po 79. členu tega statuta, se odmeri tako, da se posebej odmeri invalidska pokojnina, če bi bila skupna invalidnost posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni in posebej invalidska pokojnina, če bi bila skupna invalidnost posledica bolezni ali poškodbe izven dela. Od vsakega tako izračunanega zneska se vzame odstotek, ki ustreza vplivu posameznega vzroka invalidnosti na skupno invalidnost v smislu drugega odstavka 79. člena. Seštevek tako dobljenih zneskov ne sme presegati 85 e/e pokojninske osnove.
Če je zavarovanec iz prvega odstavka 79. člena tega statuta samo zaradi nesreče pri delu ali poklicne bolezni delovni invalid II. ali II. kategorije invalidnosti, se odmeri invalidska pokojnina zgolj na podlagi nesreče pri delu ali poklicne bolezni, če je to zanj ugodnejše.
81.	člen
Zavarovanec, ki ob nastanku invalidnosti izpolnjuje pogoje za invalidsko pokojnino in tudi pogoje za starostno pokojnino po tem statutu, lahko uveljavi po svoji izbiri pravico do invalidske pokojnine ali pravico do starostne pokojnine.
Invalidski upokojenec, ki ob upokojitvi ni izpolnjeval pogojev za starostno pokojnino, pa te pogoje izpolni kasneje, lahko zahteva, da se mu prizna namesto invalidske pokojnine starostna pokojnina.
Starostni upokojenec lahko uveljavi pravico do invalidske pokojnine, če izpolnjuje ob nastanku invalidnosti pogoje za priznanje invalidske pokojnine.
3.	Poklicna rehabilitacija in zapoolitev delovnih invalidov ter nadomestila
A.	Pogoji za pridobitev pravic
82.	člen
Zavarovanec, ki mora glede na preostalo delovno zmožnost po invalidnosti in glede na določeno starost opravljati svoje ali drugo ustrezno delo, pridobi pravico do zaposlitve in pravico do poklicne rehabilitacije, če je potrebna, ter pravico do ustreznega denarnega nadomestila v zvezi z uživanjem teh pravic.
Pravico do poklicne rehabilitacije in zaposlitve pridobi zavarovanec — delovni invalid ob pogojih iz 60. do 65. člena tega statuta.
84.	člen
Pravico do poklicne rehabilitacije in pravico do zaposlitve po tem statutu ima tudi vojaški zavarovanec, ki po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev izkoristi pravico, da namesto invalidske pokojnine uveljavi pravico do poklicne rehabilitacije oziroma do zaposlitve. V tem
primeru poravna stroške v zvezi s poklicno rehabilitacijo, zaposlitvijo in ustreznimi denarnimi nadomestili skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pri kateri je vojaški zavarovanec pridobil pravico do invalidske pokojnine.
B.	Poklicna rehabilitacija
85.	člen
Namen poklicne rehabilitacije je delovnega invalida kar najbolj fizično, psihično in strokovno ponovno usposobiti za delo tako, da se bo lahko ustrezno zaposlil ter se nadalje prilagajal in čim hitreje uspešno vključil v normalno delovno okolje.
86.	člen
Pravico do poklicne rehabilitacije imajo zavarovanci, ki postanejo invalidi III. kategorije invalidnosti, preden dopolnijo moški 50, ženske pa 45 let starosti, če se glede na invalidnost in preostalo delovno zmožnost lahko usposobijo za drugo ustrezno delo, da ga opravljajo poln delovni čas, ki je pridpisan za to delo.
Zavarovanec — invalid, ki še ni dopolnil starosti iz prejšnjega odstavka, ima pravico do poklicne rehabilitacije tudi takrat, če se lahko usposobi za delo vsaj s polovičnim delovnim časom in je mogoče v krajšem času doseči usposobitev, ki je smotrna glede na njegovo strokovno in splošno izobrazbo, zdravstveno stanje in starost.
Zavarovancu — invalidu III. kategorije invalidnosti se aa njegovo zahtevo prizna pravica do poklicne rehabilitacije tudi potem, ko dopolni 50 oziroma 45 let starosti, če je glede na njegovo strokovno in splošno izobrazbo, preostalo zmožnost za delo, starost in zdravstveno stanje verjetno, da se bo lahko v krajšem času toliko usposobil za drugo ustrezno delo, da ga bo lahko opravljal poln delovni čas.
87.	člen
Zavarovanec — invalid iz 4. in 5. točke 22. člena tega statuta ter učenec (vajenec) in študent, ki je sodeloval na prostovoljnih mladinskih akcijah, se s poklicno rehabilitacijo usposobi za dela in naloge, za katere se zahteva strokovna izobrazba, ustrezajoča strokovni izobrazbi, za katero se je pripravljal s šolanjem.
88.	člen
Delovni invalid, ki je pridobil pravico do poklicne rehabilitacije, se je dolžan usposobiti za ustrezno delo ob pogojih in na način, določenih s tem statutom in v skladu z obveznostmi, ki so določene v posebni pogodbi
C.	Oskrbnina in pavšalno nadomestilo
88. člen
Delovni invalid, ki je pridobil pravico do poklicne rehabilitacije in se ne izobražuje ob delu, ima pravico do oskrbnine od dneva pridobitve pravice do rehabilitacije do dneva napotitve na rehabilitacijo, kot tudi med rehabilitacijo, na katero je bil poslan.
Pravico do oskrbnine ima delovni invalid tudi tisti čas, ko mora zaradi bolezni ali kakšnega drugega vzroka, zaradi katerega se po predpisih o zdravstvenem varstvu in otroškem varstvu priznava pravica do na-
domestila osebnega dohodka med zadržanostjo z dela, prekiniti poklicno rehabilitacijo.
90.	člen
Osnova za odmero oskrbnine je povprečni mesečni osebni dohodek za poki delovni čas, ki ga je zavarovanec dosegel v koledarskem letu pred letom, v katerem je postal invalid.
Če zavarovanec v preteklem letu ni dobil osebnega dohodka, se vzame za osnovo povprečni mesečni osebni dohodek oziroma akontacija osebnega dohodka za tekoče leto do dneva nastanka invalidnosti.
Če zavarovanec ni dobil osebnega dohodka niti v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti niti v tekočem letu (prvi in drugi odstavek), je osnova za odmero oskrbnine zavarovančev povprečni osebni dohodek za poln delovni čas iz zadnjega leta, ko je prejemal osebni dohodek, valoriziran na raven osebnega dohodka iz koledarskega leta pred nastankom invalidnosti v skladu z gibanji povprečnih osebnih dohodkov v temeljni organizaciji, delovni skupnosti ali drugi organizaciji, kjer je zaposlen, za zavarovance, zaposlene pri delodajalcu, pa v skladu z gibanji povprečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev v republiki.
Za zavarovanca iz 21. člena 4. do 6. točke 22., 23. ter 24. člena tega statuta je osnova za oskrbnino pokojninska osnova, od katere se mu odmerja invalidska pokojnina, če ni imel osebnega dohodka v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti ali v tekočem letu, v katerem je postal invalid.
91.	člen
Osnova za oskrbnino se poveča v začetku vsakega koledarskega leta za odstotek, s katerim so se povečali povprečni osebni dohodki vseh zaposlenih na območju skupnosti v preteklem koledarskem letu.
92.	člen
Oskrbnina za čas čakanja na poklicno rehabilitacijo znaša 90% osnove, med trajanjem poklicne rehabilitacije pa 100 °/o osnove.
Delovnemu invalidu na poklicni rehabilitaciji v organizaciji, kjer ima brezplačno stanovanje in hrano, gre med rehabilitacijo oskrbnina:
1.	v višini 50 % osnove, če ne preživlja družinskih članov;
2.	v višini 100% osnove, če preživlja vsaj enega družinskega člana.
Šteje se, da delovni invalid ne preživlja družinskega člana, če je ta v delovnem razmerju ali opravlja dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, je upokojenec ali ima dohodke, ki bi ga izključevali od pravice do varstvenega dodatka.
93.	člen
Kadar mora delovni invalid na poklicno rehabili-Jgcijo zunaj kraja zaposlitve, pa mu ni mogoče zagotoviti stalnega prevoza do kraja, kjer je na rehabilitaciji in v tem kraju nima brezplačnega stanovanja, mu gre poleg oskrbnine še pavšalno nadomestilo.
Pavšalno nadomestilo iz prvega odstavka tega člena je enako mejnemu znesku najnižjih pokojninskih prejemkov za delovnega invalida, Id preživlja vsaj enega družinskega člana in 70 % tega zneska za delovnega invalida, ki ne preživlja družinskih članov.
č. Zaposlitev
94.	člen’
Pravica do zaposlitve po tem statutu obsega pravico invalida, da je glede na preostalo delovno zmožnost razporejen na ustrezna dela in naloge oziroma da opravlja svoje delo ali drugo ustrezno delo s časom, krajšim od polnega delovnega časa.
Pravico do zaposlitve ima zavarovanec, ki postane invalid II. ali III. kategorije invalidnosti, preden dopolni moški 60 let in ženska 55 let starosti.
Delovni invalid II. kategorije invalidnosti ima pravico do razporeditve na druga ustrezna dela po tem statutu le, če je za svoje delo popolnoma nezmožen.
Zavarovanec iz 21. člena in 4. do 6. točke 22. člena tega statuta ima pravico do zaposlitve po tem statutu samo, če se je s poklicno rehabilitacijo usposobil za druga ustrezna dela in naloge.
D.	Nadomestila v zvezi s pravico dozaposljtve
a)	Vrsta nadomestil
95.	člen
Delovnemu invalidu so v zvezi s pravico do zaposlitve zagotovljena naslednja nadomestila:
'	1. začasno nadomestilo;
2.	nadomestilo zaradi zaposlitve s časom, krajšim od polnega delovnega časa;
3.	nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu.
Nadomestili iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena gresta delovnemu invalidu za dneve dela ter za druge dneve, za katere imajo delavci po posebnih predpisih pravico do nadomestila osebnega dohodka. .
b)	Začasno nadomestilo
96.	člen
Pravico do začasnega nadomestila ima nezaposleni delovni invalid II. in III. kategorije invalidnosti od dneva pridobitve pravice do zaposlitve na svojem ati ustreznem delu oziroma od končane poklicne rehabilitacije do dneva, ko nastopi delo.
Pravico do začasnega nadomestila ima tudi -delovni invalid oziroma zavarovanec, pei katerem je podana neposredna nevarnost za invaIMnoet, M mn preneha delovno razmerje zaradi prenehanja organizacije združenega dela, in sicer od prenehanja delovnega razmerja do ponovnega nastopa dela.
97.	člen
Pravico do začasnega nadomestila ima tudi nezaposleni delovni invalid, pei katerem nastaeefe aaed uživanjem pravic, pridobljenih po tem statutu, spremembe glede delazmožnosti in se ugotovi, da ni več invalid, če se v 30 dneh po pravnomočnosti sklepa o izgubi pravic prijavi skupnosti za zaposlovanje.
Zavarovancu iz prvega odstavka tega člena pripada začasno nadomestilo od dneva izgube pravice do nastopa zaposlitve, vendar najdalj do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
Sklep 6 izgubi pravic, pridobljenih na podlagi invalidnosti, mora 'vsebovati pouk, v katerem času se je treba prijaviti skupnosti za zaposlovanje za uveljavitev pravice do začasnega nadomestila.
98.	člen
Začasno nadomestilo znaša 50% osnove za odmero oskrbnine po 90. členu tega statuta.
Če delovni invalid preživlja vsaj enega družinskega člana in glede na svoje premoženjske razmere in dohodke izpolnjuje pogoje za varstveni docbtek, se mu začasno nadomestilo iz prejšnjega odstavka poveča za 50 %.
Za začasno nadomestilo se smiselno uporablja določba 91. člena tega statuta.
c)	Nadomestilo zaradi zaposlitve s časom, krajšim od polnega delovnega časa
99.	člen
Pravico do nadomestila zaradi zaposlitve s časom, krajšim od polnega delovnega časa, ima delovni invalid
II.	kategorije od dneva, ko je na podlagi pridobljene pravice do zaposlitve s časom, krajšim od polnega delovnega časa, začel delati tolikšen delovni čas, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti, dokler opravlja preostali delovni zmožnosti ustrezno delo.
100.	člen
Nadomestilo zaradi zaposlitve s časom, krajšim od polnega delovnega čase, je enako razliki med osebnim dohodkom za čas, krajši od polnega delovnega časa in osebnim dohodkom, ki bi ga delovni invalid dobival, če bi ista dela in naloge opravljal poln delovni čas.
Višino nadomestila iz prvega odstavka tega člena po sporazumu s skupnostjo ugotavlja in izplačuje v breme skupnosti organizacija, kjer je delovni invalid zaposlen.
101.	člen
Če delovni invalid, ki je zaposlen s časom, krajšim od polnega delovnega časa, dela dalj, kot mu je določeno v sklepu, mu gre nadomestilo samo za tisti delovni čas, ko dejansko ne dela, vendar največ do polnega delovnega časa.
č) Nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu
102.	člen
Pravico do nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu ima zavarovanec iz 18. do 19. čiorm tega statuta, ki je postal invalid II. ali Ul. kategorije invalidnosti od dneva, ho je na podlagi pridobljene pravice do zaposlitve začel opravljati drugo ustrezno delo, za katero prejema manjši osebni dohodek kot ga je prejemal za delo, ki ga je opravljal pred teamtidnostje.
Pravico do nadomestila zaradi manjšega osebnega
dohodka ima delovni invalid U. kategorije invalidnosti poleg pravice do nadomestila zaradi zaposlitve s časom, krajšim od polnega delovnega časa.
103.	člen
Nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu je mako razliki med osebnim dohodkom,
ki bi ga delovni invalid prejel za povprečne delovne uspehe, če bi še delal na svojem delu in osebnim dohodkom, ki ga prejema za povprečne delovne uspehe na ustreznem delu.
Da bi se zagotovila večja delovna storilnost in krepil interes delovnega invalida za boljše delo, se nadomestilo, odmerjeno po prvem odstavku tega člena, sorazmerno poveča ali zniža glede na rezultate dela
na ustreznem delu, ugotovljene po osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov, določenih v samoupravnih splošnih aktih organizacije združenega dela ali delovne skupnosti.
Nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu se dokončno odmeri enkrat letno po zaključnem računu, do takrat pa se delovnemu invalidu izplačuje akontacija v višini razlike med akontacijo osebnega dohodka, ki bi jo prejemal za svoje delo in akontacijo osebnega dohodka, ki jo prejema za ustrezno delo. .
Višino nadomestila iz tega člena po sporazumu s skupnostjo ugotavlja in izplačuje v breme skupnosti organizacija,. kjer je delovni invalid zaposlen.
Če je višina nadomestila, ki ga ugotovi organizacija, sporna, odloči o njegovi višini skupnost
104.	člen -
Za delovne invalide, zavarovance iz 18. in 19. člena statuta, je nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu enako razliki med povprečnim valoriziranim osebnim dohodkom oziroma zavarovalno osnovo za^ svoje delo iz zadnjega koledarskega leta, v katerem je bil zavarovan pred nastankom invalidnosti, in osebnim dohodkom, ki ga prejema na ustreznem delu oziroma zavarovalno osnovo, za katero je zavarovan po nastanku invalidnosti.
Osebni dohodki oziroma zavarovalne osnove iz prejšnjih let se valorizirajo na raven osebnih dohodkov vseh zaposlenih na območju skupnosti v letu, za katero se odmerja nadomestilo, v skladu z gibanji osebnih dohodkov na območju skupnosti.
Nadomestilo, odmerjeno po prvem odstavku tega člena, se delovnemu invalidu, zaposlenemu v organizaciji združenega dela, sorazmerno poveča ali zniža glede na rezultate dela na ustreznem delu, ugotovljene po osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov, ki jih določa samoupravni splošni akt organizacije združenega dela za ostale delavce.
Nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu se dokončno odmeri enkrat letno po zaključnem računu, do. takrat pa se delovnim invalidom izplačuje akontacija v višini, določeni na podlagi podatkov iz preteklega leta.
105.	člen
Za izračun osnove za odmero oskrbnine in nadomestil v zvezi s pravico do zaposlitve se smiselno uporabljajo določbe za izračun pokojninske osnove.
V osebni dohodek za izračun osnove iz prvega odstavka tega člena se ne vštevajo nadomestila osebnega dohodka po predpisih o zdravstvenem varstvu, predpisih o otroškem varstvu in invalidskem zavarovanju.
E.	Organizacija izvajanja poklicne rehabilitacije in zaposlovanje delovnih invalidov
106.	člen
Skupnost skrbi za uresničevanje pravice do poklicne rehabilitacije in pravice do zaposlitve delovnih invalidov na ustreznem delu, pri tem pa sodeluje s strokovnimi organizacijami za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, z organi družbenopolitičnih skupnosti, z organizacijami združenega dela in zdrugirni organizacijami ter s skupnostjo za zaposlovanje.
Za izvajanje poklicne rehabilitacije in za zaposlovanje delovnih invalidov sklepa skupnost z organiza-
cijami in organi iz prejšnjega odstavka pogodbe, s katerimi se določijo tudi medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank.
Skupnost spremlja izvajanje rehabilitacije in zaposlitve po sklenjenih pogodbah in v ta namen lahko zahteva ustrezna poročila in podatke.
107.	člen
Poklicna rehabilitacija se praviloma opravi s praktičnim delom na ustreznih deiih in nalogah v organizaciji združenega dela ali pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost" z osebnim delom in sredstvi v lasti občanov.
Tako se usposabljajo delovni invalidi, ki se glede na invalidnost m preostalo delovno zmožnost ter glede na svoje splošno zdravstveno stanje lahko usposobijo za delo v enakih pogojih, v kakršnih delajo drugi delavci.
Poklicna rehabilitacija se v utemeljenih primerih lahko opravi tudi:
1.	s šolanjem na ustreznih šolah In tečajih;
2.	s pridobitvijo strokovne izobrazbe in usposobljenosti po načelih in merilih za Izobraževanje odraslih;
3.	z izobraževanjem ob delu
108.	člen
Delovni invalidi, ki se glede na invalidnost in preostalo delovno zmožnost ter glede na svoje splošno zdravstveno stanje ne morejo usposobiti za delo oziroma zaposliti v enakih pogojih kot drugi delavci, se usposabljajo in zaposlujejo:
1.	s praktičnim delom oziroma izučitvijo določenega poklica v posebnih organizacijah za strcktjvno usposabljanje in zaposlovanje invalidov (invalidske delavnice);
2.	s praktičnim delom v posebnih organizacijah, organizacijah za poklicno rehabilitacijo in zaposlovanje delovnih invalidov pri delovnih organizacijah;
3.	z izučitvijo določenega poklica v posebnih zavodih za rehabilitacijo invalidov ali v organizacijah, v katerih se rehabilitirajo invalidi.
109.	člen
Za poklicno rehabilitacijo se šteje tudi čas privajanja delovnih invalidov na delo, za katero so se z rehabilitacijo usposobili, če je to potrebno, da bi mogli z normalnim delovnim naporom in normalnim delovnim učinkom opravljati drugo ustrezno delo.
Za poklicno rehabilitacijo se šteje tudi čas privajanja na delo, ki je potrebno po končanem zdravljenju ali medicinski rehabilitaciji delovnim invalidom, ki so sicer zmožni za svoje ali drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije.
110.	člen
Način poklicne rehabilitacije in zaposlitve, roki za nastop poklicne rehabilitacije in zaposlitve, trajanje rehabilitacije in natančnejši pogoji delovnih invalidov za delo se določijo v pogodbah, ki jih sklene skupnost z organizacijami, delodajalci in delovnim invalidom, ko postane sklep o uveljavitvi pravice do poklicne rehabilitacije dokončen. S temi pogodbami se določijo tudi medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank.
111.	člen
Ce je zaradi oddaljenosti invalidovega stanovanja od organizacije oziroma zavoda, v katerem bi bil ta
lahko na poklicni rehabilitaciji, nujno potrebna vožnja s prevoznimi sredstvi, delovni invalid pa se glede na stanje invalidnosti ne more voziti z javaimi prometnimi sredstvi in mu tudi ni preskrbljen poseben prevoz, priskrbi skupnost invalidu nastanitev v kraju, ki je določen za rehabilitacijo.
112.	člen
» Če je za poklicno rehabilitacijo posameznega delovnega invalida na ustreznem delu v organizaciji ali pri zasebnem delodajalcu potrebno, da se ustrezno priredijo prostori ali delovna sredstva (stroji- in druge naprave) sposobnostim in zmožnostim delovnega invalida stroški za ustrezno prireditev pa bi bili za organizacijo oziroma delodajalca previsoki, lahko skupnost prevzame del stroškov za prireditev delovnih sredstev in prostorov, potrebnih za poklicno rehabilitacijo invalida. S pogodbo med skupnostjo in organizacijo oziroma delodajalcem se določi višina in uporaba sredstev, Id jih da skupnost.
113.	člen
Delovni invalid, ki glede na stati j e invalidnosti ki preostale delovne zmožnosti ter glede na splošno zdravstveno stanje lahko dela v enakih pogojih kot drugi delavci, se zaposli v organizaciji ali pri delodajalcu.
Organizacije in delodajalci morajo delovnega invalida obdržati na delu oziroma po končani poklicni rehabilitaciji znova sprejeti na delo, če je invalidnost posledica nesreče na delu ali poklicne bolezni; če pa je vzrok invalidnosti poškodba izven dela, so ga dolžni obdržati na delu oziroma znova sprejeti na delo, če je bil pri njih pred nastankom invalidnosti v delovnem razmerju.
Če zaradi narave njene dejavnosti pri delovni organizaciji ali delodajalcu ni del in nalog, na katera bi mogla razporediti takega delovnega invalida, mu mora organizacija oziroma delodajalec zagotoviti zaposlitev pri drugi organizaciji oziroma delodajalcu na ta način, da se z njo neposredno dogovori o zaposlitvi delovnega invalida, ali da z drugo organizacijo ali delodajalcem skupaj ustanovi novo organizacijo, v kateri, je zagotovljena zaposlitev delovnim invalidom.
V spornih primerih imenuje za delo pristojni občinski upravni organ na predlog delovnega invalida in njegove sindikalne organizacije, skupnosti za zaposlovanje ali skupnosti komisijo, ki ugotovi, ali pri organizaciji, v kateri je bil zavarovanec — delovni invalid v delovnem razmerju, ni ustreznih del in nalog za zaposlitev takega delovnega invalida. V komisijo imenuje po enega predstavnika organizacije, skupnosti in občinske skupščine. Komisija si priskrbi po potrebi strokovno mnenje zavodov, ki se ukvarjajo z organizacijo/dela- in tehnologijo proizvodnje in poslovanja, z varnostjo pri delu, z rehabilitacijo invalidov in podobno. Odločitev komisije je obvezna; če se člani te komisije ne morejo sporazumeti, odloči svet občinske skupščine, pristojen za delo.
114.	član
Delovni invalid, ki glede na stanje invalidnosti in preostale delovne zmožnosti ter glede na zdravstveno stanje ne more delati v enakih pogojih kot drugi delavci, se zaposli v invalidskih delavnicah oziroma v posebnih organizacijah za poklicno rehabilitacijo in zaposlovanje delovnih invalidov.
Delovni invalid se lahko zaposli tudi tako, da opravlja ustrezno delo za organizacijo doma, če je to glede na njegovo invalidnost ter na vrsto In organizacijo dela mogoče.
115.	člen
Organizacije in delodajalci poročajo v osmih dneh skupnosti:
1.	o nastopu delovnega invalida na poklicno rehabilitacijo, o izostankih in presledkih med 'rehabilitacijo z razlogi za presledke ter o dnevu končane poklicne rehabilitacije;
2.	o nastopu delovnega invalida na ustrezno delo, o osebnem dohodku, koliko časa dnevno dela in koliko časa traja poln delovni čas, predpisan za delo, ki ga opravlj a, o spremembah osebnega dohodka in delovnega časa, o premestitvah na druga dela in naloge ter o izostankih z dela in o prekinitvi delovnega razmerja;
3.	o dejstvih. Iti se nanašajo na splošno zdravstveno stanje delavca — delovnega invalida;
4.	o drugih podatkih za zaposlene delavce, ki so jih po posebnih predpisih dolžni prijavljati;
5.	o izplačanih nadomestilih in njihovi višini.
Organizacije in delodajalci, h katerim napoti skupnost delovnega invalida za zaposlitev, ji pošljejo v osmih dneh poročilo o tem, ali je invalid nastopil delo oziroma o tem, da ni nastopil dela v določenem roku, ter poročilo o razporeditvi delovnega invalida na druga dela in naloge ali o prenehanju delovnega razmerja.
Organizacije in delodajalci prijavijo skupnosti tudi delovnega invalida, ki je pri njih nastopil delo, čeprav pred invalidnostjo ni bil pri njih v delovnem razmerju.
116.	Besi
Delovne invalide, ki niso v delovnem razmerju, zaposlujejo skupnosti za zaposlovanje.
Za ustrezno zaposlitev teh delovnih invalidov skrbi tudi skupnost s tem, da sodeluje s skupnostmi za zaposlovanje, organizacijami in delodajalci, z organizacijami in društvi, ki skrbijo za varstvo invalidnih oseb, ter z družbenopolitičnimi skupnostmi ia družbenopolitičnimi organizacijami.
117.	člen
Skupnost sodeluje z drugimi zainteresiranimi organizacijami pri izvajanju preventivnih ukrepov in akcij qri odpravljanju vzrokov in posledic nesreč pri delu, poklicnih obolenj in nastajanja invalidnosti.
Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka sklepa skupnost družbene dogovore z organizacijami združenega dela in njihovimi asociacijami, z družbenopolitičnimi skupnostmi in drugimi organizacijami ter samoupravnimi interesnimi skupnostmi o programih preventivnih ukrepov, o pogojih za uveljavljanje in napredek prevencije invalidnosti ter o medsebojnih dolžnostih in obveznostih v tej zvezi.
Organizacije združenega dela, interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnost lahko sklepajo samoupravne sporazume za opravljanje nalog iz prvega odstavka.
4.	Pravice zavarovancev, pri katerih je podana neposredna nevarnost za invalidnost
118.	Sen
Zavarovanci iz prvega odstavka 16. člena tega statuta, pri katerih je podana neposredna nevarnost, da postanejo invalidi (45. člen), pridobijo, če izpolnjujejo pogoje pokojninske in zavarovalne dobe za invalidsko pokojnino;
1. pravico do poklicne rehabilitacije ob pogojih iz
86. člena tega statuta, če brez poklicne rehabilitacije ne morejo opravljati drugega ustreznega dela;
2.	pravico do oskrbnine v zveri s pravico do poklicne rehabilitacije;
3.	pravico do zaposlitve na drugem ustreznem delu s polnim delovnim časom ne glede na svojo starost, če niso izpolnili pogojev za pravico do starostne pokojnine;
4.	pravico do začasnega nadomestila in do nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu v zvezi s pravico do zaposlitve na ustreznem
delu.
5.	Invalidnina
119.	člen
Invalidnina je pravica do denarnega nadomestila
za telesno okvaro, nastalo med zavarovanjem.
Pravico do invalidnine pridobi zavarovanec za telesno okvaro, ki je posledica:
1.	nesreče pri delu ali poklicne bolezni, če znaša telesna okvara najmanj 30 odstotkov, ne glede na pokojninsko dobo;
2.	bolezni ali poškodbe izven dela, če maša telesna okvara najmanj 50 odstotkov in če ima zavarovanec ob nastanku telesne okvare pokojninsko dobo, ki je določena za pridobitev pravice do invalidske pokojnine.
Pravico do invalidnine pridobi zavarovanec ne glede na to, ali pridobi in uživa tudi kakšno drugo -pravico po tem statutu.
Zavarovanec ne pridobi pravice do invalidnine za telesno okvaro, ki jo je imel, pred vključitvijo v zavarovanje, če pa se takšna telesna okvara poslabša med trajanjem zavarovanja, se odmeri iilvalidnina samo za telesno okvaro, ki jo predstavlja poslabšanje. Izjemoma pridobi zavarovanec, ki je imel pred vključitvijo v zavarovanje poškodovano eno oko, uho, roko, nogo ali drug parni organ pa si pozneje poškoduje še drug enak organ, pravico do invalidnine za okvaro obeh organov.
120.	člen
Telesne okvare se glede na težo razvrščajo v naslednjih osem stopenj:
-	Telesna	Telesna
tttopn)a	okvara	Stepala	okvara
V.	•/.
1. stopnja	100	5. stopnja	60
2. stopnja	90	6. stopnja	50
3. stopnja	80	7. stopnja	40
4. stopnja	70	8. stopnja	30
Invalidnina	se	odmeri glede na stopnjo	telesne
okvare v času njenega nastanka, višino pa določa skupnost s posebnim sklepom.
Invalidnina za telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe izven dela, maša 70e/e zneska, določenega za stopnjo telesne okvare iz drugega odstavka tega člena.
121.	člen
Če je telesna okvara, na podlagi katere pridobi zavarovanec pravico do invalidnine,- deloma posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni, deloma pa posledica bolezni ali poškodbe izven dela, se odmeri invalidnina v skupnem znesku glede na'ugotovljeno skupno stopnjo telesne okvare. Znesek invalidnine se določi sorazmerno glede na vpliv posameznega vzroka na skupen odstotek telesne okvare.
122.	Sen
Uživalcu invalidnine se upošteva poznejše po- ,
slabšanje telesne okvare za priznanje višje stopnje telesne okvare.
če se pri zavarovancu, ki je imel prej telesno okvaro, pod 30 % oziroma pod 50 °/o, ta okvara toliko poslabša, da znaša 30 ‘/o oziroma 50 °/o ali več, pridobi zavarovanec pravico do invalidnine, če ob poslabšanju telesne okvare izpolnjuje pogoje iz prvega in drugega odstavka 119. člena tega statuta.
Nova stopnja telesne okvare se določi v primerih iz prejšnjih odstavkov na podlagi skupne telesne okvare.
123.	člen
Če pridobi zavarovanec za isti primer telesne okvare pravico do invalidnine po tem statutu in pravico do invalidnine po drugih predpisih, more uživati le eno od teh dveh pravic, ki si jo izbere.
IV.	poglavje
'DRUŽINSKA POKOJNINA
1.	Zavarovani družinski člani
124.	člen
Ob zavarovančevi smrti pridobijo pravico do družinske pokojnine:
1.	zakonec;
2.	otroci (zakonski ali nezakonski ali posvojenci, pastorki, ki jih je zavarovanec preživljal, ter vnuki brez staršev, ki jih je zavarovanec preživljal);
3.	starši (oče in mati, očim in mačeha ter posvojitelji), ki jih je zavarovanec preživljal;
4.	bratje in sestre ter otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec preživljal.
Šteje se, da so vnuki oziroma otroci (2. in 4. točka prejšnjega odstavka) brez staršev tudi, če so starši sicer živi, so pa popolnoma nezmožni za delo v smislu 135 člena tega statuta.
Starši, bratje in sestre ter otroci brez staršev (člani širše družine) imajo pravico do pokojnine, če ni zakonca in otrok (člarii ožje družine), ali če le-ti ne izčrpajo polnega meška osnove za družinsko pokojnino.
125.	člen
Skupnost določi s posebnim sklepom natančnejše pogoje, kdaj se šteje, da je zavarovemec preživljal svoje družinske člane.
2. Pogoji za pridobitev družinske pokojnine
X
A. Splošni pogoji, ki jih mora izpolnjevati zavarovanec
126.	člen
Družinski člani pridobijo pravico do družinske pokojnine, če je zavarovanec:
#1. imel najmanj 5 let zavarovalne dobe ali najmanj 10 let pokojninske dobe, s pogojem, da je izpolnjena tudi gostota zavarovalne dobe, določene z družbenim dogovorom v skladu z zakonom;
2.	imel 20 ali več let pokojninske dobe;
3.	izpolnjeval pogoje za starostno ali invalidsko pokojnino ali je bil starostni upokojenec, invalidski upokojenec ali uživalec denarnega nadomestila iz naslova pravice do poklicne rehabilitacije ali do zaposlitve.
Ce je bila zavarovančeva smrt posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni, pridobijo družinski člani pravice do družinske pokojnine ne glede na zavarovančevo pokojninsko dobo.
Pri ugotavljanju, ali je izpolnjena gostota zavarovalne dobe v zadnjih 5 oziroma 10 letih, se smiselno uporabljajo tudi določbe 29 člena tega statuta. Razdobje 5 oziroma 10 let se podaljša za toliko časa, kolikor časa je zavarovanec v tem razdobju služil vojaški rok v Jugoslovanski ljudski armadi.
Dokler ne bo sklenjen družbeni dogovor v smislu 1. točke prvega odstavka tega člena, je pogoj gostote zavarovalne dobe izpolnjen, če je bil zavarovanec v zadnjih 5 letih pred smrtjo zavarovan najmanj 40 mesecev oziroma v zadnjih 10 letih najmanj 60 mesecev.
B. Posebni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati družinski člani
a)	Zakonec
127.	člen
Vdova pridobi pravico do družinske pokojnine, če je:
1.	do smrti moža, po katerem ji gre pravica, dopolnila starost 45 let, ali
2.	do moževe smrti bila popolnoma nezmožna za pridobivanje ali če je postala popolnoma nezmožna za pridobivanje v enem letu od moževe smrti, ali
3.	po moževi smrti ostal otrok ali ostalo več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine; po tem možu, vdova pa proti njim izpolnjuje roditeljske dolžnosti. Vdova, ki postane med trajanjem pravice popolnoma nezmožna za pridobivanje, obdrži pravico do družinske pokojnine, dokler je takšna nezmožnost podana.
Vdova, ki do moževe smrti ni dopolnila 45 let, dopolnila pa je 40 let starosti, pridobi pravico do družinske pokojnine, ko dopolni 45 let starosti.
Vdova, ki med trajanjem pravice do družinske pokojnine, pridobljene po drugi in tretji točki prvega Odstavka tega člena, dopolni. 45. leto starosti, obdrži pravico do družinske pokojnine trajno, če pa ji pravica preneha pred dopolnjenim 45. letom starosti, toda po dopolnjenem 40. letu starosti, jo lahko znova uveljavi, ko dopolni 45. leto starosti.
Pravico do družinske pokojnine ima tudi vdova, ki se ji je zavarovančev otrok rodil po njegovi smrti. Pravica ji gre od dneva zavarovančeve smrti
128.	' člen
Vdovec pridobi pravico do družinske pokojnine, če:
1.	je do smrti žene, po kateri mu gre ta pravica, dopolnil starost 60 let, ali
2.	še ni star 60 let, pa je bil do ženine smrti popolnoma nezmožen za pridobivanje ali je to postal v enem letu po ženini smrti, ali
3.	mu je po ženini smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po tej ženi, vdovec pa proti njim izpolnjuje roditeljske dolžnosti. Vdovec, ki postane med trajanjem pravice do družinske pokojnine popolnoma nezmožen za pridobivanje, obdrži pravico do družinske pokojnine, dokler je takšna nezmožnost podana.
Vdovec, ki med trajanjem pravice do družinske pokojnine, pridobljene po 2. in 3. točki prvega odstavka
tega člena, dopolni 60. leto' starosti, obdrži to pravico trajno.
b)	Razvezani zakonec
129.	člen
Pravico do družinske pokojnine ima ob pogojih iz 127. in 128. člena tega statuta tudi zakonec, čigar zakon je bil razvezan, če ima po sodni odločbi pravico do preživnine.
Če ima zakonec iz poznejšega zakona pravico do družinske pokojnine, pridobi razvezani zakonec iz prvega odstavka tega člena pravico do družinske pokojnine kot souživalec.
c)	Otroci
130.	člen
Otrok pridobi in uživa pravico do drožinske pokojnine do dopolnjenega 15. leta starosti, po tej starosti pa, če se redno šola, vendar najdalj do dopolnjenega 26. leta starosti.
131.	člen
Otrok, ki postane popolnoma in trajno nezmožen za delo do starosti, de katere je otrokom zagotovljena pravica do družinske pokojnine, ima pravico do družinske pokojnine ves čas, dokler traja takšna nezmožnost.
Otrok, ki postane popolnoma in trajno nezmožen za delo po starosti, do katere je otrokom zagotovljena pravica do družinske pokojnine, toda pred smrtjo zavarovanca ali upokojenca, pridobi pravico' do družinske pokojnine, če ga je zavarovanec ali upokojenec preživljal do svoje smrti./
132.	člen
Čevje otrok prekinil šolanje zaradi bolezni, nosečnosti ali poroda, pridobi oziroma obdrži pravico do družinske pokojnine tudi med boleznijo ter prekinitvijo zaradi nosečnosti ali poroda — do dopolnjenega 26. leta starosti, pa tudi že dlje, vendar največ toliko časa, kolikor ga je zaradi bolezni, nosečnosti ali poroda izgubil pri rednem šolanju, če je redno šolanje nadaljeval pred dopolnjenim 26. letom starosti.
če je otrok prekinil šolanje zaradi služenja kadrovskega roka, ima v primeru, da se redno šola, pravico do družinske pokojnine tudi po 26. letu starosti, vendar največ za toliko čaša, za kolikor je prekinil redno šolanje zaradi služenja kadrovskega roka.
133.	člen
Ob pogojih iz 130., 131. in 132. člena tega statuta imajo pastorek, vnuk, drug otrok brez staršev ter brat ali sestra, pravico do družinske pokojnine, Če izpolnjujejo'še posebne pogoje, in sicer:
1.	pastorek — če ga je zavarovanec ali upokojenec preživljal sam ali skupaj z zakoncem;
2.	vnuk, brat ali sestra — če nima lastnih dohodkov, ki bi zadoščali za preživljanje in ga je zavarovanec ali upokojenec preživljal;
< 3. drug otrok brez staršev — če nima svojih dohodkov, ki bi zadoščali za preživljanje, zavarovanec ali upokojenec pa ga je preživljal najmanj eno leto pred svojo smrtjo ali pa tudi krajši čas, če je bila smrt posledica nesreče pri delu ali izven dela.
j	č) StarSi
134.	člen
Starši ki jih je zavarovanec ali upokojenec preživljal do smrti, pridobijo pravico do družinske pokojnine:
1.	če sta do smrti zavarovanca ali upokojenca dopolnila mati 45 let, oče pa 60 let; ali
2.	če mati še ni stara 45 let oziroma če oče ni star 60 let, pa sta bila do smrti zavarovanca ali upokojenca popolnoma nezmožna za pridobivanje.
Če mati med trajanjem pravice iz 2. točke prvega odstavka dopolni 45 let starosti oziroma oče dopolni 60 let starosti, obdrži pokojnino trajno.
d)	Skupna določba
135.	člen
Za popolno nezmožnost za delo oziroma pridobivanje, ki je pogoj za pravico do družinske pokojnine, velja: pri otrocih nezmožnost-za samostojno življenje in delo, pri drugih osebah pa nezmožnost, ki ustreza
I.	kategoriji invalidnosti
3.	Odmera družinske pokojnine
136.	člen
Družinska pokojnina se odmeri:
1.	po smrti zavarovanca — od starostne pokojnine, ki bi jo imel zavarovanec glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, če je za upravičenca ugodnejše, pa od invalidske pokojnine, ki bi jo- imel zavarovanec za invalidnost I. kategorije zaradi bolezni;
2.	po smrti zavarovanca, ki je umrl zaradi nesreče pri delu ali poklicne bolezni, in zavarovanca ali upokojenca, ki je bil vojaški vojni invalid I. do VI. skupine — od pokojnine, odmerjene v višini 85 °/o pokojninske osnove;
3.	po smrti starostnega upokojenca —, od pokojnine, do katere je imel upokojenec pravico ob smrti, če je za upravičenca ugodnejše — pa od invalidske pokojnine, ki bi jo dobil upokojenec, če bi namesto starostne pokojnine uveljavil invalidsko pokojnino kot invalidT. kategorije;
4.	po smrti invalidskega upokojenca _ — od pokojnine, do katere je imel ta pravico ob smrti;
5.	po smrti delovnega invalida, ki je užival pravico v zvezi s poklicno rehabilitacijo ali zaposlitvijo — od invalidske pokojnine, do katere bi imel pravico, ob smrti, če bi bil invalid I. kategorije invalidnosti.
Kot najmanjša osnova za odmero družinske pokojnine, se vzame pokojnina, obračunana za pokojninsko dobo najmanj 20 let
137.	člen
Družinska pokojnina se odmeri od osnove za družinsko pokojnino glede na število družinskih članov, ki imajo do nje pravico, in sicer:
1. če imajo pravico do pokojnine samo Člani ožje družine ali samo člani širše družine — v naslednjih odstotkih:
i enega	Za dva	Za tri	Za štiri
člana	Oluna	člane	ali več
°/e	»/0	•/o	•/,
70	80	90	100
2.	če imajo pravico do pokojnine člani ožje družine in člani širše družine, se odmeri članom ožje družine družinska pokojnina po 1. točki tega odstavka, članom širše družine pa gre ostanek do polnega' zneska
družinske pokojnine.
Skupnost lahko določi najvišji znesek družinske pokojnine.
138.	člen
Če imajo pravico do družinske pokojnine po zavarovancu ali upokojencu zakonec in razvezani zakonci, se odmeri ena družinska pokojnina v višini, kolikor znaša, za enega družinskega člana. Tako določena pokojnina se deli na enake dele.
1	4. Odpravnina in oskrbnina
139.	čim
Vdova, ki ob moževi smrti ni pridobila pravice do družinske pokojnine, ker ni izpolnjevala posebnih pogojev iz prvega odstavka 127. člena tega statuta, pridobi pravico do odpravnine oziroma oskrbnine, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta statut
140.	člen
Pravico do odpravnine ima vdova, ki ni v delovnem razmerju in ne opravlja samostojne dejavnosti, na podlagi katere je zavezana zavarovanju.
Odpravnina gre vdovi v višini šestmesečnega zneska družinske pokojnine, ki bi ji šla, če bi imela pravico do pokojnine, vendar pa ne sme presegati štirikratnega zneska povprečnega mesečnega osebnega do* hodka vseh zaposlenih na območju skupnosti iz koledarskega leta pred moževo smrtjo. Če izpolnjuje vdova pogoje za pridobitev pravice do varstvenega dodatka, skupen znesek odpravnine ne more biti manjši od dvakratnega povprečnega mesečnega zneska osebnega dohodka vseh zaposlenih delavcev na območju skupnosti iz koledarskega leta pred moževo smrtjo.
Odpravnina se izplača v šestih mesečnih obrokih, izplačevati pa se začne od prvega dne naslednjega meseca po zavarovančevi smrti.
Vdovi se ustavi izplačevanje odpravnine z dnem, ko izpolni pogoje za starostno, invalidsko ali družinsko pokojnino, oziroma z dnem, ko sklene delovno razmerje, začne opravljati samostojno dejavnost, na podlagi katere je obvezno zavarovana, ali sklene novo zakonsko zvezo.
141.	člen
x Vdova ima pravico do oskrbnine po prenehanju izplačevanja odpravnine pod pogojem, da se je v 90 dneh od dneva zavarovančeve smrti prijavila za zaposlitev pri skupnosti za zaposlovanje in da izpolnjuje pogoje glede gmotnega stanja za varstveni dodatek.
Pravico do oskrbnine ima tudi vdova, ki je izgubila pravico do družinske pokojnine zato, ker še ni dopolnila 45 (40) let starosti pod pogojem, da.se je v 90 dneh od dneva izgube pravice do družinske pokojnine prijavila pri skupnosti za zaposlovanje in da izpolnjuje pogoje glede gmotnega, stanja za varstveni dodatek.
Oskrbnina znaša toliko, kolikor bi znašala pokojnina za vdovo po umrlem možu, če bi imela pravico do družinske pokojnine, vendar največ 40 °/6 povprečnega osebnega dohodka vseh zaposlenih delavcev na območju skupnosti v koledarskem letu pred moževo smrtjo.
Vdova izgubi pravico do oskrbnine iz razlogov, navedenih v četrtem odstavku 140. člena tega statuta,
razen tega pa tudi, če preneha izpolnjevati pogoje glede gmotnega stanja, če se neupravičeno ne prijavlja skupnosti za zaposlovanje ali če ne sprejme zaposlitve, ki ji jo zagotovi skupnost za zaposlovanje, če le-ta ustreza njeni strokovnosti in zdravstvenemu stanju.
V.	poglavje
ODMERA POKOJNINE PO POSEBNIH PREDPISIH
142.	člen
Osebam, ki jim gre po posebnih predpisih pokojnina ne glede na pogoje tega statuta, ali večja pokojnina, kot bi jim šla po tem statutu, se odmeri pokojnina po določbah tega statuta in po posebnih predpisih.
Razlika do višine pokojnine, priznane po posebnih predpisih se izplačuje v breme družbenopolitične skupnosti, ki je izdala poseben predpis.
VI.	poglavje
VARSTVENI DODATEK
143.	člen
Starostni, invalidski in družinski upokojenci imajo pravico do varstvenega dodatka, če odmerjena pokojnina ne dosega predpisanega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov in če niti upokojenec niti člani njegovega gospodinjstva nimajo drugih dohodkov, ki bi zadoščali za preživljanje.
Osnova za odmero varstvenega dodatka je razlika med pokojnino, ki gre upokojencu, in mejnim zneskom naj nižjih pokojninskih prejemkov, ki ga določa skupnost s posebnim sklepom.
144.	člen
Pravice do varstvenega dodatka nimajo uživalci predčasne pokojnine in ne upokojenci — zavarovanci iz 18. in 19. člena tega statuta.
145.	člen	*
Upokojenec ima pravico do varstvenega dodatka, če njegovi prispevku in davku zavezani dohodki skupaj z dohodki članov gospodinjstva ne presegajo zneska, ki ga določi skupnost s posebnim sklepom, s katerim določi tudi način štetja posameznih dohodkov.
Ne glede na premoženjske pogoje se varstveni dodatek prizna upokojencu, kateremu je pokojnina odmerjena ob upoštevanju pokojninske dobe 40 let za moške in za ženske 35 let ali več, ter invalidskemu upokojencu, pri katerem je invalidnost posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni.
Določba prejšnjega odstavka se uporablja tudi za odmero varstvenega dodatka k družinski pokojnini.
146.	člen
Med dohodke upokojenca in članov njegovega gospodinjstva se v smislu 145. člena vštevajo vsi dohodki, ki jih ima upokojenec in člani njegovega gospodinjstva iz delovnega razmerja (osebni dohodek), nadomestila zaradi začasne zadržanosti z dela, dohodek iz samostojne in kmetijske dejavnosti, obdavčeni dohodek od premoženja in drugi dohodki, od katerih se plačuje davek, pokojnine in dodatki k pokojnini (dodatek za borce, pokojninski dodatek in drugo), in drugi prejemki iz invalidskega zavarovanja ter vojaška invalidnina iz tujine.
Med skupne dohodke upokojenca in članov gospodinjstva se štejejo tudi: pokojnina upokojenca, Ki uveljavi pravico do varstvenega dodatka, invalidnina za telesno okvaro, priznana po tem statutu, prejemki iz starostnega zavarovanja kmetov, preživnine, štipendije in dodeljene socialno varstvene pomoči ter drugi prejemki, za katere s posebnimi predpisi ni določeno, da se pri ugotavljanju premoženjskega stanja ne upoštevajo.
147.	člen
Člani gospodinjstva, katerih dohodki sestavljajo dohodek gospodinjstva, so ob pogoju stalnega skupnega prebivališča: upokojenec, njegov zakonec in otroci, ki jih preživlja.
Če gre za družinsko pokojnino, se ob pogoju stalnega skupnega prebivališča med člane gospodinjstva poleg oseb iz prvega odstavka štejejo tudi vsi uživalci družinske pokojnine in starši (3. točka prvega odstavka 124. člena) otroka — uživalca družinske pokojnine.
148.	tiču
Varstveni dodatek k starostni pokojnini se odmeri
od razlike med pokojnino in mejnim zneskom najnižjih pokojninskih prejemkov, in znaša 600/» razlike pri upokojencu in 70 •/• razlike pri upokojenki s pokojninsko dobo 15 let ali manj. Za vsako nadaljnje dopolnjeno leto pokojninske dobe se poveča višina varstvenega dodatka za 2'/«, s tem da ne presega 100V« navedene razlike.
Varstveni dodatek se odmeri po naslednji lestvici:
Pokojninska doba	Odstotek varstvenega dodatka od osnove	
	za zavarovance %	za zavarovanke %
15 let	60	TO
16 let	62	72
17 let	64	74
18 let	66	78
19 let	68	78
20 let	70	80
21 let	72	82
22 let	74	84
23 let	76	86
24 let	78	88
25 let	80	90
26 let	82	92
27 let	84	94
28 let	86	96
29 let	88	98
,30 let	90	100
31 let	92	
32 let	94	
33 let	96	
34 let	98	
35 let	100	
149.	člen
Varstveni dodatek k invalidski pokojnini, priznan zaradi bolezni ali poškodbe izven dela, znaša za upokojenca najmanj 70 °/o osnove za odmero varstvenega dodatka, za upokojenko pa najmanj 80 %> osnove za pokojninsko dobo 20 let. Za vsako nadaljnje dopolnjeno leto pokojninske dobe se poveča višina varstvenega dodatka za 2®/*, s tem da ne presega 100 %> osnove.
K invalidski pokojnini, priznani zaradi nesreče pri delu ali poklicne bolezni, se odmeri varstveni dodatek v višini 100 °/o osnove.
150.	člen
Varstveni dodatek k družinski pokojnini se odmeri od razlike med družinsko pokojnino in mejnim zneskom naj nižjih pokojninskih prejemkov in znaša 70 %> za enega, 80 °/o za dva, 90 % za tri in 100 0/o razlike za štiri ali več uživalcev družinske pokojnine.
151.	člen
Če uživajo družinsko pokojnino člani ožje in člani širše družine pa vsi izpolnjujejo pogoje za varstveni dodatek, se odmeri tisti del varstvenega dodatka, ki pripada članom ožje družine, in tisti del, ki pripada članom širše družine, po 2. točiti prvega odstavka 137. člena tega statuta.
Če nekateri od uživalcev družinske ipokojnine, ki skupaj uživajo družinsko pokojnino, izpolnjujejo pogoje za varstveni dodatek, drugi pa ne, se varstveni dodatek določi in razdeli, kot da bi vsi izpolnjevali zanj pogoje, nato pa se tako določeni deli varstvenega dodatka izplačujejo samo tistim, ki izpolnjujejo pogoje zanj.
152.	člen
Če živijo družinski upokojenci, ki so upravičeni do varstvenega dodatka ločeno, se razdeli varstveni dodatek enako, kot se razdeli družinska pokojnina.
VII.	poglavje
DODATEK ZA POMOČ IN POSTREŽBO
153.	člen
Pravico dč> dodatka za pomoč in postrežbo imajo starostni, invalidski in družiriski upokojenci, ki jim je za osnovne življenjske potrebe neogibno potrebna stalna pomoč in postrežba drugega.
Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo tudi zavarovanci, ki so stopili v delovno razmerje ali začeli opravljati samostojno poklicno dejavnost kot slepi, dokler so v delovnem razmerju ali opravljajo samostojno poklicno dejavnost, in zavarovanci, ki postanejo med delovnim razmerjem ali opravljanjem samostojne poklicne dejavnosti slepi, če nimajo pravice do dodatka za pomoč in postrežbo na kakšni drugi podlagi. Te osebe obdržijo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, če pridobijo pravico do pokojnine ali pravico do poklicne rehabilitacije oziroma do zaposlitve po tem statutu.
Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo tudi nepokretni zavarovanci, ki so zaposleni primerno svojim delovnim zmožnostim, vendar najmanj s polovico polnega delovnega časa. Za nepokretnega se šteje zavarovanec, pri katerem je zmožnost premikanja zmanjšana najmanj za 70 %>.
Kdaj je zmožnost premikanja zmanjšana najmanj za 70 °/o določi skupščina skupnosti s posebnim sklepom.
Pravico do dodatka za pomoč in 'postrežbo imajo ■ tudi osebe, ki so kot upokojenci oslepele.
Slepi zavarovanci in nepokretni zavarovanci pri katerih je zmožnost premikanja zmanjšana najmanj za 70 %> in niso v delovnem^ razmerju, pridobijo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo tudi, če so pridobili pravico do poklicne rehabilitai^je. Dodatek za
pomoč in postrežbo gre tem zavarovancem od dneva nastopa poklicne rehabilitacije.
154.	člen
Višino dodatka za pomoč in postrežbo določa skupnost.	■.
Pri upokojencih je višina dodatka za pomoč in postrežbo odvisna od tega, ali jim je stalna pomoč in postrežba neogibno potrebna za opravljanje vseh ali pa le večine osnovnih življenjskih potreb.
Slepim zavarovancem in upokojencem ter nepo-kretnim zavarovancem pripada dodatek za pomoč in postrežbo v enaki višini kot upokojencem, ki jim je stalna pomoč in postrežba neogibno potrebna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb.
155.	člen
Stalna pomoč in postrežba je upokojencu neogibno potrebna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, kadar le-ta zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb, ker se niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne more samostojno gibati v stanovanju in izven njega, samostojno hraniti, oblačiti in se slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, pa tudi ne opravljati drugih življenjskih opravil, neogibno potrebnih za ohranjanje življenja.
Stalna pomoč in postrežba je upokojencu neogibno potrebna za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, kadar le-ta zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more popolnoma zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb.
156.	člen
Mnenje o tem, ali je upravičencu potrebna stalna pomoč in postrežba za opravljanje vseh ali pa le večine življenjskih potreb, da je slep oziroma da je zmožnost premikanja zmanjšana za 700/o, da izvedenski organ skupnosti.
157.	člen
Če pridobi upravičenec pravico do dodatka za pomoč in postrežbo po tem statutu in pravico do tega dodatka po drugih predpisih, morfe uživati le eno od teh dveh pravic, ki si jo izbere.
VIII.	poglavje
POVRAČILO POTNIH IN SELITVENIH STROŠKOV
158.	člen
Zavarovanci in delovni invalidi imajo pravico do povračila potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem oziroma uporabo pravic:
1.	kadar jih organ skupnosti napoti v drug kraj zunaj kraja stalnega prebivališča oziroma zaposlitve zaradi ugotovitve invalidnosti, telesne okvare, ugotovitve neposredne nevarnosti za nastanek invalidnosti ter potrebe za pomoč in postrežbo in je kraj, kamor so napoteni, oddaljen najmanj 15 km od kraja stalnega prebivališča oziroma zaposlitve;
2.	kadar jih organ skupnosti napoti v drug kraj na poklicno rehabilitacijo, privajanje na delo ah da nastopijo ustrezno delo.
Kadar je glede na zdravstveno stanje zavarovanca oziroma delovnega invahda potreben prevoz z re-
silnim avtomobilom, plača skupnost prevozne stroške ne glede na oddaljenost od kraja zaposlitve oziroma stalnega prebivališča. Prevoz z rešilnim avtomobilom dovoli organ skupnosti, ki je zavarovanca oziroma delovnega invalida napoti! v drug kraj.
. Pravico do povračila potnih stroškov imajo tudi osebe, ki so določene za spremljevalce zavarovancev oziroma delovnih invalidov v primerih iz prvega odstavka tega člena.
159.	člen
Povračilo potnih stroškov obsega:
1.	povračilo prevoznih stroškov;
2.	povračilo stroškov za hrano in prenočitev med potjo in prebivanjem v drugem kraju.
Povračilo prevoznih stroškov se prizna po osnovni tarifi za redna prevozna sredstva javnega prometa.
160.	člen
Delovni invalidi in zavarovanci, pri katerih je podana neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti, napoteni zaradi zaposlitve v kraj zunaj stalnega prebivališča, imajo ob preselitvi pravico do povračila selitvenih stroškov.
161.	člen
, Višino potnih stroškov in največji znesek selitvenih stroškov določa skupnost s posebnim sklepom.
IX.	poglavje
. OBLIKOVANJE, NAMEN IN RAZDELITEV SREDSTEV ZA REKREACIJO UPOKOJENCEV
162.	člen
Skupnost skrbi za pospeševanje rekreacije upokojencev tako. da vsako leto v ta namen zagotavlja sredstva, katerih višina je opredeljena v planskih aktih skupnosti.
163.	člen
' Sredstva iz 162. člena statuta namenja skupnosti kot prispevek pri zagotavljanju pogojev za:
—	individualno rekreativno dejavnost upokojencev
v obliki enkratnega letnega zneska za rekreacijo;
—	rekreativne dejavnost skupnega pomena za vse upokojence.
164.	člen
Upokojenci in uživalci oskrbnine ali začasnega nadomestila imajo pravice de enkratnega letnega meška za rekreacijo, ki je določen za vee upravičence v enaki višini. Kadar se družinska pokojnina deli na več upravičencev, se v enakem razmerja deli tudi enkratni znesek za rekreacijo.
Višino enkratnega letnega zneska za rekreacijo določa vsako leto skupščina skupnosti s sklepom.
Za rekreativno dejavnost skupnega pomena za vee upokojence šteje skupnost:
—	rekreativno dejavnost upokojencev v okviru društev upokojencev in humanitarnih organizacij invalidov v občini tn ustvarjanje pogojev za to dejavnost;
—	rekreetirmo dejavnost upokojencev v okviru zveze društev upokojencev 1* zvezo humanitarnih organizacij invalidov na ravni republike;
—	gradnja domov in drugih počitniško rekreativnih objektov skupnega pomena za vse upokojence v republiki
166.	člen
Za rekreacijo skupnega pomena po 165. členu tega statuta skupnost namenja razliko med celotnim zneskom sredstev za rekreacijo upokojencev ter zneskom potrebnim za izplačilo enkratnega letnega zneska za rekreacijo, ki ga določi skupnost s sklepom v začetku koledarskega leta.
Enote skupnosti v občinah se po svojih delegatih v skupščini skupnosti vsako koledarsko leto sporazumevajo o delu sredstev iz prvega odstavka tega člena, ki ga namenjajo za rekreacijo skupnega pomena iz druge in tretje alinee 165. člena.
Sredstva za rekreacijo upokojencev iz prve alinee
165.	člena nameni skupnost za pospeševanje dejavnosti društev upokojencev in društev invalidov v občinah, glede na število upokojencev v posamezni občini v preteklem letu. Ta sredstva razporejajo zbori delegatov enot skupnosti glede na programe dela posameznih društev upokojencev in invalidov v enoti skupnosti v občini
Četrti del
PRIDOBITEV IN DOLOČITEV PRAVIC BORCEM NARODNOOSVOBODILNE VOJNE
167.	člen
Udeleženci narodnoosvobodilne vojne so zavarovanci, ki se jim ves čas od vstopa v narodnoosvobodilni boj oziroma od začetka aktivnega in organiziranega dela za narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno šteje v posebno dobo (v nadaljnjem besedilu: borci NOV).
Borci narodnoosvobodilne vojne pred 9. septembrom 1943 (v nadaljnjem besedilu: borci NOV pred 9.
9.	1943) so borci NOV, ki so stopili v narodnoosvobodilni boj oziroma so začeli aktivno in organizirano delati za narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943, ter borci NOV, ki so'postali jugoslovanski državljani po mirovni pogodbi z Italijo ali so bili kot jugoslovanski državljani stalno naseljeni na ozemlju, ki je bilo s to pogodbo pripojeno Jugoslaviji, oziroma ki so na podlagi memoranduma o soglasju o Svobodnem tržaškem ozemlju z dne 5. oktobra 1954 izenačeni v pravicah ia dolžnostih x jugoslovanskimi državljani in ra stepal v narodnoosvobodilni boj edreena začeli aktivno in organizirano delati za narodnoosvobodilni boj do 13. oktobra 1943.
Določba drugega odstavka velja tudi za osebe, ki •e pridobile jugoslovansko državljanstvo z naturalizacijo.
168.	člen
Pravice do starostne pokojnine pridobi borec NOV pred 9. 9. 1943:
1.	ne glede na starost — ko dopolni pokojninsko
dahe 35 let (moški) oziroma 30 let (ženska);
1 ke dopolni starost * let (moOd) erirama M let draška) — če ima najmanj 20 let pokojninske dobe,
dopolnjene kadarkoli, od tega pa najmanj 10 let zavarovalne dobe.
Borcu NOV pred 9. 9. 1943, ki ima pokojninsko dobo najmanj 15 let in od tega zavarovalno dobo najmanj 10 let, lahko posebna komisija ne glede na sta-rost izjemoma prizna pravico do starostne pokojnine, če spozna, da je to potrebno glede na njegovo splošno zdravstveno stanje in delovno zmožnost. Posebna komisija se ustanovi na način, ki ga določa zakon.
Borci NOV pred 9. 9. 1943 lahko pridobijo pravico de starostne pokojnine, ko izpolnijo pogoje, predpisane
v tem členu, ne glede na to, kdaj jim je prenehalo zavarovanje.
V desetletno zavarovalno dobo iz prvega in drugega odstavka tega člena se vštevajo enojno tudi vsa obdobja, ki se borcem NOV po tem naslovu dvojno vštevajo v pokojninsko dobo.
Borec NOV pred 9. 9., 1943 se lahko opredeli, da uveljavi pravico do starostne pokojnine ob pogojih iz 27. člena tega statuta, s tem, da se mu obdobja posebne dobe, ki se štejejo dvojno, računajo v pokojninsko dobo enojno, če je to zanj ugodnejše.
169.	člen
Borec NOV pred 9. 9. 1913, ki zaradi invalidnosti ne more opravljati svojega dela nad polovico polnega delovnega časa, ne glede na to, ali bi morda mogel po poklicni rehabilitaciji ali brez nje opravljati drugo ustrezno delo, pridobi pravico do invalidske pokojnine, če izpolnjuje pogoje glede pokojninske dobe za pridobivanje pravice do te pokojnine.
170.	člen
Pri Izračunu pokojninske osnove za borca NOV pred 9. 9. 1943 se vzame mesečno, poprečje osebnih dohodkov, ki jih je borec dobil v zadnjih petih letih zavarovanja pred uveljavitvijo pravice do pokojnine, če je to zanj ugodnejše, pa se pokojninska osnova izračuna enako kot drugim zavarovancem.
Osebni dohodki iz prejšnjih let zavarovanja (prvi odstavek tega člena) se valorizirajo tako, da se prejšnji osebni dohodki preračunajo na raven osebnih dohodkov iz koledarskega leta. ki mu sledi zadnje leto zavarovanja, iz katerega je bil vzet osebni dohodek za izračun pokojninske osnove, če je to za borca ugodnejše, pa se osebni dohodki valorizirajo enako kot drugim zavarovancem.
Borcu NOV pred 9. 9. 1943, ki je poleg osebnega dohodka dobival po posebnih predpisih tudi dodatek za borca, se tudi ta dodatek všteva v osebni dohodek za izračun pokojninske osnove.
Pri odmeri pokojnine borcem NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943 se vzame najmanj tolikšna pokojninska osnova, ki ustreza poprečnemu mesečnemu osebnemu dohodku delavcev v SR Sloveniji v zadnjem koledarskem letu pred uveljavitvijo pokojnine, povečanemu za 17,6 %> (zajamčena pokojninska osnova).
171.	člen
Borcu NOV pred 9. 9. 1943 se odmeri starostna pokojnina, uveljavljena po 168. členu tega- statuta, ter invalidska pokojnina, če je zanj to ugodneje, v odstotku -od pokojninske osnove, glede na pokojninsko dobo in znaša za 15 let pokojninske dobe za moške 45 °/o, za ženske pa 47,5 “/o, pokojninske osnove. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se ta pokojnina poveča moškemu za 2č/o, ženski pa za 2,5 °/o pokojninske osnove, z omejitvijo, da sme tako odmerjena pokojnina znašati največ 85 %> pokojninske osnove.
Zavarovancu iz prvega odstavka tega člena, ki uveljavi invalidsko pokojnino s pokojninsko dobo manj kot 15 let, se odmeri invalidska pokojnina moškemu v višini 45 o/o oziroma ženski v višini 47,5 0/o pokojninske osnove.
Zavarovancu iz prvega odstavka tega člena, ki uveljavi pokojnino s pokojninsko dobo manj kot 35 let (moški) oziroma manj, kot 30 let (ženska) ter zavarovancu iz drugega odstavka tega člena se njen znesek, obračunan po dopolnjeni pokojninski dobi, poveča za
60 °/o, z omejitvijo, da sme tako povečana pokojnina znašati največ 85 "/o pokojninske osnove.
172.	člen
Borec NOV, ki je stopil v narodnoosvobodilni boj oziroma začel aktivno in organizirano delati za narodnoosvobodilni boj 9. septembra 1943 ali pozneje, pridobi pravico do pokojnine ob enakih pogojih kot drugi zavarovanci in se mu pokojnina odmeri na enak način kot njim.
Zavarovancu iz prvega odstavka tega člena, ki uveljavi na podlagi dopolnjene pokojninske dobe nižjo pokojnino kot 85 %> pokojninske osnove, se njen znesek, obračunan po dopolnjeni pokojninski dobi, poveča:
1.	borcu NOV od 9. septembra 1943 do konca omenjenega leta — za 60 °/o;
2.	borcu NOV od leta 1944 — za 30 %>;
3.	borcu NOV od leta 1945 — za 10 "/o.
Zavarovancu — jugoslovanskemu državljanu, ki je bil po 6. aprilu 1941 ujet ali interniran in ki se je v taboriščih vojnih ujetnikov ali političnih zapornikov oziroma internirancev brez presledkov aktivno in organizirano udeleževal dela za narodnoosvobodilno gibanje in se po vrnitvi iz taborišča postavil na razpolago narodnoosvobodilnem gibanju in nadaljeval aktivno delo zanj, pa mu ta čas ni priznan dvojno, se pokojnina uveljavljena na podlagi dopolnjene pokojninske dobe v manjšem odstotku kct 85 °/o pokojninske osnove, poveča za 30 e/o.
Pokojnina, povečana po drugem in tretjem odstavku tega člena, sme znašati največ 85 0/o pokojninske osnove,-
Borcu NOV iz prvega odstavka tega člena se računajo obdobja posebne dobe. ki se štejejo dvojnp v pokojninsko dobo, enojno, če je to zanj ugodnejše.
173.	člen
Družinskim članom borca NOV pred 9. 9. 1943, ki je ob smrti izpolnjeval pogoje za priznanje starostne pokojnine po drugem odstavku 168. člena tega statuta, pa te pokojnine ni uveljavil, sme posebna komisija, ki je določena v omenjenem členu, priznati pravico do družinske pokojnine, če so izpolnjeni pogoji za pridobitev družinske pokojnine. Ta družinska pokojnina se odmeri od starostne pokojnine, ki bi šla takemu borcu, če bi jo bil za življenja uveljavil
174.	Sen
Pokojnine borcev NOV pred 9. 9. 1943 se usklajujejo enako kot pokojnine drugih zavarovancev.
Pokojnine borcev NOV z zajamčeno pokojninsko osnovo se vsako leto usklajujejo tako, da se na novo odmerijo od osnove iz četrtega odstavka 170. člena tega statuta.
Po določbi prejšnjega odstavka se vsako leto usklajujejo tudi pokojnine borcev NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943, odmerjene na podlagi zajamčene pokojninske osnove, ki so jih borci uveljavili do
31.	decembra 1976.
175.	člen
O izjemnem priznanju pravice do pokojnine po drugem odstavku 168. člena in 173. člena odloča posebna komisija (drugi odstavek 168. člena) po podatkih o pokojninski dobi, ki si jih poprej preskrbi od pristojne skupnosti. Ta odločba je dokončna in na njeni podlagi odmeri skupnost pripadajočo pokojnino.
176.	člen
Določbe 168 do 171. člena ter 173. do 175. člena tega statuta prihajajo glede pridobivanja in določanja pravic v poštev tudi za udeležence španske državljanske vojne (v nadaljnjem besedilu: španski borci).
Španski borci so po tem statutu zavarovanci, ki se jim čas prebit v sestavi bivše španske republikanske armade, dvojno šteje v posebno dobo. Španskemu borcu se v posebno dobo dvojno šteje tudi čas, ki ga je do 15. maja 1945 prebil v zaporu, taborišču ali internaciji, vendar ne pred 6. aprilom 1941, če je v zaporu, taborišču ali internaciji nadaljeval delo za narodnoosvobodilno gibanje, s pogojem, da se je po 'vrnitvi iz zapora, taborišča ali internacije postavil na razpolago narodnoosvobodilnemu gibanju in nadaljeval aktivno delo zanj.
177.	člen
Določbe 168. do 175. člena tega statuta prihajajo glede pridobivanja in določanja pravic v poštev tudi za zavarovance — udeležence narodnoosvobodilnega gibanja Grčije — jugoslovanske državljane, ki se jim ves čas od vstopa v narodnoosvobodilno gibanje Grčije oziroma od začetka aktivnega in organiziranega dela zanj do 15. maja 1945, vendar ne pred 6. aprilom 1941, brez presledkov dvojno šteje v posebno dobo in sicer odvisno od dneva, ko so- stopili v omenjeno gibanje oziroma ko so začeli zanj aktivno in organizirano delati.
Peti del
- USKLAJEVANJE POKOJNIN
178.	člen
Pokojnine se obvezno usklajujejo z gibanjem nominalnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju republike.
Pri usklajevanju pokojnin se upoštevajo merila in kriteriji, ki jih določajo družbeni dogovori in samoupravni sporazumi, s katerimi se usmerja delitev dohodka in osebnih dohodkov.
Na podlagi razlik, ki nastanejo pri razmerjih v posameznih razdobjih, se opravi obvezno usklajevanje med prej odmerjenimi in pozneje odmerjenimi pokojninami. Po tem naslovu se lahko usklajujejo vse pokojnine, ali pokojnine, uveljavljene v posameznih razdobjih, za vse upokojence ali za posamezne kategorije upokojencev, na način, kot to določa zakon, družbeni dogovor in samoupravni splošni akt skupnosti.
179.	člen
Po določbah prvega odstavka 178. člena tega statuta se uskladijo vse pokojnine, razen pokojnin, pri katerih je prejšnje leto pomenilo zadnje leto zavarovanja, iz katerega so bili osebni dohodki v celoti ali deloma všteti v pokojninsko osnovo.
180.	" člen
Gibanje nominalnih osebnih dohodkov se ugotavlja po podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko.
181.	člen
Pokojnine se uskladijo v začetku koledarskega leta za odstotek porasta nominalnega osebnega dohodka vseh zaposlenih delavcev na območju skupnosti v preteklem letu, v primerjavi z letom poprej.
Pokojnine se povečajo tudi med letom glede na porast nominalnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju skupnosti v tekočem letu.
182.	člen
Invalidnine in dodatek za pomoč in postrežbo se usklajujejo v začetku koledarskega leta za odstotek porasta nominalnega osebnega dohodka vseh zaposlenih delavcev na območju skupnosti v preteklem letu, v primerjavi z letom poprej.
Skupnost lahko določi namesto uskladitve tudi nove zneske invalidnin oziroma dodatka za pomoč in postrežbo.
183.	člen
Oskrbnina vdovi iz 141. člena tega statuta se usklajuje na enak način kot se usklajujejo pokojnine.
Šesti del
UŽIVANJE IN IZGUBA PRAVIC
184.	člen
Če pridobi zavarovanec ali upokojenec pravico do dveh ali več pokojnin, lahko po lastni izbiri uživa le eno izmed njih.
185.	člen
Denarni prejemki, ki so že zapadli v plačilo, pa ob smrti zavarovanca še niso bili izplačani, se lahko podedujejo in se izplačajo na podlagi sklepa o dedovanju.
Na denarne prejemke iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je mogoče poseči z izvršbo in v zavarovanje na tretjino, za preživninske, s sodno odločbo ali poravnavo ugotovljene terjatve pa na polovico prejemkov.
186.	člen
Zavarovani osebi gre na njeno zahtevo pravic od dneva, ko so izpolnjeni predpisani pogoji za pridobitev pravice, če ni s tem statutom izrecno drugače določeno.
Pokojnina se izplačuje zavarovancu, ki je ob vložitvi zahteve v delovnem razmerju ali opravlja kakšno dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, od prvega naslednjega dne po prenehanju delovnega razmerja ali opravljanja dejavnosti.
Zavarovancu, ki ob vložitvi zahteve ni več v delovnem razmerju oziroma ne opravlja dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan, se pokojnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj; ne izplača pa se za tisti čas, ko je bil v tem obdobju v delovnem razmerju oziroma je opravljal dejavnost, na podlagi katere je bil zavarovan.
187.	člen
Če je zavarovanec po izdaji ugotovitve ali sklepa . o pravici do starostne pokojnine še naprej v delovnem razmerju oziroma še naprej opravlja dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, in se mu zaradi tega ne izplačuje pokojnina, lahko zahteva, da se mu čas takšnega delovnega razmerja oziroma opravljanja takšne dejavnosti upošteva za odstotno povečanje že priznane pokojnine, lahko pa tudi zahteva, da se mu čas takšnega zavarovanja in osebni dohodek, dosežen v tem času, upoštevata za novo odmero pokojnine. Z ugotovitvijo ali sklepom, izdanim po novi zahtevi, se razveljavi prejšnja neizvršena ugotovitev ali sklep.
188.	člen
Upokojenec, ki ponovno sklene delovno razmerje ali se obvezno zavaruje po 7. členu zveznega zakona ali začne opravljati samostojno dejavnost, na podlagi
katere je zavarovan, za ta čas izgubi lastnost upokojenca in se mu pokojnina ne izplačuje.
Družinskemu članu, ki je uveljavil pravico do družinske pokojnine in sklenil delovno razmerje ali opravlja dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, se v tem času pokojnina ne izplačuje.
189.	člen
Če upokojenec iz prvega odstavka 188. člena nipra polne pokojninske dobe in je zaposlen najmanj s polovičnim delovnim časom, se mu čag trajanja takega delovnega razmerja oziroma zavarovanja ali opravljanja dejavnosti šteje za odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine in za novo odmero pokojnine.
Če ima upokojenec iz prejšnjega odstavka polno pokojninsko dobo, se mu osebni dohodek, dosežen iz takega delovnega razmerja oziroma zavarovanja, lahko upošteva za novo odmero pokojnine.
190.	člen
Upokojencu, ki se po uveljavitvi pravice do pokojnine ukvarja s samostojno umetniško dejavnostjo, se na njegovo željo izplačuje pokojnina, vendar se v takem primeru ta čas ne upošteva za odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine oziroma za novo odmero pokojnine.
191.	člen
Borcu NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943, ki je uveljavil starostno pokojnino s pokojninsko dobo 35 let (moški) oziroma 30 let (ženska) in se je ponovno zaposlil ali začel opravljati samostojno dejavnost, na njegovo zahtevo oživi lastnost zavarovanca iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, medtem pa se mu pokojnina ne izplačuje. Ta čas zavarovanja se upokojencu šteje za odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine ali za novo odmero pokojnine.
192.	člen
Če invalidski upokojenec ponovno sklene delovno razmerje ali začne opravljati dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, se mu ta čas pokojnina ne izplačuje.
193.	člen
Upokojencu, ki dela po pogodbi o delu, se med opravljanjem tega dela izplačuje pokojnina.
Določba prejšnjega odstavka se uporablja tudi za uživalca družinske pokojnine, če dela po pogodbi o
delu.
194.	člen
S sklenitvijo zakonske zveze izgubijo pravico do družinske pokojnine:
1.	vdova, ki še ni stara 45 let, razen če je to pravico pridobila ali obdržala zaradi popolne nezmožnosti
-za delo;
2.	otroci, ne glede na to, ali so sklenili zakonsko zvezo pred smrtjo zavarovanca oziroma upokojenca ali po njegovi smrti, razen otrok, ki so to pravico pridobili ali obdržali zaradi popolne in trajne nezmožnosti za delo, ali če sta oba zakonca na rednem šolanju.
Če sta oba zakonca na rednem šolanju ima otrok, ki se redno šola, pravico do družinske pokojnine tudi v času, ko njegov zakonec služi vojaški rok, kamor je bil pozvan med rednim šolanjem.
Vdovi, ki je s sklenitvijo nove zakonske zveze izgubila pravico do družinske pokojnine, po možu iz nove zakonske zveze pa družinske pokojnine ni pridobila, oživi pravica do prejšnje družinske pokojnine:
1.	če so po prenehanju nove zakonske zveze še otroci iz prve zakonske zveze, ki uživajo družinsko pokojnino;
2.	če so izpolnjeni pogoji, ob katerih ima vdova glede na svojo starost oziroma število otrok pravico do družinske pokojnine.
195.	člen
Med služenjem vojaškega roka pravica do družinske pokojnine miruje in se ta čas družinska pokojnina ne izplačuje.
Če prejema družinsko pokojnino več uživalcev, se družinska pokojnina v primerih iz prvega odstavka tega člena ostalim uživalcem na novo odmeri.
196.	člen
Pri uveljavitvi pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki gre zavarovancu na podlagi pokojninske dobe, za katero bi moral sam plačati prispevek, se upošteva le pokojninska doba, za katero je plačan prispevek.
197.	člen
Družinska pokojnina se izplačuje v skupnem znesku ne glede na število uživalcev.
Če ima pravico do družinske pokojnine več družinskih članov, se na zahtevo upravičencev družinska pokojnina deli na enake dele.
198.	člen
Če uživa družinsko pokojnino dvoje ali več družinskih članov, pa kateremu od njih ta pravica preneha oziroma se jim izplačilo družinske pokojnine ustavi, ker jim pravica miruje, se ostalim članom, ki imajo pravico do družinske pokojnine, odmeri nova pokojnina. Tak'o odmerjena pokojnina gre upravičencem od dneva, od katerega nekomu od njih preneha pravica do nje.
Določba prejšnjega odstavka se nanaša tudi na otroke, ki uveljavijo pravico do družinske pokojnine po obeh roditeljih, pri tem pa skupen znesek družinske pokojnine ne more presegati zneska družinske pokojnine, odmerjene glede na število uživalcev po enem od obeh roditeljev.
199.	člen
Zavarovancu gredo pravice iz invalidskega zavarovanja od dneva, ko je postal invalid, oziroma od dneva, ko je nastala telesna okvara, če ni izrecno drugače določeno.
Zavarovancu, ki ni več v delovnem razmerju oziroma ne opravlja več dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan, invalidnost oziroma telesna okvara pa je obstajala pred vložitvijo zahteve, gre invalidska pokojnina oziroma invalidnina od dneva, ko je nastala invalidnost oziroma telesna okvara, vendar največ od prvega dne‘"naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj; drugi prejemki gredo od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve, če ni izrecno drugače določeno.
Zavarovancu, ki mu je bil po dnevu, od katerega ima pravico do invalidske pokojnine, izplačan osebni dohodek ali nadomestilo osebnega dohodka po predpisih o zdravstvenem varstvu in predpisih o otroškem varstvu, se izplačuje pokojnina od prvega naslednjega dne po dnevu, s katerim se mu je nehal izplačevati osebni dohodek oziroma nadomestilo osebnega dohodka.
200.	člen
Pravico do invalidnine imajo zavarovanci ne glede na to, ali telesna okvara povzroča invalidnost ali ne.
Pravico do invalidnine pridobi zavarovanec ne glede na to, ali pridobi m uživa tudi kakšno drugo pravico po tem statutu.
201.	člen
Na podlagi invalidnosti ali telesne okvare pridobljene pravice trajajo, dokler traja stanje invalidnosti in preostale delovne zmožnosti oziroma dokler je podana stopnja telesne okvare, po kateri je bila priznana pravica. >
, Ce nastanejo v stanju invalidnosti in preostale delovne zmožnosti oziroma v stopnji telesne okvare spremembe, zaradi katerih se določena pravica izgubi ali spremeni ah zaradi katerih so izpolnjeni pogoji za pridobitev kakšne druge pravice, se pravica izgubi ali spremeni oziroma se nova pravica pridobi od prvega dneva naslednjega meseca po nastanku spremembe.
202.	člen
Pravica do varstvenega dodatka gre upokojencu od dneva pridobitve pravice do pokojnine, če vloži zahtevo za priznanje varstvenega dodatka v šestih mesecih od dneva vročitve ugotovitve ali sklepa o pravici do pokojnine. Če vloži upokojenec zahjevo po preteku omenjenega roka ali šele med uživanjem pokojnine izpolni pogoje za varstveni dodatek, mu gre pravica do varstvenega dodatka od dneva izpolnitve pogojev, vendar največ za šest mesecev nazaj od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.
Pravica do varstvenega dodatka preneha s prvim dnem naslednjega meseca po prenehanju pogojev za uživanje pravice do varstvenega dodatka.
203.	člen	•
Dodatek za pomoč in postrežbo gre zavarovancu od dneva, ko je nastala potreba po pomoči in postrežbi, vendar se izplača največ od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj.
Zavarovancu, ki je stopil v delovno razmerje kot slep ali je oslepel v času, ko je trajalo zavarovanje, gre dodatek za pomoč in postrežbo od vstopa v delovno razmerje oziroma od takrat, ko je oslepel, vendar se izplača največ od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev za nazaj.
Določbe drugega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za nepokretne zavarovance, ki jim je po tem statutu zagotovljen dodatek za pomoč in postrežbo.
Vse spremembe, ki vplivajo na višino oziroma obseg pravice do dodatka za pomoč in ppstrežbo, učinkujejo od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe, vendar se nov znesek izplača največ od prvega naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj.
Dodatek za pomoč in postrežbo se ne izplačuje upravičencu do tega dodatka za tisti čas, ko je v bolnišnici ali kakšnem drugem stacionarnem zdravstvenem zavodu, in sicer za čas nad 3 mesece take oskrbe.
204.	člen
Delovnemu invalidu oziroma zavarovancu, ki je ob nastanku invalidnosti, na podlagi katere je pridobil pravico do poklicne rehabilitacije, v delovnem razmerju, se izplačuje oskrbnina od dneva, ko je nastopil poklicno rehabilitacijo.
Delovnemu invalidu oziroma zavarovancu, ki ob nastanku invalidnosti, na podlagi katere je pridobil pravico do poklicne rehabilitacije, opravlja dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, se izplačuje oskrbnina od prvega naslednjega dne po prenehanju opravljanja te dejavnosti.
205.	člen
Delovnemu invalidu oziroma zavarovancu, ki je pridobil pravice do poklicne rehabilitacije, pa po svoji volji ne začne z rehabilitacijo v roku, ki mu je določen, se začasno ustavi izplačevanje oskrbnine, dokler ne nastopi rehabilitacija.
Izplačevanje oskrbnine se začasno ustavi tudi delovnemu invalidu oziroma zavarovancu, ki v določenem roku sicer začne z rehabilitacijo, pa po svoji volji z njo preneha, in sicer za ves čas, dokler ponovno ne nastopi rehabilitacije. Izplačevanje oskrbnine se začasno ustavi tudi delovnemu invalidu oziroma zavarovancu, ki onemogoča svojo usposobitev za delo s tem, da ne izpolnjuje dolžnosti v zvezi z rehabilitacijo.
Pravica do oskrbnine gre delovnemu invalidu oziroma zavarovancu tudi tedaj, kadar je med uživanjem te pravice poslan na naknadno zdravljenje (medicinsko rehabilitacijo), dokler traja tako zdravljenje.
206.	člen
Določbe 204. in 205. člena tega statuta veljajo tudi za delovne invalide oziroma zavarovance, ki jim gre pravica do oskrbnine v zvezi s privajanjem na delo.
207.	člen
Delovnemu invalidu oziroma zavarovancu, ki je pridobil pravico do začasnega nadomestila, se začasno ustavi izplačevanje začasnega nadomestila, če se v 30 dneh ne prijavi za zaposlitev, dokler se ne prijavi pri skupnosti za zaposlovanje. Izplačevanje začasnega nadomestila se ustavi tudi invalidu oziroma zavarovancu, M noče sprejeti preskrbljene zaposlitve na ustreznem delu in sicer za ves čas, dokler ne nastopi dela.
Delovnemu invalidu oziroma zavarovancu, ki se je v predpisanem roku prijavil za zaposlitev, se izplača začasno nadomestilo za mesece, v katerih se je redno priglašal za zaposlitev pri skupnosti za zaposlovanje in za mesece, v katerih se ni mogel redno priglašati iz vzrokov, ki so bili izven njegove volje.
208.	člen
Dodatek za pomoč in postrežbo, varstveni dodatek in invalidnina se odmerjajo in izplačujejo v mesečnem znesku, v plačilo pa zapadejo vnaprej, prvi dan vsakega koledarskega meseca.
Oskrbnina in začasno nadomestilo se izplačujeta v mesečnem znesku in zapadeta v plačilo za' nazaj zadnji dan vsakega koledarskega meseca. 1
Nadomestilo zaradi zaposlitve s časom, krajšim od polnega delovnega časa in nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu se izplačujeta v mesečnem znesku in zapadeta v izplačilo skupaj z osebnim dohodkom.
209.	?
Zapadli mesečni zneski .... .emkov, pridobljeni iz invalidskega zavarovanja, se ne izplačujejo uživalcu, ki je poklican na pregled, na katerem naj se znova ugotovi stanje invalidnosti oziroma obstoj nevarnosti za invalidnost ali stopnja telesne okvare, pa brez opravičenega vzroka ne pride v določenem roku na pregled, dokler se ne javi na pregled.
Po prejšnjem odstavku zadržani mesečni zneski prejemkov se pozneje izplačajo uživalcu, ki pride na pregled v enem mesecu od dneva, M je določen za pregled.
Uživalcu, ki pride na pregled po preteku enomesečnega roka iz drugega odstavka tega člend, se zadržani mesečni zneski prejemkov ne izplačajo, novi prejemki
pa se mu izplačajo od prvega dneva naslednjega meseca potem, ko se je zglasil na pregled.
V zvezi z uporabo določb tega statuta, ki se nanašajo na pridobitev in uveljavitev pravic v zvezi s poklicno rehabilitacijo in zaposlitvijo na ustreznem delu. se šteje čas, za katerega je uživalec izgubil pravico do zapadlih prejemkov v smislu tretjega odstavka tega člena, kot čas, ko invalid po svoji volji ni uporabljal teh pravic.
210.	člen
Upokojencu oziroma delovnemu invalidu, ki se kot tuj državljan za stalno izseli v tujino, se izplačuje pokojnina ali invalidnina v tujino, če je z zadevno državo sklenjen sporazum o plačevanju pokojnin v tujini ali če ta država priznava takšno pravico jugoslovanskim državljanom.
Uživalcu pravic — hašemu državljanu, ki se izseli, se pokojnina izplačuje v tujino po odobritvi skupnosti.
211.	člen
Ce ni v mednarodnih pogodbah drugače določeno, nimajo pravice do varstvenega dodatka:
1.	upokojenci, katerim se pokojnina izplačuje v tujino;
2.	upokojenci, katerim sp ne izplačuje pokojnina v tujino, ves čas dokler prebivajo v tujini, če prebivajo v tujini dalj kot šest mesecev.
212.	člen
Zavarovanec ne more pridobiti pravice, delovni invalid pa izgubi pridobljeno pravico, če je vede povzročil invalidnost ali telesno okvaro z namenom, da bi prišel do pravic po tem statutu.
213.	člen
Pokojnina se odmerja v mesečnem znesku in izplačuje vsak mesec vnaprej.
Zapadli mesečni zneski pokojnine, ki niso mogli biti izplačani zaradi okoliščin, katere je povzročil upokojenec, se izplačajo pozneje največ za tri leta nazaj, računano od dneva, ko po prenehanju takih okoliščin upokojenec vloži zahtevo za izplačilo.
214.	člen
Uživalec pravic mora sporočiti skupnosti vsako spremembo o osebnostnih in dejanskih okoliščinah oziroma vsako zaposlitev ali opravljanje dela, ki vpliva na pravico, njen obseg ali izplačevanje pokojnine.
Prijavo po prejšnjem odstavku mora uživalec vložiti v osmih dneh od dneva nastanka spremembe.
Organizacija in delodajaIe.c sta dolžna prijaviti skupnosti v osmih dneh vsako zaposlitev ali sklenitev pogodbe o delu z uživalcem pokojnine.
Sedmi del
POKOJNINSKA DOBA.
/	215. člen
Pokojninska doba, na podlagi katere se pridobivajo in določajo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja obsega:
1.	čas po dopolnjenem 15. letu starosti, prebit v zavarovanju no določbah tega statuta;
2.	čas, dopolnjen do 31. decembra 1972, ki se po zakonu in določilih statuta všteva v pokojninsko dobo kot obdobje zavarovalne dobe in obdobje posebne dobe.
1.	Zavarovalna doba
216. člen
V	zavarovalno dobo se všteva čas, ki ga je zavarovanec prebil na delu s polnim delovnim časom.
Kot čas. s polnim delovnim časom je mišljen tudi
čas, ki ga prebijejo na delu s skrajšanim delovnim časom:
1.	zavarovanci — delovni invalidi in vojaški invalidi, če se zaposleni s tolikšnim časom, kot ustreza njihovi delovni zmožnosti;
2.	vojaški zavarovanci — ki dobivajo invalidsko pokojnino, če so zaposleni najmanj s polovico delovnega časa;
3.	zavarovanke, ki dojijo in negujejo otroka — po posebnih predpisih;
4.	defektne ali invalidne osebe, če so zaposlene z delovnim časom, ki ustreza njihovi delovni zmožnosti.
Cas prebit na delu z nepolnim delovnim časom, se všteva razen v primerih iz drugega odstavka tega člena, v zavarovalno'dobo s trajanjem, ki ustreza skupnemu številu ur takega dela v posameznem letu obračunanih na poln delovni čas, če je zavarovanec delal najmanj s polovico predpisanega polnega delovnega časa.
Prvi, drugi in tretji odstavek tega člena veljajo tudi, kadar je potreben delovni čas izpolnjen z delom v dveh ah več organizacijah oziroma pri dveh ali več delodajalcih.
. 217. člen
Zavarovancu, pri katerem je nastala invalidnost, na podlagi kalere je pridobil pravico do invalidske pokojnine, se šteje v zavarovalno dobo ves čas do dneva, ko mu je zaradi invalidnosti po zakonu prenehalo delovno razmerje. ’	,
218.	člen
V	zavarovalno dobo se všteva tudi čas, ki ga je zavarovanec prebil:
1.	v bolniškem staležu po prenehanju dela, na podlagi katerega je bU zavarovan, in je ta čas dobival nadomestilo osebnega dohodka po predpisih o zdravstvenem varstvu in predpisih o otroškem varstvu;
2,	na poklicni rehabilitaciji, na katero ga je napotil pristojni organ oziroma organizacija kot delovnega invalida ah kot vojaškega invalida, kot slepega, kot osebo, ki je zbolela za distrofijo in sorodnimi mišičnimi in nevromišičnimi obolenji, ali kot civilno žrtev vojne, ne glede na to, ali je bil pred tem zavarovan.
219.	člen
V	zavarovalno dobo se všteva tudi čas, ki ga zavarovanec med trajanjem delovnega razmerja prebije:
1.	na strokovnem izpopolnjevanju ali specializaciji izven organizacije, v kateri je zaposlen;
2.	na strokovnem izpopolnjevanju v strokovnih šolah ali na tečajih, organiziranih v organih za notranje zadeve.
220.	člen
V	zavarovalno dobo se všteva zavarovancem tudi čas, ko so bili zavarovani v pokojninskem in invalidskem zavarovanju:
1.	kot vojaški zavarovanci;
2.	kot zavarovanci na podlagi opravljanja samostojne dejavnosti bodisi v skupnostih pokojninskega in invalidskega zavarovanja delavcev bodisi v posebnih zavarovalnih skupnostih,
221.	člen
V	zavarovalno dobo se všteva tudi čas, ki ga je zavarovanec med trajanjem dela prebil:
1.	na neplačanem izrednem dopustu do 30 dni v posameznem koledarskem letu;
2.	v preiskovalnem zaporu do 30 dni, če je bil obsojen;
3.	na prestajanju zaporne kazni, ki ni daljša od 30
dni.
'	222. člen
Oseba, ki je bila neopravičeno obsojena in je bilo to dejstvo v poznejšem postopku pravnomočno ugotovljeno, prostostna kazen pa je bila deloma ali v celoti izvršena, in oseba, M ji je bila brez podlage vzeta prostost, lahko v postopku za priznanje odškodnine uveljavlja kot del odškodnine, naj se ji čas prestajanja prostostne kazni oziroma čas brez podlage odvzete prostosti in čas brezposelnosti po odpustu s prestajanja kazni, ki je v zvezi z neopravičeno obsodbo in ni nastala po oškodovančevi krivdi, všteva v zavarovalno dobo.
Za vsak primer iz prejšnjega odstavka plača SR Slovenija skupnosti prispevek v višini, ki ustreza všteti zavarovalni dobi.
223.	člen
V zavarovalno dobo se vštevajo tudi obdobja po prenehanju obveznega zavarovanja pri skupnosti v SR Sloveniji, za katera je zavarovanec podaljšal zavarovanje in plačal prispevek (podaljšano zavarovanje), in sicer:
1.	čas strokovnega izpopolnjevanja ali specializacije po prenehanju zavarovanja, vendar največ 2 leti;
2.	prekinitev zaposlitve, če je bil med začasno nezaposlenostjo v redu prijavljen skupnosti za zaposlovanje, vendar največ 2 leti za posamezen primer prenehanja zavarovanja;
3.	čas prebivanja v tujini kot zakonec zavarovanca — jugoslovanskega državljana, ki je bil v tujini v službi pri jugoslovanskih državnih organih, v delovnih in drugjh organizacijah ali v kaki drugi službi na podlagi mednarodne pogodbe;
4.	čas v delovnem razmerju v tujini v državi, s katero Jugoslavija nima sklenjene konvencije o socialni varnosti;
5.	čas nezaposlenosti zakonca vojaške osebe, ki je po službeni dolžnosti premeščen v drug kraj, če so izpolnjeni pogoji pravilnika o postopku za uveljavitev pravice do podaljšanega zavarovanja.
Za primere iz 2. točke prvega odstavka-se v zavarovalno dobo vštevajo tudi obdobja po prenehanju obveznega zavarovanja pri ntisilcu zavarovanja države, s katero ima SFRJ sklenjeno konvencijo o socialni varnosti, zadnje zavarovanje v SFRJ pa je imel zavarovanec na območju SR Slovenije.
Skupnost določi s posebnim aktom pogoje za podaljšanje zavarovanja po tem členu ter višino in način plačevanja prispevkov za to zavarovanje. 2
2. Zavarovalna doba, ki se šteje s povečanjem
224.	člen
Zavarovalna doba, prebita na delih in nalogah, na katerih je delo posebno težko in za zdravje škodljivo ali na katerih zavarovanci po dopolnjenih določenih letih starosti ne morejo več uspešno opravljati svoje poklicne dejavnosti, se šteje s povečanjem. Povečanje zavarovalne dobe je odvisno od teže in škodljivosti oziroma od narave dela in sme znašati največ 50%.
Zavarovancem, katerim se zavarovalna doba šteje s povečanjem, se starostna meja za pravice do pokojnine zniža odvisno od povečanja zavarovalne dobe.
225.	člen
Za dela in naloge, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem zato, ker je delo na takih delih in nalogah posebno težko in za zdravje škodljivo, je mogoče določiti dela in naloge, na katerih se stekajo naslednji pogoji;
1.	da v zvezi z opravljanjem dela na delih in nalogah znatneje delujejo na zdravstveno stanje in delovno zmožnost delavca škodljivi vplivi kljub temu, da so bili na zadevnih delih in nalogah uporabljeni vsi splošni in posebni varstveni ukrepi, ki jih določajo predpisi, ter drugi ukrepi, s katerimi jih je mogoče odpraviti ali zmanjšati;
2.	da opravljajo delavci delo na delih in nalogah v težkih in za zdravje škodljivih razmerah neposredno ob viru škodljivih vplivov v nepretrganem delovnem procesu;
3.	da dela na delih in nalogah v okoliščinah iz 1. in 2. točke tega odstavka isti delavec poln delovni čas, ki je za to delo določen. Pri tem velja za poln delovni čas tudi delovni čas, ki ne traja 42 ur na teden, če je za posamezna dela in naloge določen krajši delovni čas zaradi posebnih delovnih pogojev.
Za dela in naloge, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem zato, ker je opravljanje poklicne dejavnosti omejeno z dopolnitvijo določene starosti, je mogoče določiti dela in naloge v tistih poklicih, v katerih fiziološke funkcije organizma zaradi narave in teže dela v tolikšni meri pešajo, da delavcu onemogočajo nadaljnje uspešno opravljanje iste poklicne dejavnosti.
226.	člen
Zavarovalna doba se šteje s povečanjem za pridobitev pravic zavarovancem, ki so opravljali dela in naloge:
1.	na katerih je delo posebno težko in za zdravje škodljivo — skupaj najmanj 5 let, ali pa skupaj najmanj 3 leta, če so na teh delih oziroma nalogah postali delovni invalidi ali so bili prerazporejeni na druga dela in naloge, da ne bi postali invalidi;
2.	na katerih zaradi narave in teže dela po določenih letih starosti ne morejo več uspešno opravljati svoje poklicne dejavnosti — skupaj najmanj 10 let.
227.	člen
Zavarovalna doba se šteje s povečanjem zavarovancem. ki so prebili skupaj najmanj 5 let na delu, na podlagi katerega so bili zavarovani, in delali poln delovni čas kot: zavarovanci s telesno okvaro najmanj 70%, vojaški invalidi I. do VI. skupine, slepi, osebe, bolne za distrofijo ter sorodnimi mišičnimi in nevro-mišičnimi obolenji, ali kot civilne žrtve vojne s telesno okvaro najmanj 70 % v smislu predpisov o invalidskem zavarovanju.
Zavarovancem iz prvega odstavka tega člena se šteje vsakih 12 mesecev dejanskega dela, na podlagi ka_ terega so zavarovani, za 15 mesecev zavarovalne dobe, starostna meja, ki je predpisana za pravico do starostne pokojnine (27. člen), pa se jim zmanjša po eno leto za vsakih 5 let takšnega dejanskega dela.
228.	člen
Zavarovancem po tem statutu se všteva v zavarovalno dobo s povečanjem tudi čas, ko so bili zavarovani v pokojninskem ali invalidskem zavarovanju kot vojaški zavarovanci ali kot civilne osebe v službi v Jugoslovanski ljudski armadi, izvzemši čas, ki ga je civilna oseba v službi v Jugoslovanski ljudski armadi
prebila v trupi, in sicer ob pogojih in v obsegu, kot to določajo predpisi, s katerimi sta urejena pokojninsko in invalidsko zavarovanje vojaških oseb.
229.	člen
Pooblaščenim uradnim osebam organov za notranje zadeve oziroma delavcem kazenskih poboljševalnih zavodov, ki so izenačeni z njimi, se vsakih 12 mesecev dejanskega opravljanja dela šteje ža 16 mesecev zavarovanja.
Pravico do povečanja zavarovalne dobe po prejšnjem odstavku imajo tudi delavci na določenih dolžnostih organov za notranje zadeve, katerih delovna sposobnost se bistveno zmanjšuje zaradi narave nalog, ki jih opravljajo oziroma posebnih pogojev dela.
Pooblaščenim uradnim osebam, ki opravljajo naloge pilotov zračnih plovil, se vsakih 12 mesecev dejansko opravljenega dela šteje za 18 mesecev zavarovanja ob pogojih, ki jih določajo predpisi za pilote zračnih plovil.
230.	člen
Zavarovalna doba, prebita na posebno težkih in zdravju škodljivih delih, se poveča tako, da se šteje:
12 mesecev dejanskega dela za 14 mesecev zavarovanja;
12 mesecev dejanskega dela za 15 mesecev zavarovanja;
12 mesecev dejanskega dela za 16 mesecev zavarovanja;
12 mesecev dejanskega dela za 18 mesecev zavarovanja.
Zavarovancu, ki opravlja dela in naloge, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, se starostna meja za pridobitev pravice do pokojnine zniža takole:
1.	po eno leto za vsakih 6 let opravljanja del in nalog, na katerih se 12 mesecev dejanskega dela šteje za 14 mesecev zavarovanja;
2.	po eno leto za vsakih 5 let opravljanja del in nalog, na katerih se 12 mesecev dejanskega dela šteje za 15 mesecev zavarovanja;
3.	po eno leto za vsaka 4 leta opravljanja del in nalog, na katerih se 12 mesecev dejanskega dela šteje za 16 mesecev zavarovanja;
4.	po eno leto za vsaka 3 leta opravljanja del in nalog, na katerih se 12 mesecev dejanskega dela šteje za 18 mesecev zavarovanja.
231.	člen
Dela in naloge, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem in povečanje zavarovalne dobe na teh delih in nalogah določa skupnost s posebnim splošnim aktom. S tem aktom določi skupnost tudi, kolikšno dobo mora zavarovanec najmanj opravljati taka dela in naloge, da se zavarovalna doba šteje s povečanjem.
Preden skupnost določi, na katerih delih in nalogah se šteje zavarovalna doba s povečanjem, si mora priskrbeti strokovno mnenje ustreznih strokovnih zavodov in organizacij o težavnosti in škodljivosti dela na teh delih in nalogah, o možnostih uvedbe varstvenih ukrepov za zmanjševanje škodljivih vplivov in rokih, v katerih je možno te ukrepe izvesti ter omejiti ali odpraviti posebno težavnost in škodljivost del in nalog.
Skupnost je dolžna pred odločitvijo priskrbeti ,mnenje republiškega sveta Zveze sindikatov SR Slovenije, Gospodarske zbornice SR Slovenije in Republiškega komiteja za delo.
232.	člen
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica SR Slovenije, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in skupnost sklenejo družbeni dogovor, s katerim se dogovorijo o ukrepih in dejavnosti v zvezi z deli in nalogami, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem.
Z družbenim dogovorom se opredelijo kriteriji in osnove postopka za določanje takih del in nalog, osnove za sklenitev dogovorov o načinu in rokih za odpravljanje posebne težavnosti dela in škodljivosti dela za zdravje ter o kriterijih, s katerimi se ugotovi, katere organizacije v celoti plačujejo večje stroške in katere organizacije prispevajo le del stroškov, nastalih zaradi povečanja zavarovalne dobe in zaradi znižanja starostnih mej za pridobitev pravice.
Z družbenim dogovorom se dogovorijo tudi o svojih nalogah v zvezi z obveznim strokovnim usposabljanjem delavcev na takih delih in nalogah za dodatni poklic, z načinom občasnega premeščanja delavcev s takih del in nalog, s prepovedjo dela preko polnega delovnega časa, z dolžino delovnega časa, z dnevno, tedensko in letno rekreacijo delavcev ter s stalno ali občasno revizijo del in nalog, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem.
233.	člen
Dela in naloge, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem in ki se določijo s splošnim aktom skupnosti (231. člen), ugotavlja v posameznih organizacijah komisija.
Komisijo iz prejšnjega odstavka imenuje odbor skupščine skupnosti za vprašanja zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem.
234.	člen
Komisija iz 233. člena najprej ugotovi za vsaka posamezna dela in naloge, če so izpolnjeni pogoji iz 225. člena tega statuta.
Ce so pogoji iz prvega odstavka tega člena izpolnjeni, ugotovi:
—	naziv del in nalog po splošnem aktu skupnosti ter naziv dei m nalog po internem aktu organizacije,
—	koledarsko leto, od katerega se v organizaciji brez presledka opravljajo ta dela in naloge; če so bili med opravljanjem presledki, ugotovi komisija časovno obdobje za vsak presledek posebej,
—	število del in nalog iste vrste, predvideno v aktu organizacije o razvidu del <fci nalog ter število dejansko zasedenih del in nalog v času deia komisije,
—	poimenski seznam delavcev, zaposlenih na teh delih in nalogah v času dela komisije,
—	delovni čas, ki se po splošnem aktu organizacije šteje v skladu z zakonom za poln delovni čas na teh delih in nalogah.
235.	člen
O ugotovitvah napravi komisija zapisnik, katerega en izvod prejme organizacija oziroma delodajalec.
Zapisnik je podlaga za vpis podatkov v evidence o delih in nalogah, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, ter v evidence o delavcih, zaposlenih na takih delih in nalogah. Te evidence so osnova za ugotavljanje zavarovalne dobe v prejšnjem koledarskem letu po predpisih o vodenju matične evidence < zavarovancih.
Podatke iz zapisnika vpiše organizacija oziroma delodajalec tudi v evidenco o osebnih dohodkih, ki jo za zavarovanca vodi po predpisih o evidencah na področju dela.
Stran 6^
URADNI LIST SRS
St 16 — 23. HL 1982
236.	člen
Če se organizacija oziroma delodajalec ne strinjata z ugotovitvijo komisije iz prejšnjih treh členov, lahko v 30 dneh od vročitve zapisnika iz prejšnjega člena uveljavlja sodno varstvo pred posebnim sodiščem združenega dela Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja in starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji.
237.	člen
Čas opravljanja del in nalog, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, se ugotavlja le v skladu s podatki iz evidence, ki jo organizacije oziroma delodajalci vodijo o takih delih in nalogah in delavci, ki jih opravljajo, oziroma iz matične evidence o zavarovancih.
Če je organizacija oziroma delodajalec, pri kateri je zavarovanec opravljal dela in naloge iz prejšnjega odstavka, prenehala, se čas dela ugotavlja v postopku za ugotovitev pokojninske dobe.
238.	člen
Organizacije oziroma delodajalci, pri katerih delajo zavarovanci — invalidi iz 227. člena tega statuta, vodijo evidenco o zavarovalni dobi, ki se šteje s po,-večanjem tako, kakor da bi ta dela in naloge ugotovila komisija iz 233. člena tega statuta. t
Odbor za varstvo. pravic izvoli skupščina skupnosti, odbore za uveljavljanje pravic pa zbori delegatov enot skupnosti v občinah.
242.	člen
Posamični akti, s katerimi odločajo pristojni organi skupnosti o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, so sklepi.
243.	člen
Pristojni organ skupnosti mora odločiti o zahtevi za ugotovitev oziroma varstvo pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v dveh mesecih od dneva sprejema zahteve.
V zadevah iz invalidskega zavarovanja teče ta rok od dneva, ko je skupnost prejela predlog pristojnega zdravnika s popolno medicinsko dokumentacijo o zavarovančevem zdravstvenem stanju in o njegovi delovni zmožnosti.
Kadar iz objektivnih razlogov ni mogoče odločiti v roku, mora biti zavarovanec obveščen o vzrokih in o novem roku, v katerem bo odločeno. Ta rok ne sme biti daljši od šestih mesecev.
Če odbor za uveljavljanje pravic o zahtevi ne odloči v roku iz prejšnjih odstavkov, ima zavarovanec pravico zahtevati varstvo svoje pravice pri odboru za
Osmi del
MATIČNA EVIDENCA IN POSTOPEK ZA UVELJAVLJANJE PRAVIC
I.	poglavje
MATIČNA EVIDENCA
239.	člen
Za izvajanje pokojninskega in invalidskega zavarovanja se v* skupnosti vodi matična evidenca o zavarovancih in upokojencih v skladu z zakonom o matični evidenci.
V matično evidenco se vpisujejo splošni in posebni podatki o zavarovancih m upokojencih, "podatki o njihovi pokojninski oziroma zavarovalni dobi in • osebnem dohodku, ki je podlaga za irraČM potoynra«ire osnove ter drugi podatki, potrebni za uveljavljanje in uživanje pravic po tem statutu.
Za ugotavljanje pokojninske dobe in eeefanega dohodka ter drugih dejstev, ki vpfihrejo aa pridobitev in določitev pravic po tem statutu, se n porabljajo podatki matične evidence.	1
n. poglavje
POSTOPEK ZA UVELJAVLJANJE PRAVIC
Zoper sklep odbora za uveljavljanje pravic lahko zavarovanec zahteva varstvo pravice pri odboru za varstvo pravic v 30 dneh od vročitve sklepa.
Zoper sklep odbora za varstvo pravic lahko zavarovanec v 30 dneh od vročitve sklepa uveljavlja sodno varstvo pred posebnim sodiščem združenega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji (nadalje: posebno sodišče). Pred tem sodiščem lahko uveljavlja sodno varstvo tudi, če v roku iz 243. člena ni odločeno o njegovi zahtevi za varstvo pravic.
245.	člen
Kadar se v postopku uporabljajo pravnomočno ugotovljena dejstva, evidentirana v matični evidenci za-,
varovancev oziroma je v celoti sprejet predlog zavarovanca in ugotovljena dejstva niše spoena, izda strokov-
Ugotovitve ni mogoče izdati, če se v postopku ugotavlja tudi invalidnost, telesna okvara ali potreba po
246.	člen
Ugotovitev ali sklep odbora za uveljavljanje praviš, zoper katerega ni bila dana sabtava za varstva
pravice, lahke ravvrijsvi ali spremeni odbor za varstvo pravic:
L če j« bile e isti zadevi že' prej drugače odloče-
$40. člen
Postopek za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invahdskega zavarovanja v skupnosti določajo zakon, statut, pravilnik o postopku za 'uveljavljanje pravic in drugi samoupravni splošni akti.
24L Oen v
/ Pristojni organi skupnosti za izdajanje posamičnih
aktov o zadevah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja so:
1.	odbori za uveljavljanje pravic in
2.	odbor za varstvo pravic.
2.	če je Mie e zahtevi odločeno brez soglasja ati
mnenja drugega organa, kadar je po veljavnih predpisih to potrebno;
S.	če je btie z odločitvijo kršeno materialno prave v zavarovančevo korist
Sklep odbora za varstvo pravic lahko razveljavi ali spranem v primerih iz točke 1 do 3 prejšnjega odstavka posebno sodišče združenega dela na predlog odbora samoupravne delavske kontrole.1
Določba drugega odstavka velja tudi za primere, če je o zahtevi odločil organ, ki za odločitev ni bil steamo pristojen.
Predlog za začetek postopka po določbah tega člena se lahko vloži najdlje v 5 letih od dneva vročitve ugotovitve ali sklepa.
247.	člen
Sklep, zoper katerega ni več mogoče zahtevati varstva pravice ali sodnega varstva, se sme razveljaviti ali spremeniti s sklepom, izdanim v novem postopku:
1.	če se zve za nova dejstva, ki vplivajo na zavarovančevo pravico, ta dejstva pa so nastala po izdaji sklepa;
2.	če je bilo o kakšnem pravnem vprašanju kasneje zavzeto stališče, ki je ugodnejše za zavarovanca;
3.	če je bilo s prejšnjim sklepom očitno kršeno materialno pravo v zavarovančevo škodo;
4.	če se potem, ko je izdan sklep, zoper katerega ni več možno zaradi poteka roka zahtevati varstva pravice oziroma sodnega varstva, zve za nova dejstva, ali pa najde oziroma pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne rešitve, če bi bila ta dejstva oziroma ti dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku.
Če se izda sklep po 1. in 4. točki prejšnjega odstavka, se za odločitev uporabljajo predpisi, ki veljajo ob uvedbi postopka.
Postopek po prvem odstavku se začne na zavarovančev predlog ali uradno, in sicer ne glede na roke, v primeru iz 4. točke pa nadalje v petih letih od izdaje prejšnjega sklepa, ki naj se razveljavi ali spremeni.
Pravica iz sklepa, izdanega po prejšnjih odstavkih, gre od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi, če je zavarovanec predlagal spremembo ali razveljavitev, oziroma od prvega dne naslednjega meseca po izdaji novega sklepa, če je bil postopek uradno uveden.
Za nov postopek po 1. točki prvega odstavka tega člena, je pristojen odbor za uveljavljanje pravic.
Za nov postopek po 2.. 3. in 4. točki prvega odstavka tega člena je pristojen organ, ki je izdal sklep, ki naj se razveljavi ali spremeni.
248.	člen
Ne glede na določila 247. člena statuta lahko uno-kojenec zahteva ponovno odmero pokojnine, če dokaže še neuveljavljeno pokojninsko dobo. dopomjeno pred upokojitvijo ali druga dejstva, ki vplivajo na odmero pokojnine.
Nov znesek pokojnine mu gre od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve. .
249.	člen '
Izvršljivost posamičnih aktov ureja pravilnik o postopku za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Deveti del
SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI
1.	Načela
250.	člen
Zavarovanci in upokojenci si s tem statutom in z drugimi samoupravnimi splošnimi akti določajo takšno organizacijo skupnosti, ki jim zagotavlja kar najbolj neposredno sporazumevanje in odločanje pri določanju Pravic, obveznosti in odgovornosti, pri ustvarjanju in
krepitvi materialne podlage za zagotovitev in razširitev pravic ter pr: upravljanju skupnosti.
251.	člen
Skupnost je ustanovljena in organizirana za območje SR Slovenije.
Da se v skupnosti zagotovi uresničevanje načela sporazumevanja in dogovarjanja, vpliv zavarovancev in upokojencev na delovanje skupnosti, ter da se omogoči neposrednejše odločanje na vseh tistih področjih pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki se ustrezneje rešujejo na ožjem območju so za območje občin oblikovane enote skupnosti, kot deli skupnosti, ki imajo v skladu s samoupravnim sporazumom o samoupravni organiziranosti in nalogah skupnosti, statutom skupnosti ter enotno dogovorjeno politiko naravni skupnosti, opredeljeno delovno področje in pristojnosti.
252.	člen
V	skupnosti zavarovanci in upokojenci zagotavljajo enotno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v SR Sloveniji in v ta namen določajo zase in za svoje družinske člane pravice iz 4. člena tega statuta.
V	enotah skupnosti zavarovanci in upokojenci samoupravno in samostojno, v mejah enotno dogovorjene politike na ravni skupnosti, zlasti;
—	razpravljajo, zavzemajo in usklajujejo stališča o vprašanjih, ki so enotna za področje skupnosti, zlasti pa o temeljnih vprašanjih sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, o obveznostih zavarovancev za zagotovitev pravic na temelju vzr jemnosti in solidarnosti in o vprašanjih organizacije skupnosti,
—	se dogovarjajo in sporazumevajo z drugimi zainteresiranimi dejavniki o uresničevanju pravice do rehabilitacije in zaposlovanja invalidov, o prevenciji invalidnosti in ukrepih za zmanjšanje invalidnosti in invalidskega upokojevanja,
—	urejajo in spremljajo uveljavljanje pravic zavarovancev in upokojencev na svojem območju in predlagajo potrebne ukrepe,
—	samoupravno odločajo o posameznih zahtevkih
za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja,	j
—	sodelujejo pri določanju programov stanovanjskih skupnosti v občinah, ki so povezani z reševanjem stanovanjske problematike upokojencev in invalide^, ter razporejajo sredstva za gradnjo domov in stanovanj za upokojence,
—	spremljajo rekreativno dejavnost upokojencev v občini in na podlagi programov društev upokojencev in invalidov v občini razporejajo sredstva v ta namen,
—	opravljajo druge naloge, opredeljene v samoupravnih splošnih aktih skupnosti oziroma enote skupnosti.
253.	člen
Skupnosti in enote skupnosti sodelujejo z družbenopolitičnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami ter njihovimi organi zlasti:
—	pri oblikovanju sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
—	pri zagotavljanju tn združevanju sredstev za uresničevanje pravic,
—	pri prizadevanjih za izboljševanje delovnih in življenjskih razmer delavcev ter gmotnega položaja upokojencev,
—	pri usklajevanju skupnih interesov po načelih družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja.
—	pri usklajevanju razmerij na področju zavarovalne dobe s povečanjem,
—	pri volilnih aktivnostih ter oblikovanju delegatske baze in samoupravnih organov skupnosti,
—	na drugih področjih.
254.	člen
Skupnost in enote skupnosti sodelujejo z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v SR Sloveniji pri urejanju zadev skupnega pomena, zlasti pa na področjih:
—	rehabilitacije in zaposlovanja invalidov,
—	invalidskega varstva, preventivne dejavnosti in pri preprečevanju in zmanjšanju invalidizacije,
—	reševanja stanovanjskih vprašanj upokojencev,
,	— uresničevanja pravice upokojencev do denarnih
pomoči za otroke,
—	na drhgih področjih.
255.	člen
Skupnost sodeluje z drugimi skupnostmi pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Jugoslaviji in z zvezo teh skupnosti na področjih skupnega pomena, zlasti pa pri:
—	zagotavljanju enotne politike pri uresničevanju
pravic,	'
—	usklajevanju pokojnin,
—	določanju del in nalog, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem,
—	urejanju in izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja po mednarodnih sporazumih,
—	urejanju vprašanj matične evidence,
—	statističnih in strokovnih obdelavah",
—	drugih vprašanjih skupnega pomena.
256.	člen
Zaradi sodelovanja pri delu skupščin družbenopolitičnih skupnosti, usklajevanju politike na področju socialnega varstva in opravljanju nalog, ki zadevajo socialno varnost delovnih ljudi in občanov, se skupnost in enote skupnosti v skladu z zakonom povezujejo z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v skupnosti socialnega varstva.
257.	člen
Skupnost in enote skupnosti sodelujejo z društvi upokojencev in njihovimi zvezami, z invalidskimi organizacijami in humanitarnimi organizacijami ter društvi pri reševanju vprašanj skupnega pomena.
2.	Organizacija skupnosti
258.	člen
Zavarovanci in upokojenci uresničujejo svoje pravice in obveznosti v skupnosti in njenih enotah.
259.	člen	1
Organ upravljanja skupnosti je skupščina skupnosti, organ upravljanja enote skupnosti v občini pa
zbor delegatov.
260.	Sen
V skupnosti se sprejemajo odločitve z dogovarjanjem in sporazumevanjem ter z odločitvijo večine glasov vseh delegatov v samoupravnem organu skupnosti.
Postopek dogovarjanja in usklajevanja ter odločanja se določi v poslovnikih samoupravnih organov.
261.	člen
Skupščina skupnosti in zbori delegatov enot skupnosti imajo predsednika in njegovega namestnika. Predsednik skupščine oziroma zbora delegatov sklicuje in vodi seje skupščine oziroma zbora delegatov ter podpisuje samoupravne splošne in druge akte skupščine oziroma zbora delegatov.
Predsednik skupščine predstavlja in zastopa skupnost, predsednik zbora delegatov pa enoto skupnosti.
Ce je predsednik zadržan, ga nadomešča njegov namestnik z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki jih ima predsednik.
Predsednik skupščine, zbora delegatov in njuni namestniki se volijo za 2 leti z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.
Skupščina lahko s posebnim sklepom določi, da opravlja predsednik skupščine svojo funkcijo poklicno.
262.	člen •
Delegati v samoupravnih organih skupnosti in enot skupnosti so za svoje delo odgovorni delegatski bazi. Ta odgovornost se zagotavlja tako, da so delegati, ki so delegirani za sejo zbora delegatov enot skupnosti, za svoje delo odgovorni delegacijam, ki so jih delegirale. Delegati v skupščini skupnosti so odgovorni zborom delegatov enot skupnosti. Delegati v svetu Zveze skupnosti Jugoslavije pa so odgovorni skupščini skupnosti.
Predsednik skupščine, njegov namestnik ter predsedniki in člani organov skupščine so za svoje dele odgovorni skupščini.
Predsedniki zborov delegatov, njihovi namestniki ter predsedniki in člani organov zborov delegatov so za svoje delo odgovorni zborom delegatov, M so jih izvolili.
S.	Skupščina skupnosti, zbori delegatov in njihovi organi
263.	člen
Skupščino skupnosti sestavlja 90 delegatov, ki jih po načelu zamenljivosti delegirajo zbori delegatov enot skupnosti. Število delegatskih mest za skupščino skupnosti, ki jih imajo posamezne enote skupnosti, določi skupščina skupnosti s posebnim samoupravnim splošnim aktom. Zbor delegatov vsake enote skupnosti delegira najmanj enega delegata.
284.	Hen
Skupščina skupnosti skrbi za uresničevanje pravic in nalog iz 4. in 8. člena statuta in v ta namen:
1.	sprejema statut skupnosti, njegove spremembe in dopolnitve in druge splošne akte;
2.	določa in uresničuje politiko pokojninskega in invalidskega zavarovanja s plani in programi dejavnosti ter s posameznimi sklepi;
3.	ugotavlja s samoupravnimi sporazumi določene stopnje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma v skladu z zakonom določa stopnje prispevkov;
4.	odloča o ukrepih, s katerimi se zagotavljajo materialna podlaga in možnosti za rehabilitacijo in zaposlovanje delovnih invalidov;
5.	upravlja s sredstvi skupnosti in določa politiko
uporabe teh sredstev;
6.	sprejema finančne načrte in zaključne račune ter poslovno poročilo skupnosti;
7.	sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume; i
l
8.	sklepa pogodbe o izvajanju zavarovanja za določene skupine zavarovancev;
9.	določa dela in naloge aa katerih »e itaje zavarovalna doba s povečanjem;
10.	voli organe skupščine skupnosti ter voli in razredu je predsednika in namestnika skupščine;
11.	voli sodnike posebnega sodišča združenega dela;
i 12. določa program dejavnosti in enotna izhodišča politike porabe sredstev za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev;
13.	sodeluje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v Sloveniji in v Jugoslaviji;
14.	odloča o ustanovitvi Zveze skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Jugoslavije, o včlanjevanju vanjo in o včlanjevanju v druga združenja oziroma skupnosti;
16. odloča • ustanovitvi in delovnem področju strokovne službe;
16.	sklepa samoupravni sporazum s strokovno službo o medsebojnih pravicah obveznostih in odgovornostih;
17.	imenuje v soglasju s Skupščino SR Slovenije vodjo strokovne službe skupnosti;
18.	opravlja druge naloge, za katere je po predpisih pristojna skupnost, pa s tem statutom ali drugim splošnim aktom ni izrecno določena pristojnost kakšnega drugega organa skupnosti.
285.	člen
Skupščina skupnosti in zbori delegatov lahko zaupajo določene pripravljalne, usklajevalne in izvršilne funkcije svojim organom in telesom.
Delo in pristojnost teh organov je določena v statutu, drugem samoupravnemu splošnem aktu in poslovniku skupščine oziroma zbora delegatov.
Organi skupščine oziroma zbora ‘delegatov so za delo odgovorni skupščini skupnosti, oziroma zboru delegatov enote skupnosti, če jih je imenoval le-ta. .
Organi skupščine oziroma zbora delegatov so stalni na tistih področjih, kjer je potrebna neprekinjena dejavnost takega organa. Skupščina oziroma zbor delegatov pa lahko po potrebi oblikuje tudi .druge občasne organe oziroma telesa.
Dele organov skupščine vodijo predsedniki oziroma njihovi namestniki, ki jih izvoli skupščina skupnosti za 4 leta. Izvoljeni'so lahko največ dvakrat zapored in opravljajo to funkcijo nepoklicno.
266.	člen
Predsednik skupščine skupnosti:
1.	predstavlja skupnost in jo zastopa v pravnem prometu;
2.	sklicuje seje skupščine in vodi njene seje;
3.	predlaga dnevni red seje skupščine;
4.	usklajuje delo skupščine skupnosti in njenih: organov;
5.	spodbuja sodelovanje s skupščinami drugih skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter drugih skupnosti in organizacij na področju, ki so skupnega pomena;
6.	skrbi za izvrševanje sklepov in stališč skupščine skupnosti;
7.	skrbi za objavo splošnih aktov skupščine skupnosti ter za seznanjanje zavarovancev in javnosti z delom skupščine in njenih organov;
8.	podpisuje akte, ki jih sprejema skupščina skupnosti ter samoupravne sporazume in družbene dogovore, ki jih sklepa skupščina skupnosti;
9.	opravlja druge naloge, določene s tem statutom, poslovnikom ali drugimi splošnimi akti skupnosti.
267.	člen
Za zagotovitev kolektivnega dela in odgovornosti v organih skupnosti sklicuje predsednik skupščine skupne posvete in sestanke kot metode dela in usklajevanja, in sicer:
1.	skupni posvet predsednikov zborov delegatov,
na katerem obravnavajo predvideni dnevni red z gradivi za sejo skupščine ter vsa pomembnejša vprašanja
delovanja skupnosti;
2.	sestanek predsednikov vseh ali samo nekaterih organov skupščine skupnosti za obravnavo in usklajevanje vseh pomembnejših vprašanj ter za opredelitev dnevnega reda seje skupščine in pripravo gradiva za sejo.
Tem oblikam dela in usklajevanja v organih skupnosti prisostvujejo tudi predsednik odbora samoupravne delavske kontrole, sekretar aktiva ZK skupnosti in vodja strokovne službe.
Posvet predsednikov organov enote skupnosti lahko, kot metodo dela in usklajevanja v enoti skliče tudi
predsednik zbora delegatov.
268.	člen
Stalni organi oziroma telesa skupščine skupnosti
so:
1.	odbor za plan in finance z 11 člani;
2.	odbor za varstvo delovnih invalidov, rehabilitacijo in zaposlovanje z 9 člani;
3.	odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito s 7 člani;
4.	odbor za vprašanja zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem z 9 člani;
5.	odbor za varstvo pravic z 19 člani;
6.	odbor za vprašanja borcev NOV In vojaških invalidov z 9 člani;
7.	komisija za sistem in organizacijo skupnosti z
ll člani;	v
8.	upravni odbor sklada za gradnjo domov in stanovanj za upokojence z 9 člani;
9.	komisija za volitve in kadrovska vprašanja s 7 člani.
269.	člen
Člane organov iz 268. člena izvoli skupščina skupnosti praviloma, izmed članov delegacij za štiri leta, lahko pa jih razreši še pred potekom, dobe za katero so izvoljeni. Pri izvolitvi članov teh organov upošteva skupščina skupnosti tudi ustrezno razmerje zastopanosti zavarovancev in upokojencev.
'	1	270. člen
Odbor za plan in finance:
1.	pripravlja predloge planskih dokumentov skupnosti in njenega zaključnega računa;
2.	skrbi za izvrševanje finančnega načrta, namenske in racionalno vlaganje in porabo sredstev skupnosti v skladu s sklepi in smernicami skupščine skupne-sti;
3.	pripravlja predlog sporazumov o svobodni menjavi dela s strokovno službo skupnosti;
4.	spremlja zbiranje prihodkov skupnosti, izterjavo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od vseh vrst zavezancev ter plačila obveznosti družbenopolitičnih skupnosti do skupnosti;
5.	spremlja finančno poslovanje skupnosti in predlaga skupščini potrebne ukrepe;
6.	spremlja gmotni položaj upokojencev in daje skupščini skupnosti ustrezne predloge;
7.	skrbi za informativno dejavnost skupnosti ter ža obveščanje zavarovancev in upokojencev;
8.	v okviru finančnega načrta sklepa o razdelitvi sredstev, ki sb določena za delo in modernizacijo strokovne službe ter za znanstveno, raziskovalno in normativne dejavnost;
9.	spremlja delo strokovne službe in daje Smernice za njeno delO;
10.	opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti Skupščina Skupnosti.
■	,	i'
271.	člen
Delovno področje odbora za varstvo delovnih invalidov, rehabilitacijo in zaposlovanje so zadeve v zvezi z invalidskim varstvom, ki spadajo v pristojnost skupnosti, če zanje ni izrecno pristojna skupščina skupnosti ali kakšen drug njen organ.
Odbor zlasti:
1.	proučuje1 sistem rehabilitacije in zaposlovanja invalidnih oseb, posebno delovnih invalidov in daje predloge v tej zvezi;
2.	spremlja in analizira gibanje invalidizacije ter daje v tej zvezi predloge in pobude;
3.	spremlja izvajanje rehabilitacije in zaposlovanja delovnih invalidov, ga ocenjuje in predlaga potrebne ukrepe;
4.	pripravlja in predlaga pristojnim dejavnikom program preventivne dejavnosti na področju invalidskega varstva in ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje invalidizacije skladno s programi v občinah;
5.	pripravlja ukrepe, s katerimi se zagotavlja materialna podlaga in možnost za rehabilitacijo in zaposlovanje delovnih invalidov;
6.	v občinskih enotah skupnosti usmerja in povezuje delo; ki zadeva poklicno rehabilitacijo in zaposlovanje delovnih invalidov;
7.	sodeluje s pristojnimi dejavniki na področju rehabilitacije in zaposlovanja invalidnih oseb ter preprečevanj a in zman j sevanj a invalidizaci j e.
272.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito:
1.	sprejema in dopolnjuje obrambni načrt skupnosti;
2.	usklajuje obrambne priprave skupnosti z drugimi obrambnimi pripravami na ravni republike ter na tem področju sodeluje z ustreznimi družbenopolitičnimi organizacijami in upravnimi organi;
3.	predlaga obrambne elemente razvojnega načrta in drugih splošnih aktov ter ukrepov s področja ljudske obrambe, za katere so pristojni organi upravljanja in drugi organi skupnosti;
4.	organizira in pripravlja vse možne oblike in načine izvajanja nalog in ukrepov ljudske obrambe glede na predvidene vojne razmere;
5.	skrbi za izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov pri pripravah za ljudsko obrambo po načelih družbene samozaščite;
6.	v soglasju s pristojnimi republiškimi organi določa osebo, ki opravlja posebno zaupna dela pri pripravah za ljudsko obrambo;-
7.	sodeluje z odborom za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito strokovne službe in mu daje ustrezna navodila za delo v vojnih razmerah;
8.	opravlja druge naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite skupnosti.
273.	člen
Delovno področje odbora za vprašanja zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem, so zadeve v zvezi s štetjem zavarovalne dobe s povečanjem, ki spadajo v pristojnost Skupnosti, če zanje ni izrecno pristojna skupščina skupnosti ali drug njen organ. Odbor zlasti:
1.	proučuje sistem štetja zavarovalne dobe s povečanjem in daje predloge v zvezi z njim;
2.	spremlja in analizira gibanja na področju štetja zavarovalne dobe s povečanjem ter daje s tem v zvezi predloge in pobude;
3.	spremlja, ugotavlja in predlaga ukrepe v zvezi z varstvom pri delu, ukrepe na področju zdravega in varnega okolja dela ter ukrepe, ki sodijo v zmanjšanje števila del in nalog, kjer se šteje zavarovalna doba s povečanjem;
4.	pripravlja in predlaga drugim pristojnim dejavnikom preventivne dejavnosti na tistih področjih dela, ki pogojujejo štetje zavarovalne dobe s povečanjem;
5.	obravnava in ocenjuje zahteve za štetje zavarovalne dobe s povečanjem, recenzije elaboratov in predlaga skupščini ustrezne sklepe v zvezi s štetjem zavarovalne dobe s povečanjem;
6.	imenuje komisije, ki ugotavljajo obstoj del in nalog, kjer se šteje zavarovalna doba s povečanjem v organizacijah združenega dela ter spremlja njihovo delo;
7.	sodeluje s pristojnimi dejavniki na področju štetja zavarovalne dobe s povečanjem, predvsem pa s podpisniki medrepubliškega dogovora o štetju zavarovalne dobe s povečanjem.
274.	člen ,
Odbor za varstvo pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v skladu z zakonom ter pravilnikom o postopku odloča o zahtevah za varstvo pravic zoper sklepe odbora za uveljavljanje pravic, o novem postopku ter spremlja problematiko izvajanja pokojninskega in invalidskega zavarovanja in pravilno uporabo predpisov.
275.	čl<ti
Odbor za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov zlasti:
1.	proučuje problematiko borcev in vojaških Invalidov s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja;
2.	skrbi za izboljšanje urejanja, izvajanja in uveljavljanja njihovih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja;
3.	pripravlja predlog za stališča, sklepe in ukrepe s področja varstva borcev NOV in vojaških invalidov in jih posreduje skupščini skupnosti ali njeni strokovni službi;
4.	spremlja urejanje 'stanovanjskih problemov upokojenih borcev in vojaških invalidov;
5.	sodeluje z drugimi skupnostmi in organi na področju urejanja pravic in socialnega varstva borcev in vojaških invalidov.
276.	člen
Komisija za sistem in organizacijo skupnosti zlasti:
1.	proučuje sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zavzema stališča ter daje predloge in pobude za spremembe in dopolnitve;
2.	v zvezi z usklajevanjem in izpopolnjevanjem sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja us-
klajuje, svoje izsledke in stališča s pristojnimi dejavniki ter daje pobude in predloge;
3.	proučuje organizacijo skupnosti z vidika uresničevanja delegatskega samoupravnega sistema in njegovega delovanja ter uresničevanja pravic zavarovancev v skupnosti;
4.	proučuje ustreznost organizacije in delovanja / strokovne službe skupnosti ter predlaga ustrezne ukrepe;
5.	pripravlja delovna gradiva in osnutke samoupravnih splošnih aktov skupnosti s svojega področja.
277.	člen
Komisija za volitve in kadrovska vprašanja:
'	— spremlja in - koordinira volilne aktivnosti in
postopek evidentiranja kandidatov in sestavi listo za volitve, imenovanja in razširitve organov, predsednikov članov in namestnikov članov organov skupnosti in predlaga delegate skupnosti v drugih samoupravnih organizacijah ali skupnostih, predsednika ter sodnike posebnega sodišča združenega dela ter vodje strokovne službe,
—	usklajuje postopek evidentiranja kndidatov z enotami skupnosti,
—	o evidentiranih kandidatih obvešča pristojne organizacije SZDL, ki sodelujejo v postopku izbire in dajejo mnenja oziroma soglasja,
—	opravlja druge naloge na področju uresničevanja kadrovske politike v skupnosti.
278.	člen
Skupščina lahko infenuje tudi druge občasne organe oziroma delovna telesa ter določi njihova delovna področja.
4.	Zbori delegatov enot skupnosti
279.	člen
Zbori delegatov enot skupnosti opravljajo naloge, določene v sporazumu o organiziranosti in nalogah skupnosti, tem statutu in samoupravnih splošnih aktih enote skupnosti v občinah.
Zbor delegatov enote skupnosti v občini ima lahko naslednje organe in telesa:
1.	odbor za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in Invalidskega zavarovanja;
2.	odbor za varstvo delovnih invalidov, rehabilitacijo in zaposlovanje v enoti;
3.	komisijo za spremljanje in pospeševanje rekreativne dejavnosti upokojencev v enoti ter za sodelovanje z društvi upokojencev in invalidov na rekreativnem področju;
4.	komisijo za stanovanjsko problematiko upokojencev in
5.	druge.
Več enot skupnosti lahko sporazumno oblikuje skupen odbor za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Enota skupnosti določi s splošnim aktom, katere organe ima zbor delegatov ter kakšne so njihove naloge in odgovornosti.
280.	člen
Za obravnavo vprašanj skupnega pomena ter da se omogoči sodelovanje z drugimi regijskimi ali mestnimi organizacijami in skupnostmi, lahko zbori delgatov enot skupnosti v regiji a’.i mestu s samoupravnim splošnim aktom oblikujejo ustrezna koordinacijska te-
lesa ter jim določijo pristojnosti, naloge in vsebino dela.
'	5. Samoupravni nadzor nad delom skupnosti
in obveščanje v skupnosti
281.	člen
Zavarovanci in upokojenci nadzorujejo delo skupščine, zborov delegatov, izvršilnih in drugih organov ter delo strokovne službe skupnosti neposredno in po organu samoupravne delavske kontrole.
j Za uresničevanje te pravice morajo biti zavarovanci in upokojenci seznanjeni z dogajanji v skupnosti in s sklepi skupščine skupnosti, njenih organov ter z delom strokovne službe skupnosti.
Zavarovanci in upokojenci se seznanjajo z delom skupnosti s sredstvi javnega obveščanja, z glasili skupnosti, po delegatifi in delegacijah in na druge načine, ki jih izberejo skupščina skupnosti in zbori delegatov enot skupnosti ter njihovi izvršilni organi.
Da so zavarovanci in upokojenci obveščeni o delu skupnosti, njenih organov in strokovne službe, skrbijo odbor skupščine skupnosti za plan in finance, poslovodni organ skupnosti ter vodja strokovne službe.
Zavarovanci in upokojenci dajejo neposredno po delegatih pripombe in predloge, naslavljajo posamezna vprašanja zborom delegatov enot skupnosti, skupščini skupnosti, izvršilnim organom in strokovni službi.
282.	člen
Organ samoupravne delavske kontrole v skupnosti je odbori samoupravne delavske kontrole.
Odbor zlasti spremlja uresničevanje sklepov skupnosti, pravic in dolžnosti zavarovancev in upokojencev racionalno, porabo sredstev in gospodarnost poslovanja, nadzira delo strokovne službe ter ugotavlja in preprečuje družbeno škodljive pojave v skupnosti.
283.	člen
Delegate v odbor samoupravne delavske kontrole skupnosti izvolijo zbori delegatov enot skupnosti. Število delegatov in način izvolitve določa skupščina skupnosti s posebnim sklepom.
Zbori delegatov enot skupnosti lahko izvolijo za svoje območje in za področje dejavnosti ter nalog enot skupnosti posebne odbore samoupravne delavske kontrole.
Izvolitev posebnih odborov samoupravne delavske kontrole za območje enot skupnosti ne zmanjšuje pristojnosti, dolžnosti in nalog odbora samoupravne delavske kontrole skupnosti.
6.	Strokovna služba
284.	Sen
Strokovna, finančna, administrativno-tehnična m podobna opravila za skupnost, enote skupnosti in za ‘ skupnost starostnega zavarovanja kmetov opravlja strokovna služba skupnosti.
Temelj organizacije, delovno področje, pravice, dolžnosti in odgovornosti strokovne službe določajo zakon, statut, sklep o ustanovitvi strokovne službe in samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, dolžnostih in odgovornostih med skupnostjo in strov'"'no služi
285.	člen
Delavci strokovne službe pridobivajo s svobodno menjavo dela s skupnostjo celotni prihodek delovne1
skupnosti.
S samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih m odgovornostih se urejajo vsa razmerja med skupnostjo in strokovno službo, zlasti pa:
—	vrsta del in nalog, ki jih opravlja strokovna služba za skupnost,
—	osnove in merila za pridobivanje celotnega prihodka delovne skupnosti, po načelih svobodne menjave dela,
—	temeljni pogoji*glede strukture del in nalog in kvalifikacijske strukture kadrov,
—	odgovornost delovne skupnosti za opravljanje
del,
—	pravice strokovne službe glede uporabe delovnih sredstev in sredstev za delo v zvezi z opravljanjem njene dejavnosti,
—	način koordiniranja dela med poslovodnim organom skupnosti in vodjo strokovne službe,
—	druga vprašanja skupnega pomena.
Strokovna služba predloži v soglasje skupščini
skupnosti statut in druge samoupravne splošne akte, ki določajo obseg in vrsto nalog, ki jih opravlja za skupnost.
Soglasje iz prejšnjega odstavka se ne nanaša na uresničevanje samoupravnih pravic delavcev.
286.	člen
Vodjo strokovne službe imenuje skupščina skupnosti v soglasju s Skupščino SR Slovenije.
Vodja strokovne službe je imenovan za štiri leta in je po poteku te dobe lahko ponovno imenovan.
Za vodjo strokovne službe je lahko imenovan, kdor ima visokošolsko izobrazbo in najmanj pet let delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del in nalog.
287.	člen
Vodja strokovne službe je za svoje delo in delo delovne skupnosti odgovoren skupščini skupnosti in njenim organom v okviru njihove pristojnosti.
Deseti del
PLANIRANJE V SKUPNOSTI IN FINANCIRANJE
-I. poglavje PLANIRANJE
288.	člen
S planiranjem se v skupnosti zagotavlja, da delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. delovnih skupnostih ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih zavestno _ in organizirano usklajujejo odnose v družbeni reprodukciji, zlasti odnose pri pridobivanju dohodka, razporejanju dohodka in uporabi sredstev za uresničevanje svojih pravic in obveznosti na področjih, za katera je bila skupnost ustanovljena.
289.	člen
Temeljni planski akti skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja so:
1.	samoupravni sporazumi o temeljih plana skupnosti;
2.	dolgoročni plani;
3.	srednjeročni plani;
4.	letni planski akti.
290.	člen
Samoupravni sporazumi o temeljih plana skupnosti, ki jih sprejemajo udeleženci samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja — zavarovanci in upokojenci, vsebujejo zlasti:
1.	naloge po posameznih sestavinah programa skupnosti v planskem obdobju, predvsem pa:
—	zagotavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in drugih pravic zavarovancem in upokojencem, kot so opredeljene v zakonu la splošnih aktih skupnosti,
—	usklajevanje pokojnin in drugih denarnih prejemkov,
—	skrb za ustrezen gmotni položaj ter socialno varnost upokojencev,
—	kvalitetno in sprotno izvajanje nalog strokovne službe s poudarkom na modernizaciji in racionalizaciji poslovanja;
2.	obseg, način, pogoje in namene združevanja sredstev za posamezno leto v planskem obdobju.
291.	Hen
Za predvidevanje dolgoročnejših možnosti družbenoekonomskega razvoja sprejema skupnost dolgoročni plan za obdobje desetih let ali več. Dolgoročni plan skupnosti predstavlja podlago in usmeritev za priprave srednjeročnega plana.
292.	člen
Srednjeročni plan skupnosti vsebuje zlasti:
1.	politiko in cilje razvoja pokojninskega in invalidskega zavarovanja;
2.	naloge, obveznosti in sredstva, prikazana po sestavinah iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti;
3.	naloge, ki jih prevzema skupnost po drugih sporazumih, dogovorih ali predpisih ter ukrepe in sredstva za njihovo uresničitev;
4.	organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev nalog.
293.	člen
Srednjeročni plan sprejme po predhodni razpravi v delegatski bazi skupščina skupnosti za obdobje petih let s tem, da se za vsako leto po načelu kontinuiranega planiranja po potrebi spreminja, dopolnjuje in usklajuje z novimi nalogami ter ukrepi za njihovo uresničevanje.
294.	člen
Predvidena sredstva, ki so potrebna za izvajanje programa skupnosti v posameznem letu v okviru srednjeročnega plana se razporedijo z letnim finančnim načrtom.
295.	člen
Skupnost mora nenehno, najmanj pa enkrat na leto, analizirati in predvidevati svoj razvoj ter pri analiziranju uresničevanja tekočega srednjeročnega plana upoštevati tudi naslednje leto ali drugo ustrezno obdobje.
296.	člen
Pri planiranju se upoštevajo poleg določb tega statuta tudi določbe zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenem planu Jugoslavije, zakon o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije, obvezna enotna metodologija in drugi predpisi.
't
II.	poglavje FINANCIRANJE
297.	člen
Da bi si zagotovili pokojninsko in invalidsko zavarovanje, združujejo delovni ljudje v skupnosti potrebna sredstva.
Sredstva, potrebna za izvajanje programa skupnosti in s tem uveljavljanja pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, se zagotavljajo:
1.	s prispevki delavcev in drugih delovnih ljudi;
2.	s prispevki temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti;
3.	s povračili družbenopolitičnih skupnosti in
4.	z drugimi prihodki.
298.	člen	•
S samoupravnim sporazumom o temeljih plana
skupnosti zagotavljajo potrebna sredstva:
1.	delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih;
2.	delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov in delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo poklicno dejavnost;
3.	delavci, ki so v delovnem razmerju z delovnimi ljudmi oziroma z drugimi zasebnimi delodajalci.
299.	člen
Družbenopolitične skupnosti prispevajo sredstva za obveznosti skupnosti, ki nastajajo s priznavanjem in odmerjanjem pokojnin pod ugodnejšimi pogoji določenimi z zveznimi in republiškimi predpisi.
300.	člen
Osnove in vire za obračunavanje in plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje določa samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti v skladu z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti.
301.	člen
Za zavarovance, ki ne prejemajo osebnega dohodka, je osnova za obračun in plačilo prispevkov znesek, za katerega so zavarovani.
/
302.	člen
Osnove obračunavanja in način plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v primerih, ko gre za posebne primere zavarovanja, določa skupščina skupnosti s sklepom.
303.	člen
Delavci združujejo sredstva za pokojninsko in invalidsko zavarovanje s: _
prispevki iz osebnega dohodka,
prispevki iz dohodka.
304.	Sen
Stopnje prispevkov določa samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti, dopolnila k temu sporazumu ali sklep skupščine skupnosti, ki temelji na ovrednotenem letnem programu dejavnosti skupnosti v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana.
305.	člen
Prispevki iz osebnega dohodka, kjer je osnova osebni dohodek, se obračunajo ob dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. Prispevke realizira služba družbenega knjigovodstva na način in ob pogojih, ki so določeni z zakonom oziroma drugimi predpisi.
Prispevki iz dohodka, kjer je osnova osebni dohodek za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni ter za zavarovalno dobo, ki se šteje s povečanjem, se obračunavajo na način, določen v prvem odstavku tega člena.
306.	člen
Prispevek za povečano zavarovalno dobo za dela in naloge, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem na podlagi sklepa skupščine skupnosti, se plačuje v vsakem primeru največ za obdobje 5 let za nazaj od dneva uveljavitve sklepa, s katerim so bila posamezna dela in naloge določena kot dela in naloge, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem.
Prispevek za zavarovalno dobo, ki se šteje s povečanjem na podlagi zakona o delovnih mestih, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, se obračunava in plačuje v vsakem primeru za obdobje 5 let za nazaj od dneva, ko komisija iz 233. člena tega statuta ugotovi dejansko stanje.
307.	člen
Iz prihodkov skupnosti, ki se oblikujejo s prispevki delavcev in drugih delovnih ljudi, povračili družbenopolitičnih skupnosti in drugimi prihodki, se krijejo:
1.	pokojnine in druge pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja; /
2.	prispevki;
—	za graditev domov in družbenih stanovanj za upokojence,
—	za zdravstveno varstvo upokojencev in otroško varstvo otrok tistih upokojencev, ki živijo v drugih republikah;
3.	sredstva udeležbe skupnosti pri preventivni dejavnosti, zagotavljanju pogojev za usposabljanje in zaposlovanje delovnih invalidov ter rekreativno dejavnost upokojencev skupnega pomena;
4.	stroški izvajanja zavarovanja in poslovanja skupnosti;
5.	povračila za delo strokovne službe skupnosti in
- 6. druge z zakonom, tem statutom in drugimi akti skupnosti določene obveznosti.
308.	člen
Skupnost ima poslovni in rezervni sklad.
Denarna sredstva obeh skladov se oblikujejo iz razporeditve presežka prihodkov po zaključnem računu, izločanje v sklada pa se načrtuje s finančnim načrtom.
309.	člen
S sredstvi rezervnega sklada se zagotavlja stabilnost finančega poslovanja, Id utegne biti ogrožena zaradi nepredvidenega zmanjšanja prihodkov ali nepredvidenega povečanja odhodkov skupnosti.
S sredstvi rezervnega sklada se krije izguba, ugotovljena z zaključnim računom, med letom pa m uporablja za obratna sredstva.
Rezervni sklad skupnosti se oblikuje iz presežka prihodkov, ugotovljenih z zaključnim računom. V samoupravnem sporazumu o temeljih plana skupnosti je določena višina rezervnega sklada, pri kateri preneha obveznost izločanja sredstev v ta sklad.
310.	člen
Del presežka prihodkov, ugotovljenih z zaključnim računom, izloča skupnost v poslovni sklad zaradi zagotovitve potrebnih obratnih sredstev za pravočasno izplačevanje pokojnin in drugih obveznosti skupnosti.
Višino potrebnih obratnih sredstev skupnosti določa samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti.
III.	poglavje
SREDSTVA SKLADA ZA GRADNJO DOMOV IN STANOVANJ ZA UPOKOJENCE IN DELOVNE INVALIDE
311.	člen
Za sofinanciranje izgradnje domov za upokojence in delovne invalide in sanacijo teh domov ter gradnjo in obnovo stanovanj, trajno namenjenih upokojencem in delovnim invalidom, skupnost združuje in izloča sredstva od skupnega zneska izplačanih pokojnin, invalidnin in dodatka za pomoč in postrežbo v odstotku, določenem v samoupravnem sporazumu o temeljih plana skupnosti
Sredstva za gradnjo domov in stanovanj za upokojence se oblikujejo in evidentirajo po enotah skupnosti v občinah. Ta sredstva je možno v določenem delu tudi sporazumno združevati za primere solidarnosti v SR Sloveniji.
312.	člen
Sredstva sklada za gradnjo domov in stanovanj za upokojence se v skladu z določbami samoupravnih sporazumov med enotami skupnosti in občinskimi samoupravnimi stanovanjskimi skupnostmi razporejajo kot dotacije:
1.	prednostno investitorjem novogradnje in sanacij domov za upokojence;
2.	samoupravnim stanovanjskim skupnostim za reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev in invalidov, in sicer po vrstnem redu za:
—	pospešitev reševanja stanovanjskih vprašanj po prednostni listi enote za družbeno pomoč (solidarnostnega sklada),
—	razširitev prednostne liste enote za družbeno pomoč (solidarnostnega sklada) s posebnimi pogoji za upokojence in invalide,
—	prenovo družbenih stanovanj za upokojence,
—	prenovo stanovanj v lasti upokojencev in Invalidov.
313.	člen
S sredstvi sklada za gradnjo domov in »tonmr—j
za upokojence upravlja upravni odbor oldada.
Delo upravnega odbora sklada za gradnjo domov in stanovanj za upokojence vodi predsednik oziroma
njegov 'namestnik, ki ga izvoli skupščina akupoaott za 4 leta. Predsednik predstavlja sklad in podpisuje sklepe odbora.
Upravni odbor sklada za gradnjo domov in stanovanj za upokojence zlasti:
—	obravnav* in predlaga skupščini skupnosti
sprejem programskih usmeritev za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev in invalidov,
—	upravlja s tekočimi sredstvi in skrbi za smotrno uporabo in delitev sredstev sklada za izgradnjo domov in stanovanj za upokojence,
—	koordinira delo zborov delegatov enot skupnosti na področju delitve sredstev za izgradnjo domov in stanovanj za upokojence,
— sodeluje s pristojnimi dejavniki na področju stanovanjskega gospodarstva.
Enajsti del
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
314.	člen
Uživalcem, ki so uveljavili pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja do 31. decembra 1972 po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki so veljali do omenjenega dne, ali po pogodbah o socialnem zavarovanju, sklenjenih na njihovi podlagi, ali uveljavijo po 318. in 319. členu tega statuta, so . omenjene pravice zagotovljene tudi po omenjenem datumu, če so določene v tem statutu, s pristavkom, da jih uživajo v obsegu in na način, kot to določajo predpisi, ki se uporabljajo po 31. decembru 1972.
Uživalcem pravic iz prvega odstavka tega člena je zagotovljeno izplačevanje pokojnin (brez varstvenega dodatka) in denarnih nadomestil za telesno okvaro najmanj v znesku, ki jim je šel do 31. decembra 1972.
Prvi in drugi odstavek tega člena se uporabljata tudi za začasne pokojnine in invalidnine iz 247. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju.
Določbe prvega odstavka tega člena veljajo tudi za uživalce pravic, ki so le-te uveljavili v obdobju od 31. decembra 1972 do 31. decembra 1981.
315.	člen
Za priznanje in .odmero nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu za čas do 31.
12.	1981 se uporabljajo določbe 153. člena in 295. člena statuta veljavnega do 31. 12. 1981.
316.	člen
Nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu, priznana in odmerjena za čas do 31. 12. 1981, se na novo odmerijo v skladu s 103. in 104. členom tega statuta od 1. 1. 1982 dalje s tem, da se tako odmerjena nadomestila začno izplačevati s L 7. 1982.
317.	člen
Zavarovanec, ki je uveljavil predčasne pokojnino, pa je ed začel utirati, lahko uveljavi tiaioatno pokojnino, ko izpolni pogoje iz 27. člena tega statuta.
Zavarovanec, ki je uveljavil predčasno pokojnino in jo je po prekinitvi zavarovanja začel utivati, lahko s ponovnim zavarovanjem uveljavi starostno pokojnino le, če s tem zavarovanjem izpolni pogoje iz tretjega odstavka 27. člena tega etatnta.
m. aen
O zahtevah za uveljavitev pravic iz pokojninskega
Jn invalidskega zavarovanja ter zahtevah za ugotovitev -pokojninske dobe v postopku pred uveljavitvijo pravic, ki so bile vložene do 31. decembra 1972, se odloča po predpisih o pridobivanju in določanju pravic ter računanju pokojninske dobe, ki so bili v veljavi do eme-
319.	člen
Osebe, ki so do 31. decembra 1972 izpolnile pogoje za pridobitev pravice do starostne, družinske ali invalidske pokojnine po predpisih, ki so veljali do omenjenega dne, pa do tega dne niso vložile zahteve, lahko uveljavijo pravice po določbah, omenjenih predpisov, ki urejajo pridobivanje in določanje teh pravic, če so vložile zahtevo do 31. decembra 1973.
320.	člen
Osebe, ki po 31. decembru 1972 nimajo lastnosti zavarovanca iz 16. do 19. člena tega statuta, pa so jo na podlagi takega dela imele po 1. januarju 1965, lahko uveljavijo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ob pogojih ki jih določa ta statut. ■
Pravico do družinske pokojnine lahko uveljavijo ob pogojih, določenih s tem statutom, tudi družinski člani oseb iz prvega odstavka tega člena, kakor tudi družinski člani oseb, ki so bile po 1. januarju 1965 starostni ali invalidski upokojenci.
321.	člen
Osebe, ki po 31. decembru 1972 nimajo lastnosti zavarovanca in takšne lastnosti tudi niso imele po 1. januarju 1965, pridobijo pravico do starostne pokojnine, ko dopolnijo moški starost 65 let in ženske 60 let, če imajo najmanj 30 let (moški) oziroma 25 let (ženske) pokojninske dobe, ki so jo dopolnile kadarkoli.
Osebe, ki po 1. januarju 1965 niso imele lastnosti zavarovanca, postale pa so invalidi po 1. januarju 1973, pridobijo pravice po , tem statutu, če izpolnjujejo pogoje, ki so v njem predpisani.
Družinski člani oseb iz prvega in drugega odstavka tega člena pridobijo pravico do družinske pokojnine, če izpolnjuje oseba, po kateri uveljavljajo pravico do družinske pokojnine,1 ob Smrti pogoje pokojninske dobe z prvega ali drugega odstavka tega člena.
322.	člen
Družine padlih borcev in družine drugih oseb, za katere je pravica do družinske pokojnine vpeljana po 243. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju, lahko tudi po 31. decembru 1972 na svojo zahtevo uveljavijo pravico do družinske pokojnine ob pogojih, ki jih določa omenjeni zakon.
Odmera pokojnine v primerih iz prejšnjega odstavka se opravi po četrtem odstavku 243. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju, tako odmerjena pokojnina pa se uskladi po sklepih skupnosti.
,	323. člen
Osebam, pri katerih je do Sl. decembra 1872 nastala telesna okvara zaradi bolezni ali poškodbe izven dela, se prizna na njihovo zahtevo invalidnina, če iz-Polnujejo pogoje pokojninske in zavarovalne dobe, določene po tem statutu za pridobitev pravice do mva-" lidnine na dan, ko se začne uporabljati ta statut, in so te pogoje izpolnjevale tudi - na dan nastanka telesne okvare.
Zavarovancu, ki je zahteval invalidnino po prejšnjem odstavku tega čiena do 30. junija 1973. se prizna invalidnina od 1. januarja 1973 zavarovancu, ki vloži zahtevo po tem roku, pa od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.
Invalidnine, priznane do 31. 12. 1972 po predpisih, veljavnih do tega dne, se odmerjajo, v skladu z določbami 129. in 121. člena tega statuta.
624. člen
Upokojencu, ki po predpisih, veljavnih do 31. decembra 1981, ni imel, pravice do varstvenega dodatka, ®li pa se mu je ta dodatek odmeril z nižjim odstotkom, kot bi mu šel po tem statutu, sc prizna in odmeri varstveni dodatek po določbah tega statuta z veljavnostjo
1. januarja 1882, če vloži zahtevo do 30. junija 1982, ® vlcži zahtevo po tem dnevu, pa od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.
325.	člen
Upokojenec oziroma zavarovanec# ki po predpisih, veljavnih do 31. 12. 1981, ni imel pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, pridobi pravico do tega dodatka po določbah tega statuta, če je pri njem še podana potreba po pomoči in postrežbi.’ od 1. 1. 1982, če vloži zahtevo do 30. 6. 1982. sicer pa od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.
326.	člen
Uživalci dodatka za pomoč in postrežbo, ki so to pravico pridobili po določilih statuta, veljavnega do 31.
12.	1881, in po/drugih predpisih, lahko po 31. 12. 1931 uživajo le eno izmed pridobljenih pravic po svoji izbiri.
Uživalci invalidnine za primer iste telesne okvare, ki so to pravico pridobili po določiliii statuta veljavnega do 31. 12. 1981, in drugih predpisih, lahko po 31. 12. 1981 uživajo le eno izmed pridobljenih pravic po svoji izbiri.
327.	člen
Upokojence, ki mu je bila odmerjena invalidska pokojnina po predpisih, veljavnih do 31. decembra 1972, brez dodatka na tavalicmost, ker zanj ni izpolnjeval pogojev, lahko zahteva, da se mu pokojnina z dodatkom na novo odmeri po določbah tega statuta, če je na dan nastanka invalidnosti izpolnjeval pogoje za dodatek' na invalidnost po tem statutu.
Upokojenec, ki se mu je pri odmeri pokojnine upoštevalo za izračun pokojninske osnove namesto petletnega povprečja osebnih dohodkov povprečje osebnih dohodkov iz zadnjih dveh let, povečano za, 5 %, lahko zahteva, da se mu pokojnina ponovno odmeri po petletnem povprečju osebnih dohodkov.
Upokojencu iz prejšnjih odstavkov tega člena, ki je vložil zahtevo za novo odmero pokojnine do 30. junija 1973, se nova pokojnina odmeri od 1. januarja 1873, upokojencu, ki vloži zahtevo po 30. juniju 1973, pa od prvega dne naslednjega meseca po vloženi zeh-,tevi.
328.	člen
Vdova, ki po predpisih, veljavnih do 31. 12. i972, ni imela pravice do družinske pokojnine, ker ni izpolnjevala pogoja glede’ števila otrok, pridobi pravico do družinske pokojnine po tem statutu, če je izpolnjen pogoj 3. točke prvega odstavka 127. člena ta 320. člena tega statuta.
Vdovi iz prvega odstavka tega člena se pokojnina izplačuje od 1. 1. 1982, če vloži zahtevo do 30. 6. 1982, sicer pa od prvega dneva naslednjega meseca po vložitvi zahteve za priznanje pravice do družinske pokojnine.
'/	329. člen
Določbe tretjega odstavka 42. č’era\ in 43. člena tega statuta se uporabljajo tudi za upokojence, upokojene po predpisih, ki so veljali do 31. decembra 1972.
330.	člen
Pokojninska doba (zavarovalna doba. zavarovalna doba s povečanjem in posebna doba, dopolnjena do 31. decembra 1972) se računa po predpisih, ki so veljali do omenjenega dne- če ni v zakonu drugače določeno. Ti predpisi veljajo tudi glede rokov za dokazovanje dobe z izjavami prič.
Osebam iz 2. točke prvega odstavka 218. člena iz 227. člena statuta se .všteva v zavarovalno dobo oziroma zavarovalno dobo s povečanjem, tudi čas, ki so ga prebili'na poklicni rehabilitaciji oziroma na delu pred 31. decembrom 1972.
331.	člen
Zavarovancem, ki so po 4. točki 214. člena statuta, veljavnega do 31. 12. 1981, podaljšali zavarovanje in plačali prispevek, se čas podaljšanega zavarovanja šteje v zavarovalno dobo.
332.	člen
V	pokojninsko dobo se kot posebna doba všteva čas, ko je bila oseba član laneče delovne zadruge v obdobju 15 maja 1945 do 31. decembra 1959, če ji je bilo delo v zadrugi edini ali glavni poklic.
333.	člen
V	pokojninsko dobo se zavarovancem — delavcem všteva tudi čas opravljanja samostojne dejavnosti, za katero je bila sklenjena pogodba o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja samostojnih obrtnikov in samostojnih gostincev, pred vključitvijo v organizacijo združenega dela, če za kritje obveznosti, nastalih s tem vštevanjem, plačajo prispevek v obsegu in na način, kot ga določi skupnost.
V	pokojninsko dobo se zavarovancem-kmetom iz 19. člena tega statuta všteva tudi čas prejšnjega opravljanja kmetijske dejavnosti, če za kritje obveznosti, nastalih s lem vštevanjem, plačajo prispevek v obsegu in na način, kot ga določi skupnost.
334.	člen
Zavarovanec, ki ni pridobil pravic Iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja po določilih statuta, veljavnega do 31. 12. 1981. zaradi tega, ker se čas podaljšanega zavarovanja ni upošteval za minimalno dobo in ne za gostoto zavarovalne dobe. pridobi pravice od 1. 1. 1982, če vloži zahtevo za uveljavitev pravic do 30. 6. 1982. sicer pa od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zali Leve.
335.	člen
Osebe, ki so bile v delovnem razmerju v tujini pred 1. 1	1965. pa Jugoslavija s tisto tujo državo ni-
ma sklenjenega sporazuma o socialnem zavarovanju, lahko uveljavijo to dobo s plačilom prispevka
Skupnost določi s posebnim sklepom pogoje za uveljavitev te dobe ter višino in način plačila prispevkov.
336.	člen
Zavarovanci, ki jim je prenehalo obvezno zavarovanje pri tujem nosilcu zavarovanja države, s katero ima Jugoslavija sklenjen sporazum o socialni varnosti, pa po določilih statuta, veljavnega do 31. 12. 1981. niso mogli uveljaviti pravice do podaljšanega, jugoslovanskega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, lahko na svojo zahtevo uveljavijo to pravico po tem statutu.
337.	člen,
Predpisi, veljavni do 31. 12. 1972, ki določajo delovna mesta, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, povečanje zavarovalne dobe na teh delovnih mestih in pogoje za štetje zavarovalne dobe s povečanjem, se za zavarovance po tem statutu začasno uporabljajo tudi od 1. januarja 1973 dalje, vse do sprejetja ustreznega sklepa na seji skupščine skupnosti.
338.	člen
Za izračun pokojninske osnove se vzamejo o*ebni dohodki, doseženi od 1. januarja 1966.
OsebL ki po 1. januarju 1966 ni imela v Jugoslaviji vsaj enega leta zavarovanja v smislu tretjega od-
stavka 31. člena tega statuta, se določi pokojnina po 236. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju v zvezi z 236. a in 238. členom zakona o pokojninskem zavarovanju iz leta 1957, nato se tako določena pokojnina uskladi, kot so se uskladile pokojnine, uveljavljene pred 1. januarjem 1965.
339.	člen
Upokojenec pri kateremu je bila za odmero pokojnine uporabljena določba prejšnjega besedila 59. člena statuta, veljavnega do 6. maja 1978, lahko zahteva ponoven izračun pokojnine po določbi 41. člena tega statuta. Nov znesek pokojnine se izplača upokojencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve na nov izračun pokojnine.
340.	člen
Upokojencu, ki mu je bila pokojnina odmerjena od zneska naj višje pokojninske osnove v obdobju do 31. 12. 1981 se s 1. 1. 1982 po uradni dolžnosti na novo odmeri v skladu z določbo 41. člena tega statuta.
Upokojencu, ki mu je bila pokojnina odmerjena od zneska najnižje pokojninske osnove v obdobju do 31. 12. 1981, se s 1. 1. 1982 po uradni dolžnosti na novo odmeri v skladu z določbo 41. člena tega statuta, če je to zanj ugodneje.
341.	člen
Upokojencu, ki mu je bila pokojnina odmerjena ob upoštevanju omejitev iz 54. člena statuta, veljavnega do 31. 12. 1981. se na njegovo zahtevo pokojnina na novo odmeri po določbah tega statuta.
Ce vloži zahtevo do 30. 6. 1982, mu gre pravica do višje pokojnine od 1. 1. 1982, sicer pa od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.
342.	člen '
Kadar se določbe tega statuta sklicujejo na že izdane sklepe v postopku, velja to tudi za primere izdanih odločb po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo pravilnika o postopku za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
343.	člen
Sredstva za gradnjo domov in stanovanj za upokojence se bodo zagotavljala v skladu z določbo 311. člena tega statuta do 31. 12. 1985, do tega datuma pa bo deloval tudi upravni odbor sklada za gradnjo domov in stanovanj za upokojence.
344.	člen
Statut skupnosti se sprejema po naslednjem postopku:
1.	skupščina skupnosti obravnava delovno gradivo statuta, Id ga pripravi komisija za sistem in organizacijo skupnosti ter sprejme osnutek statuta, ki ga posreduje v javno razpravo zavarovancem in upokojencem;
2.	po javni razpravi osnutka, ki traja najmanj 60 dni pripravi komisija za sistem in organizacijo ob upoštevanju pripomb, mnenj in predlogov iz javne razprave besedilo predloga statuta, ki ga obravnava skupščina ter sprejme končno besedilo statuta skupnosti;
3.	statut skupnosti pošlje skupščina skupnosti v potrditev Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije;
4.	po prejeti potrditvi Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije se statut objavi v Uradnem listu SR Slovenije
345.	člen
Spremembe in dopolnitve statuta skupnosti se sprejemajo po enakem postopku kot statut.
Ko je potrebno spremeniti ali dopolniti statut samo v tem, da se njegovo bešedilo prilagodi zakonu, se ne uporablja postopek iz prejšnjega odstavka, ampak sprejme spremembo in dopolnitev skupščina skupnosti neposredno po predhodni obravnavi v delegatski bazi.
Druge samoupravne splošne akte skupnosti sprejema skupščina skupnosti po določilih 17. člena samoupravnega sporazuma o samoupravni organiziranosti in nalogah skupnosti.
346.	člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 1982
dalje.
S pričetkom veljavnosti tega statuta prenehajo veljati določbe statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 18/78).
V 6 mesecih od dneva uveljavitve tega statuta mora skupščina skupnosti uskladiti vse samoupravne splošne akte z določili tega statuta.
Določbe tega statuta o samoupravni organiziranosti, oblikovanju, pristojnostih in sestavi ter mandatih samoupravnih organov skupnosti, se uporabljajo po izvedenih volitvah v letu 1982, organi skupnosti pa se morajo konstituirati v treh mesecih po opravljenih volitvah.
St 130/15-01000
Ljubljana, dne 8. marca 1982.
Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
1
Predsednik Dante Jasnič L r.
526.
Skupščina Zveze skupnosti za zaposlovanje SR
Slovenije je na svoji 13. seji, dne 10. marca 1982
sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA
o združitvi v Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije
1. Sen
V	samoupravnem sporazumu o združitvi v Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, ki so ga sklenile občinske skupnosti za zaposlovanje (ugotovit-veni sklep sprejet na seji skupščine Zveze skupnosti Za zaposlovanje SR Slovenije, dne 20. februarja 1979 m objavljen v Uradnem listu SRS. št. 19/79). so na-Siednje spremembe:
V 8. členu se osma alinea spremeni in se glasi: »— voli skupne organe«
V	predzadnji alinei se besedilo »izvršilnega od-0ra •..« zamenja z besedilom »skupnih organov...«.
Doda se nova alinea, ki se glasi:
*— zagotavlja uskladitvene postopke pri sprejemanju letnih načrtov zaposlovanja«.
2.	V 9. členu se drugi odstavek črta.
Tretji odstavek se spremeni in se glasi:
»Predsednika in namestnika predsednika se voli
za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.«
3.	Črtajo se členi od 10 do 13 ter se vstavijo novi členi, ki se glasijo:
»10. člen
»Skupščina Zveze skupnosti ima skupne organe, ki skrbijo za opravljanje skupnih nalog, pripravo predlogov in izvrševanje sprejetih sklepov skupščine.
Člani skupnih organov se volijo iz vrst delegatov skupnosti za zaposlovanje za mandatno dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.
11.	člen
Skupni organi skupščine so stalni in občasni. Stalni skupni organi skupščine so:
—	odbor za dolgoročno načrtovanje kadrov, izobraževanja in štipendiranja,
—	odbor za izvajanje politike zaposlovanja,
—	odbor za socialno politiko,
—	odbor za ljudsko obrambo ih družbeno samozaščito,
—	komisija za organiziranost skupnosti, splošne zadeve,1 volitve in imenovanja.
Pristojnosti skupnih organov ter način dela teh organov se določa s statutom zveze skupnosti
12.	člen
Odbor za socialno politiko imenuje kot specializiran organ za področje zagotavljanja delazmožnosti invalidnih in brezposelnih oseb komisijo IL stopnje za ugotavljanje delazmožnosti.
Sestavo komisije, mandat in drugo določa odbor za socialno politiko «
4.	V 15. členu se črta drugi odstavek.
' 2. člen
Spremembe Irt dopolnitve samoupravnega sporazuma se objavijo v Uradnem listu SRS
St. 9-17/85-82	'
Ljubljana, dne 19. marca 1982.
Predsednik
skupščine Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije Igor Ponikvar L r.
527.
Skupščina Zveze 'skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije je na svoji 13. seji, dne 10. marca 1982 sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA
Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije
1.	člen
V statutu Zveze skupnosti za zaposlovanje E® Slovenije, ki ga je sprejela skupščina na seji dne
25. apiila 1979 In je bil objavljen v Uradnem listu SRS. st. 19/7 9, so naslednje spiernembe:
1.	V 8. členu se deveta m deseta alinea črtata in vstavi nova a lin«.«, ki se glasi:
»— voli predsednike, namestnike predsednikov in člane svojih skupnih organov«
V dvanajsti alinei sc oeseai »izvršilnega odbora ...« zamenja z besedama »skupnih organov...«.
Doda se nova alinea, ki se glasi:
»—zagotavlja uskladitvene postopke pri sprejemanju letnih načrtov zaposlovanja«
2.	V 10. členu se v prvem odstavku črta druga alinea, in vstavi alinea, ki se glasi:
»— najmanj' 3 skupnih organov skupščine«
3.	V 17. členu se prvi odstavek spremeni in se glasi:
»V organe zveze skupnosti so izvoljeni za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve:
—	.predsednik in namestnik predsednika skupščine,
—	predsedniki, namestniki predsednikov in člani skupnih organov skupščine.
—	predsednik, namestnik predsednika in člani odbora samoupravne delavske kontrole.«
4.	V 19. členu se drugi odstavek spremeni in se
glasi:	^
»Delegat ima pravico in dolžnost, da se udeležuje sej skupščine ter skupnih organov, v katere je izvoljen ali delegiran.«
.5. V 21. členu se v drugi alinei v tretji vrstici črta besedilo » ... izvršilnega odbora in.«.
Četrta alinea se črta in se namesto hje vstavi nova alinea, ki se. glasi:
»— postavljati vprašanja skupnim organom skupščine v zvezi z njihovim delom ter vprašanja v zvezi z delom strokovne službe«
6.	V 24. Členu se drugi odstavek spremeni in se glasi:
»Predsednik in namestnik predsednika se volita za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.«
Doda še nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Funkcija predsednika skupščine se lahko opravlja profesionalno.«
7.	Členi 29. do 43. se črtajo in se vstavijo novi členi:
\ »29. člen
Za zagotovitev kolektivnega dela in odgovornosti v organih zveze skupnosti sklicuje predsednik skupščine skupne posvete in sestanke kot metodo dela in usklajevanja.
Skupni posvet skliče predsednik skupščine zaradi priprave in obravnave gradiv za sejo skupščine ter za obravnavo vseh dragih pomembnejših vprašanj s področja delovanja zveze skupnosti.
Predsednik skupščine vabi na skupne posvete predsednike skupnih organov, vodjo strokovne službe, po potrebi pa še predsednika odbora' samoupravne delavske kontrole, sekretarja aktiva ZK zveze skupnosti ter druge, za katere meni, da lahko glede na svoje funkcije ali strokovnost' pripomorejo k uspešnemu delu skupnega posveta.
Skupni organi skupščine - 30. člen
Za opravljanje skupnih nalog, pripravo predlogov in izvrševanje sprejetih sklepov oblikuje skupščina
skupne organe.
31.	člen
Člane skupnih organov, predsednike in njihove .. namestnike izvoli skupščina izmed delegatov skupnosti za zaposlovanje za mandatno dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.
Skupni organ je za svoje delo odgovoren skupščini
32.	člen
Skupni organ dela in odloča na sejah. Seje so sklepčne, če je navzočih več kot polovica članov.
Skupni organ sprejema sklepe, stališča, predloge, zaključke in mnenja. Sklepe sprejema z večino glasov vseh članov.
33.	člen
Delo skupnega organa vodi predsednik oz. njegov namestnik, ki ga izvoli skupščina izmed čianov skupnega organa.
34.	člen
Predsednik oziroma namestnik predsednika skupnega organa opravlja zlasti naslednje naloge:
—	sklicuje in vodi seje skupnega organa,
—	podpisuje sklepe, ki jih sprejema skupni organ,
—	skrbi za izvrševanje sklepov skupnega organa in skupščine glede tistih zadev, ki spadajo v pristojnost skupnega organa,
—	opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti skupni organ ali skupščina.
1	35. člen
Skupni organi so stalni ali občasni.
Stalni skupni organi so:
—	odbor za dolgoročno načrtovanje kadrov, izobraževanja in štipendiranja,
—	odbor za izvajanje politike zaposlovanja,
—	odbor za socialno politiko,
—	odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
—	komisija za organiziranost skupnosti, splošne zadeve, volitve in imenbvanja.
36.	člen
Odbor za dolgoročno načrtovanje kadrov, izobraževanja in štipendiranja zlasti:	I
—	skrbi za usklajevanje dolgoročnih planov zaposlovanja s plani izobraževanja,
—	spremlja razvoj in strukturo kadrov ter politiko na tem področju,
—	spremlja področje priprave delavcev za zaposlitev ter preusposabljanje delavcev,
—	obravnava usmerjanje v izobraževanje in delo in razvoj dejavnosti poklicnega usmerjanja,
—	obravnava štipendijsko politiko in ukrepe na tem področju,
—	dbravpava vprašanja s področja nomenklatur in opisov poklicev,
—	opravlja druge naloge, ki sodijo v njegovo področje dela ali naloge, za katere ga pooblasti skupščina.
Odbor za dolgoročno načrtovanje kadrov, izobraževanja in štipendiranja, šteje največ 11 članov.
1
37.	člen	'
Odbor za izvajanje politike zaposlovanja zlasti:
—	spremlja in proučuje gibanja na področju zaposlovanja in brezposelnosti,
—	obravnava letne plane zaposlovanja in skrbi za njihovo usklajevanje.
—	spremlja in proučuje vprašanja ekonomičnosti in produktivnosti zaposlovanja,
—	spremlja migracijska gibanja in zaposlovanje zdomcev,
—	odloča na drugi stopnji o pritožbah na izdana dovoljenja za sklenitev delovnega razmerja s tujimi državljani,
—	opravlja druge naloge, ki sodijo v njegovo področje dela ali naloge, za katere ga pooblasti skupščina.
Odbor za izvajanje politike zaposlovanja šteje največ 11 članov.
38.	člen
Odbor za godalne politiko zlasti:
—	spremlja in oblikuje socialno politiko na področju varstva brezposelnih oseb,
—	obravnava kriterije in merila socialne varnosti ter oblikuje predloge s tega področja,
—	sprejema sistem solidarnosti na področju socialne Varnosti brezposelnih oseb ter oblikuje ustrezne predloge,
—	obravnava reševanje tehnoloških presežkov delavcev in predlaga ukrepe na tem področju ter usklajuje delo z drugimi pristojnimi organi,
—	sodeluje s Skupnostjo socialnega varstva Slovenije o zadevah s področja socialne politike,
—	spremlja izvajanje zakona o usposabljanju in zaposlovanja invalidnih oseb,
—	sodeluje z ostalimi dejavniki, ki ugotavljajo in izvajajo pravice invalidov do poklicne rehabilitacije (vojaški invalidi, invalidi dela, otroci moteni v telesnem in duševnem razvoju idr.),
—	obravnava problematiko raziskovalnih del na Področju usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb,
—	imenuje komisijo II. stopnje za ugotavljanje
delazmožnosti,	*
•— obravnava druge zadeve socialne politike ter sadeve, za katere ga pooblasti skupščina.
Odbor za socialno politiko šteje največ 11 članov.
1
89. člen
Komisija za organiziranost skupnosti, splošne zadeve, volitve in imenovanja zlasti:
—	obravnava vprašanja s področja samoupravne organiziranosti skupnosti in metode delovanja skupnosti,
—	obravnava programe dela skupščine m strokovne’ službe,
—	obravnava združevanje in razporejanje sredstev 23 dejavnost zveze skupnosti,
—	obravnava razmerja s strokovno službo,
—	daje predloge za imenovanje predsednika in namestnika predsednika skupščine, predsednike, namestnike predsednikov in člane skupnih organov,
—	daje predlog za imenovanje vodje delovne skupnosti, č6 skupščina za ta postopek ne imenuje posebne tozpisne komisije,
—	opravlja druge zadeve iz svojega delovnega pod-ročja ali zadeve, za katere jo pooblasti skupščina.
Komisija za organiziranost skupnosti, splošne zadeve, volitve in imenovanja šteje največ 7 članov.
40. člen
Za proučevanje določenih vprašanj ali za izvrše-ysnje določenih nalog, in sklepov lahko imenuje skup-sčina občasne skupne organe^
S sklepom o imenovanju občasnega skupnega organa skupščina določi sestavo, naloge in trajanje mandata članov in predsednika.«
8.	V 45. členu se v prvi vrstici za besedo »... komisija ...« vstavi besedilo »organiziranost skupnosti, splošne zadeve...«
9.	V 48. členu se v drugem odstavku črta tretja alinea in se namesto nje vstavi nova alinea, ki se glasi :
»— skupnega organa skupščine«
10.	V 57. členu se v tretji vrstici črta besedilo
s... predsednik izvršilnega odbora ...«
11.	67. člen se spremeni m se glasi:
»Občinske skupnosti za zaposlovanje še dogovorijo tudi o obsegu in merilih za vzajemno združevanje sredstev, potrebnih za uresničevanje programa skupnih nalog.«
12.	V 68. členu se v prvem odstavku črta besedilo »... in vzajemnem združevanju, sredstev za dogovorjeni program skupnih nalog...«
V drugem odstavku se črta besedilo »... in sredstev vzajemnega združevanja ...
13.	70. člen se spremeni in se glasi:
»Odredbodajalec plana sredstev je predsednik
skupščine zveze skupnosti, ki lahko določi svojega pooblaščenca za izvajanje te naloge.«
14.	V 82. členu se v prvem odstavku na koncu črta besedilo »... in njenim izvršilnim organom ...«
15.	92. člen se črta in se namesto njega vstavi nov člen, ki se glasi:
»Do izvolitve skupnih organov po tem statutu opravlja skupščina in njem organi svoje funkcije še naprej, s pristojnostmi po dosedanjih, določilih statuta.«
16.	V 94. členu se v drugem odstavku v tretji vrstici črta besedilo »... izvršilni odbor skupščine zveze skupnosti...«.
2. člen
Spremembe in dopolnitve začno veljati, ko jSfa sprejme skupščina zveze skupnosti
Spremembe in dopolnitve se objavijo v Uradne* listu SRS.
St. 9-17/84-82
Ljubljana, dne IS. marca 1982.
Predsednik
skupščine Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije
Igor Ponikvar 1. r.
528.
Na podlagi 20. člena zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni liet
SRS, št. 8/78), 27. člena samoupravnega sporazuma o skupnih izhodiščih za zagotavljanje socialne varnosti v obdobju 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 16/78),. tretjega odstavka 6. člena družbenega dogovora o merilih za zagotavljanje podatkov o nezaposlenih osebah (Uradni list SFRJ, št. 58/80), 35. člena družbenega dogovora o temeljih skupne politike zaposlovanja v SKR Jugoslaviji (Uradni list SFRJ, št.'56/77) ter določil tč. 5.12 in 5.13 družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 sklenejo občinske skup-
nosti za zaposlovanje v SR Sloveniji ter Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije
SAMOTJPRA txN I SPORAZUM o enotnih kriterijih za ugotavljanje neupravičene odklonitve zaposlitve brezposelne osebe, ki prejema > dajatev iz zavarovanja za brezposelnost
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom se določajo enotni kriteriji, na podlagi katerih bodo skupnosti za zaposlovanje ugotavljale, kdaj izgubi brezposelna oseba pravico do denarnega nadomestila oz. denarne pomoči, če je neupravičeno odklonila ponudeno zaposlitev na delih in nalogah, ki ustrezajo njeni strokovni izobrazbi oz. z delom pridobljeni delovni zmožnosti.
2.	člen
Skupnosti za zaposlovanje se zavezujejo, da bodo pri presoji neupravičene odklonitvi ponudene zaposlitve brezposelni osebi v smislu 1. člena tega samoupravnega sporazuma, po katerem izgubi pravico do denarnega nadomestila oz. denarne pomoči, upoštevale naslednje enotne kriterije:
1.	odklonitev zaposlitve na delih in nalogah, ki po zahtevnosti in vsebini ustrezajo stopnji in smeri njene strokovne izobrazbe,
2.	odklonitev zaposlitve na delih in nalogah, ki so po zahtevnosti za eno stopnjo nižje od njene zadnje zaposlitve, vendar ustrezajo strokovni izobrazbi, pridobljeni s programom izobraževanja ustrezne smeri, prekvalifikacijo, delovno rehabilitacijo, usposabljanjem ali neposredno z delom, če ta dela in naloge hkrati ustrezajo njenim psihofizičnim lastnostim; ta kriterij se uporabi samo, če upravičencu v roku 6 mesecev od začetka prejemanja dajatve ni bilo mogoče ponuditi zaposlitve po kriterijih prve točke tega člena,
3.	odklonitev vsake zaposlitve za določen ali nedoločen čas, ki ji je ponudena v 1. in 2. točki tega člena in je kraj zaposlitve oddaljen manj kot 40 km od kraja njenega stalnega prebivališča ter dosegljiv s sredstvi javnega prevoza, oziroma če odkloni zaposlitev za nedoločen čas v kraju, ki je oddaljen več kot 40 km od njenega stalnega prebivališča in so ji bili hkrati ponudeni ter zagotovljeni osnovni nastanitveni pogoji, opredeljeni z občinskim samoupravnim sporazumom o minimalnih pogojih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev ter pogoji, opredeljeni z zveznim družbenim dogovorom o merilih za zagotavljanje podatkov o nezaposlenih osebah,
4.	odklonitev začasne zaposlitve v izjemnih pri-
merih (poplave, potresi, pozebe, obrambne priprave ipd.), ko so organizirane večje družbene akcije za odpravo nastalih posledic ali njihovo preprečitev in so ji s takšno zaposlitvijo zagotovljena sredstva za preživljanje.	v
3.	člen
Oseba, ki je bila napotena v zaposlitev po drugi tbčki prejšnjega člena, obdrži še naprej pravico, da jo skupnost za zaposlovanje prednostno napoti v zaposlitev, ki ustreza njenim strokovnim kvalifikacijam.
4.	člen
Za ugotovitev, ali oseba izpolnjuje delovne in psihofizične lastnosti ponudene ji zaposlitve po drugi točki 2, člena, je pristojna strokovna komisija I.
stopnje za ugotavljanje delovnih zmožnosti (sedanja komisija I. stopnje za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe) pri pristojni skupnosti za zaposlovanje. Zoper odločitev komisije je možna pritožba na komisijo II. stopnje pri Zvezni skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, katere odločitev je dokončna. Pritožba ne zadrži izvršitve odločitve komisije I. stopnje.
V posebnih primerih lahko komisija I. stopnje opravi tudi teste spretnosti ter druge preizkuse na podlagi katerih se lahko ugotavlja, če ponudena zaposlitev ustreza delovnim in psihofizičnim lastnostim osebe.
5.	člen
Občinske skupnosti za zaposlovanje se zavezujejo, da bodo na podlagi tega samoupravnega sporazuma vgradile kriterije neupravičene odklonitve zaposlitve
v svoje samoupravne splošne akte.
8. člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko skupščina Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije ugotovi, da so ga sprejele vse občinske skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji.
Samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po njegovi objavL
529.
Na podlagi 6. člena samoupravnega sporazuma o
enotnih kriterijih za ugotavljanje neupravičene odklonitve zaposlitve brezposelne osebe, ki prejema dajatev iz zavarovanja za brezposelnost je skupščina Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije na svoji seji, dne 10. marca 1982 sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP
1
Samoupravni sporazum so sprejele vse občinske skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji in je s tem sklenjen.
2
Samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SR Slovenije in začne veljati osmi dan po objavi.
St. 9-17/86-82
Ljubljana, dne 19. marca 1982.
Predsednik
skupščine Zveze skupnosti
za zaposlovanje	\
SR Slovenije
Igor Ponikvar 1. r.
530.
Na podlagi 18. in 44. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76) ter 34. in 116. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) ter na podlagi določb IV. poglavja samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin v SR Sloveniji, sklepajo temeljne in druge organizacije združenega dela, ki proizvajajo, predelujejo in prodajajo ter porabljajo nafto, njene derivate in zemeljski plin ter drugi upo-
rabniki v okviru Samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin v SR Sloveniji (ISNAP)
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o temeljih samoupravnih planov Samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985
L SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
Cilji udeležencev samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin v SR Sloveniji v obdobju 1981—1985 so, da v skladu z energetsko politiko, sprejeto v družbenem planu SR Slovenije za obdobje 1981—1985, uresničujejo postavljene cilje razvoja naftno-plinske-ga gospodarstva in pri tem upoštevajo soodvisnost posameznih energetskih virov v celotni preskrbi z energija
V okviru tega bodo udeleženci upoštevali še zlasti naslednje:
—	da bodo dolgoročno vskladili medsebojne in družbene interese, ki so vsebovani tudi v ciljih srednjeročnega družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985,
—	da bodo s programirano proizvodnjo, nabavo, predelavo, distribucijo in racionalno porabo nafte, njenih derivatov in energetskih plinov zagotovili kvalitetno in količinsko pokritje potreb v vseh panogah gospodarstva in ostalih porabnikov ter široke porabe;
—	da bodo z združevanjem sredstev v obdobju 1981—1985 zagotovili tak razvoj naftno-plinske dejavnosti, ki bo vsklajena z drugimi energetskimi dejavnostmi ob maksimalni ekonomski in tehnični izkoriščenosti energetskih virov, omogočili družbeno začrtano rast družbenega proizvoda 3,5 °/o letno;
—	zavzemali se bodo za skladno razporeditev bremena, ki ga terja združevanje sredstev za razvoj naftno-plinskega gospodarstva, glede na delež porabe energije po posameznih vrstah porabnikov in za racionalno ter gospodarno gospodarjenje z združenimi sredstvi;
—	da se v okviru SFRJ uredi vprašanje enakomerne oskrbe z energijo pod enakimi pogoji za vse SR in SAP z družbenim dogovorom ali na drug ustrezen način ter pristopi k formiranju takšnih samoupravnih in drugih dokumentov, ki bodo spremljali izvajanje programiranih letnih, srednjeročnih in dolgoročnih energetskih bilanc SR in SAP v okviru energetskih bilanc SFRJ z upoštevanjem racionalne rabe energije vseh vrst;
—	pri oskrbi z naftnimi derivati in energetskimi plini si bodo podpisniki samoupravnega sporazuma prizadevali oblikovati cene tem gorivom tako, da bodo v paritetnem odnosu s cenami drugih ustreznih energetskih goriv in na taki višini, da bodo pridobljena finančna sredstva omogočila izvajanje enostavne reprodukcije in del sredstev za razširjeno reprodukcijo naftno-plinskega gospodarstva upoštevaje pri tem vpliv gibanja svetovnih cen surove nafte in zemeljskega plina;
—	zavzemali se bodo za tako prerazporeditev sredstev iz razlik med rafinerijskimi in maloprodajnimi cenami naftnih derivatov, da bo namenska poraba teh sredstev za razvoj energetskega gospodarstva
in za usmerjanje porabe energetskih virov doprinesla k doseganju ciljev sprejete energetske politike;
—	prizadevali si bodo, da bo poraba naftnih derivatov in energetskih plinov usmerjena predvsem za energetsko oskrbo na visokotemperaturnem nivoju v industriji in tam, kjer nadomestnih goriv ni mogoče uporabiti, na nizkotemperaturnem nivoju pa le tam, kjer so dane realne zahteve glede na ekološko, tehnološko in ekonomsko nujnost;
—	zavzemali se bodo za hitrejšo rast porabe naftnih derivatov v neenergetske namene in čimvečjo stopnjo valorizacije nafte v njeni predelavi;
— ISNAP in njeni člani se bodo v planskem obdobju 1981—1985 v okviru sprejete energetske politike zavzemali za enakomerno oskrbo vseh območij SR Slovenije in se samoupravno dogovorili v primeru večjih motenj v preskrbi z energijo o potrebnih omejitvah in o prioritetnem redu porabnikov v primeru večjih motenj v preskrbi z naftnimi derivati in z zemeljskim plinom.
2.	člen
Za uresničevanje naštetih ciljev in za ureditev medsebojnih družbenoekonomskih odnosov se delavci v temeljnih in drugih samoupravnih organizacijah in občani v krajevnih skupnostih, članicah ISNAP, ki so:
—	proizvajalci surove nafte in zemeljskega plina, proizvajalci, dobavitelji, distributerji in transporterji naftnih derivatov in energetskih plinov,
—	organizacije združenega dela. Uporabniki naftnih derivatov in energetskih plinov v gospodarstvu, družbenih dejavnostih in občani, organizirani in za-stopni v konferencah delegatov ISNAP na ravni vseh slovenskih občin
s tem samoupravnim sporazumom dogovorijo o temeljih samoupravnih planov ISNAP za obdobje 1981—1985.
II. PREDMET SPORAZUMA
3.	člen
V skladu z načeli družbenoekonomskega razvoja SR .Slovenije in smernicah razvoja naftnega in plinskega gospodarstva se urejajo medsebojni odnosi na naslednjih delovnih področjih:
—	raziskave, proizvodnja, nabava in transport surove nafte ter zemeljskega plina,
—	predelava surove nafte in zemeljskega plina, transport, razdeljevanje in prodaja naftnih derivatov,
—	predelava, transport, razdeljevanje in prodaja
energetskih plinov.
4.	člen
Predmet sporazuma med udeleženkami je:
—	izvajanje raziskav domačih virov surove nafte in zemeljskega plina v dogovoru in v sodelovanju z drugimi republikami in pokrajinama ter z njimi vred v prijateljskih neuvrščenih in drugih državah;
—	opredeljevanje in usklajevanje gradnje proizvodnih, predelovalnih, skladiščnih in transportnih zmogljivosti v naftno-plinskem gospodarstvu;
—	vsklajevanje proizvodnje, nabave in razvoja porabe;
—	opredeljevanje in zagotavljanje virov in obsega denarnih sredstev za programirano izvajanje raziskav, gradnjo v planu ISNAP opredeljenih novih zmogljivosti v naftno-plinskem gospodarstvu SR Slovenije v obdobju 1981—1985;
—	opredeljevanje in zagotavljanje pogojev gospodarjenja naftno-plinskega gospodarstva in s tem v zvezi odločanja kriterijev za oblikovanje in politiko cen;
—	vsklajevanje razvojnih programov naftno-plinskega gospodarstva z drugimi energetskimi dejavnostmi in z drugimi panogami gospodarstva z upoštevanjem energetskih bilanc in materialnih bilanc v gospodarstvu.
5.	člen
‘ Ta samoupravni sporazum je temeljni planski akt in podlaga za plan ISNAP za razvoj naftno-plinskega gospodarstva v obdobju 1981—1985 ter temelji na sprejeti energetski bilanci SR Slovenije 1981—1985, vsklajeni z energetsko bilanco SFRJ za isto obdobje.
6.	člen
Dolgoročna politika razvoja nafmo-phnskega gospodarstva v tem sporazumu je v skladu z energetsko politiko SR Slovenije in SFR Jugoslavije za razvoj energetike v obdobju od 1981. do 1985. leta ter temelji na:
—	pospešitvi raziskav verjetnih rezerv surove nafte in zemeljskega plina,
—	največji možni proizvodnji nafte in plina iz domačih virov,
—	razvoju dejavnosti iz 4. člena tega sporazuma glede na razvoj porabe naftnih derivatov in energetskih plinov povsod, kjer jih'ni mogoče nadomestiti z drugimi energetskimi gorivi in kjer je njihova poraba tudi drugače utemeljena in potrebna v energetske in neenergetske namene (kot surovina za bazno in petro-kemijo, bitumen, maziva in sl.),
—	vsklajenem razvoju energetike v SR Sloveniji in SFRJ,
—	uporabi sodobnih metod raziskovanja in sodobne tehnologije zaradi doseganja naj večjih možnih gospodarskih učinkov na področju naftno-plinskega gospodarstva in na področjih porabe energije v pogojih racionalnega in varčnega gospodarjenja z energijo;
—	vzgoji in izobraževanju ustreznih strokovnih
kadrov,	j
—	na sodelovanju z drugimi SR in SAP in drugimi prijateljskimi deželami, zlasti z deželami v razvoju z razvijanjem višjih oblik gospodarskega sodelovanja, blagovne menjave, baaaenjave izkušenj, pomoči in sodelovanja pri vzgoji in izobraževanju kadrov ter drugih načinov sodelovanja,
—	pripravi programov in izvajanju ukrepov za racionalno ravnanje z energijo v njeni proizvodnji in porabi;
—	izvajanju ukrepov za varstvo okolja pri proizvodnji, predelavi, transportu in pri porabi energije iz surove nafte in zemel)*ega pHna.
III. RAZVOJ TER USKLAJEVANJE PORABE TH PROIZVODNJE
A.	Raziskave ter proizvodnja nafte in plina
T. flen
Program raziskav in proizvodnje nafte in zemeljskega plina obsega naslednje naloge in cilje:
—	sistematično in intenzivno raziskovanje indi-clranih nahajališč nafte In zemeljskega plina za ugo-
tovitev dejanskih rezerv primarne energije in porast domače proizvodnje surove nafte in zemeljskega plina. Raziskovalna področja so po dolgoročnem programu geoloških raziskav za primarne vire energije določena po geološko-ekonomskih kriterijih za naftonosne in plinonosne terene ter glede na geološko utemeljeno verjetnost nahajališč nafte in zemeljskega plina. Raziskave bodo kompleksne ter bodo pri novih vrtinah za odkrivanje rezerv nafte in plina evidentirani vsi za energetiko in ostalo gospodarstvo interesantni pojavi vzdolž vrtin;
—	uporabo znanstveno-tehničnih načinov pri raziskavah in v proizvodnji nafte in plina ter uporabo sekundarnih in terciarnih načinov eksploatacije poznanih in novih ležišč zaradi njihovega večjega izkoristka.
—	^raziskovalni programi s področja energetike so usklajeni v Odboru Raziskovalne skupnosti Slovenije za program odkrivanja in raziskovanja surovin splošnega pomena za obdobje 1981—1985, sredstva za njihovo realizacijo pa predvidena iz sredstev za raziskave, ki jih v svojih samoupravnih sporazumih o temeljih planov za obdobje 1981—1985 združijo Samoupravni interesni skupnosti za elektrogospodarstvo in za nafto in plin v SR Sloveniji in sredstva iz programa tovrstnih raziskav Raziskovalne • skupnosti Slovenije za obdobje 1981—1985.
ISNAP predvideva za svoje področje raziskav v tem sporazumu v obdobju 1981—1985 vlaganja skupaj 1.000 milijonov din za izvedbo geoloških raziskav za odkritje eksploatacijskih zalog nafte in zemeljskega plina in za uvedbo sekundarnih ter 'terciarnih načinov eksploatacije že aktivnih in novih vrtin. To bo skupaj s sredstvi, ki jih bo prispevala Raziskovalna skupnost Slovenije zadoščalo za izvedbo programa raziskav pripravljenega za obdobje 1981—1985.
8.	člen
Proizvodnja surove nafte bo dosegla v letu 1980 vsega 3.000 ton, proizvodnja zemeljskega plina 6 milijonov Nm3, oboje na območju INE-Nafte Lendava.
Prognoza proizvodnje surove nafte in zemeljskega
plina v SR Slovenj#! v obdobju 1981—1985 je podrob-neje prikazana ▼ energetiki hflafuci SR Slovenije 1981—1965, Id je priloga temu eporaznnm. Ocenjeno je,
da bi proti koncu obdobja lahko pridobili do 40 milijonov Nm* zemrijakega plina in okoli 20000 ton surove nafte letna Povečanje proizvodnje eocreve	in
zemeljskega plina v naslednjem planskem obdobja je seveda odvisno od rezultatov opravljenih raziskav ter od uspešnosti uvedbe sekundarnih ter terciarnih metod
eksploatacije aktivnih vrtiii.
B.	Proizvodnja in nabava naftnih derivatov
in energetikih plinov za potrebe SR Slovenije
j	9. člen
V Proizvodnja in nabava naftnih derivatov sta načrtovani z naj večjim možnim upoštevanjem temeljnega izhodišča sprejete energetike politike, to je: nadomestitve uvozne surove nafte z domačimi viri energije, z domačo nafto In zemeljskim plinom ter e premogom in Jedrsko energijo ob skrajno ratiorralnl jn varčni predelavi surove nafte in končni porabi naftnih derivatov in zemeljskega plina.
Glede na specifične probleme okolja v SR Sloveniji in nujnost diverzifikacije uvozne energije, bo
surovo nafto in njene derivate v znatni meri nadomestil zemeljski plin iz ZSSR s količino 750 milijonov Nm3 letno (bruto).
Predvidena je tudi nabava dodatnih količin zemeljskega p Ima iz Alžira, ki bo pričela leta 1985 z okoli 50 milijonov Nm3 od leta 1986 dalje pa z okoli 300 milijonov Nm3 letno.
10.	člen
V	skladu s prognozami potrebne primarne energije in s porabo koriščene' energij e v SR Sloveniji je predvidena v letu 1980 po oceni poraba ca. 2,156.000 ton naftnih derivatov.
V	letu 1985 je po prognozi iz tega sporazuma predvidena poraba naftnih derivatov v obsegu ca. 2,458.000
ton.*
Potrebe po naftnih derivatih v SR Sloveniji v obdobju 1981—1985 bodo pokrite s proizvodnjo rafinerije nafte v Lendavi in z nabavo naftnih derivatov izven Slovenije na podlagi dolgoročnih samoupravnih sporazumov in letnih pogodb, ki jih sklenejo dobavitelji in distributerji naftnih derivatov v SR Sloveniji z rafinerijami surove nafte v drugih SR in SAP v SFR Jugoslaviji.
.	11. člen ,
Proizvodnja zemeljskega plina v. SR Sloveniji znaša v letu 1980 okoli 6 milijonov Nm3 ter je ocenjeno, da bi na podlagi raziskav pridobili do leta 1985 vsaj okoli 50 milijonov Nm3 plina letno. Z nabavami zemeljskega plina iz ZSSR (750 milijonov Nm3 bruto letno) in iz Alžira (50 milijonov Nm? v letu 193,5) bo omogočena poraba zemeljskega plina v letu 1985 v skupnem obsegu 783 milijonov Nm3, 57 milijonov Nrri3 plina pa bo porabljenih za transport in izgube v plinovodih od meje ZSSR do Slovenije. V letu 1986 bodo dobave zemeljskega plina za SR Slovenijo iz Alžira dosegle okoli' 300 milijonov Nm3 letno in bo razpoložljivega zemeljskega plina za porabo okoli 1.015 milijonov Nm3.
12.	člen
Udeleženke sporazuma, ki proizvajajo ali nabavljajo surovo nafto in zemeljski plin oziroma naftne derivate in energetske pline, se obvežejo oskrbeti v
10.	in 11. členu najedene količine v skladu z letnimi energetskimi bilancami SR Slovenije oziroma energetskimi bilancami SFRJ in v skladu z določbsmi samoupravnih sporazumov in pogodb z dobavitelji v in izven SR Slovenije, kjer bodo navedene' letne količine, dinamika in pogoji dobave.
C.	Opredelitev novih zmogljivosti za predelavo
in transport nafte ter transport in predajo naftnih derivatov
13.	člen
Program gradnje predelovalnih transportnih in skladiščnih zmogljivosti za nafto in njene derivate upošteva temeljna izhodišča iz II. poglavja tega sporazuma. splošne kriterije za investicije in obseg ter
* Prognoza obsega In deleža porabe nafte, njenih derivatov ter zemeljskega plina v celotni porabi 'primarne Ln koriščene energije v SR Sloveniji v obdobju 1981 — 1885 °° glede na soodvisnost posameznih energetskih virov (električna energija, premog nafta, njeni derivati in zemeljski Plin) in glede na rVist družbene 'a proizvoda 3,5 •/» letno, Pokončno opredeljena s enrejot jem energetske bilance SR .ovenite za obdobje 1931—1985, ki je v izdelavi in bo sestavni U(b tega sporazuma.
strukturo vlaganj, ki jih predvideva ta sporazum.
Za zagotovitev racionalnosti in gospodarnosti v investicijski gradnji je potrebno upoštevati pogoje:
—	po trene tržišča,
—	ekonomičnost investicijske naložbe,
—	plačilno bilančne učinke in sodelovanje z deželami v razvoju,
—	varstvo človekovega okolja,
—	specializacijo proizvodnje.
—	največjo možno gospodarnost v predelavi nafte in plina ter,
—	naj večje možno gospodarnost v transportu naftnih derivatov in plina
vse glede na ustrezno strukturo porabe naftnih derivatov, določeno s srednjeročno energetsko bilanco SR Slovenije 1981—1985.
14.	člen
Za gradnjo novih zmogljivosti. za skladiščenje, razdeljevanje in prodajo naftnih derivatov je potrebno upoštevati:
—	obseg prometa in zanesljivost oskrbe,
—	potrebe tržišča v okviru srednjeročne energetske bilance SR Slovenije 1981—1985 in zagotovit v potrebne rezerve,
—	usklajenost programov razvoja TOZD in OZD naftno-plinskega gospodarstva,
—	razvojnega programa družbenopolitičnih skupnosti in OZD s področja gospodarstva	*
15.	člen
Glede na sedanje kritično stanje transportnih in rezervoarskih zmogljivosti in glede na razvoj poratje naftnih derivatov je nujno potrebno do leto 1985 povečati zmogljivosti zlasti:
—	skladišč za naftne derivate v središčih porabe odvisno od možnosti pridobitve drugih dodatnih viro\ financiranja ; interesno združevanje, povečanje namenskih sredstev in drugih virov), pa tudi:
—	avtocistern in železniških cistern za transport naftnih derivatov,
—	prodajnih mest za motorna goriva, kurilna olja in za tekoči naftni plin. .
Podpisnice tega samoupravnega sporazuma soglašajo, da se povečanje in gradnja transportnih zmogljivosti načrtuje v sodelovanju s SIS na področju prometa.
la člen
Udeleženke sporazuma ugotavljajo, da bi moral biti obseg zalog naftnih derivatov odvisen od obsega letne porabe z upoštevanjem sezonskih nihanj in dinamike dobav. Cilj gradnje rezervoarji ih kapacitet je izboljšati zanesljivost in kvaliteto pi c.-,. . oe uporabnikov z naftnimi derivati in energetskimi plini. Glede na izredno spremenljivo situacijo v energetski preskrbi bi morale poprečne zaloge posamezhih derivatov zadoščati vsaj za enomesečno porabo Zaloge naftnih derivatov glede na zmogljivost rezervoarskih kapacitet pa zadoščajo v letu 1930 pri:
.— .belih derivatih za ca. 12 dnevno porabo,
—	črnih derivatih pri dobaviteljih in industriji ca. 15 dnevno porabo,
— TNP v industriji za ca. 10 dnevno porabo,
— TNP pri distribuciji za široko potrošnjo ca. 5 do 7 dnevno porabo.
> Po izgradnji skladiščnih kapacitet iz temeljnega plana do leta 1985 se bodo skladiščne zmogljivosti po-
večale pri belih derivatih, črnih derivatih in TNP v industriji le toliko, da bo do leta 1985 ohranjena 10 do 15 dnevna zaloga, medtem ko se bodo pri dobaviteljih TNP za široko potrošnjo zaloge povečale od sedanjih 7 na 15 dnevno zalogo.
Z realizacijo razširjenega programa na£tno-plin-skega gospodarstva v SR Sloveniji do leta 1985 pa se bi zaloge vseh naftnih derivatov približale potrebam 20 dnevne porabe.
17.	člen
Udeleženke so sporazumne s tako organizacijo razdeljevanja naftnih derivatov in omrežjem prodajnih mest zanje, da bodo uporabniki vseh kategorij zadovoljivo in zadostno preskrbljeni na vsem ozemlju SR Slovenije. Distribucijske delovne organizacije v naftno-plinskem gospodarstvu si bodo prizadevale povečati zaloge naftnih derivatov v skladu s smernicami iz 16. člena tega sporazuma ter urejevale širjenje omrežja prodajnih mest z lastnimi sredstvi in s sred- | stvi, združenimi po posameznih območjih SR Slovenije glede na položaj na tržišču, upoštevajoč določila 14. člena tega sporazuma.
18.	člen
Gospodarske organizacije, ki so veliki uporabniki naftnih derivatov, bodo v svojih razvojnih programih upoštevale načrt razvoja naftno-plinskega gospodarstva, obenem pa se obvezujejo namensko, racionalno in**varčno uporabiti količine, ki bodo okvirno predvidene v srednjeročni ter podrobno določene v letnih energetskih bilancah SR Slovenije ter dogovorjene v kupoprodajnih pogodbah.
D.	Dejavnost predelave, transporta, skladiščenja in dobave energetskih plinov
19.	člen
Razvoj predelave, transporta, skladiščenja in dobave energetskih plinov se predvideva skladno s temeljnimi izhodišči iz tega sporazuma.
Politika dolgoročnega razvoja te dejavnosti temelji na:
—	raziskovanju potencialnih ležišč in povečani
proizvodnji domačega zemeljskega plina,
—	nadaljnjem razvoju nabave, transporta, predelave in dobave zemeljskega, tekočega naftnega in mestnega plina v okviru programa razvoja energetskega gospodarstva v SR Sloveniji,
—	dolgoročno zagotovljeni dobavi plina v dogovorjenih količinah in kvaliteti vsem uporabnikom v skladu z danimi možnostmi,
—	uporabi sodobne tehnike, tehnologije in organizacije dela v plinskem oskrbovalnem sistemu, ki bo omogočila uspešno in gospodarno oskrbo uporabnikov,
—	postopno širjenje plinovodnega sistema za zemeljski plin v SR Sloveniji na nova območja glede na ekonomsko in tehnološko upravičenost do uporabe tega energetskega vira.
V ta namen bodo izdelane kompleksne študije, ki bodo ekonomsko, tehnično, tehnološko in ekološko opredelile plinifikacijo posameznih območij SR Slovenije hi bodo določale prioriteto, posameznih področij porabe zemeljskega plina.
20.	gtesi
Glede na nova domača nahajališča in na razne vire nabave plina izven SFRJ in velike oddaljenosti
teh virov se predvidčva postopna in smotrna izgradnja in širjenje jugoslovanskega plinovodnega sistema, v katerega se že vključuje tudi plinovodni sistem SR Slovenije.
21.	člen
Udeleženke sporazuma so soglasne, da se bo znatno povečana poraba novih večjih odjemalcev določala z energetsko bilanco, oziroma se bo zadeva obravnavala na ustreznih organih interesnih skupnosti v dogovoru s pristojnimi republiškimi upravnimi organi upoštevaje pri tem pozitivno zakonodajo.
22.	člen
Potrebe po naravnem zemeljskem plinu do leta 1985 so večje od dejansko zagotovljenih količin. Udeleženke so soglasne, da se bodo v okviru organov Samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin vsako leto dogovorile o razdelitvi dejansko razpoložljivih količin zemeljskega plina ter o njegovi racionalni in varčni rabi s tem da bodo svoje celotne potrebe dopolnjevale z uporabo nadomestnih goriv.
Z uvedbo preskrbovanja z zemeljskim plinom se bodo tekoči naftni plin in drugi naftni derivati usmerjali predvsem na območja, do katerih ne sežejo plinovodi za zemeljski plin.
IV.	OBSEG IN VIRI FINANČNIH SREDSTEV ZA REALIZACIJO RAZVOJNEGA PROGRAMA NAFTNEGA IN PLINSKEGA GOSPODARSTVA SLOVENIJE
25. Ben
Vlaganja v raziskave za pridobivanje nafte in zemeljskega plina v SR Sloveniji ter izgradnjo m rekonstrukcijo zmogljivosti za razvoj naftno-plinskega gospodarstva do leta 1985 (po cenah iz leta 1979) iz temeljnega programa so naslednja:
Temeljni plan Investicij naftno-plinskega gospodarstva SR Slovenije za obdobje 1981—1985
v milijonih din po cenah iz leta 1979 (v oklepajih po cenah iz leta 1980).
Raziskave in energetski objekti	skupna vlaganja 1981—1985	
1. Geološke raziskave indiciranih nahajališč nafte in zemeljskega plina ter eksploatacija vrtin: a) geološke raziskave in globoke vrtine za nafto in zem. plin	824	(1.042)
b) uvedba sekundarnih metod in frakturiranja pri obstoječih vrtinah na območju Lendave	176	(223)
Skupaj 1	1.000	(1.265)
2. Dograditev magistralnega plinovodnega sistema in finančna sanacija, oziroma odplačevanje anuitet za plinovodni sistem zgrajen v obdobju 1976—1980: a) finančna sanacija, oziroma odpla- čevanje anuitet za plinovodni sistem zgrajen v obdobju 1976—1981	2.186	(2.766)
14 dograditev plinovodnega niatema	214	(305)
Skupaj 2	2.427	(3.071)
Raziskave in energetski objekti	skupna 1981-	vlaganja -1985
3. Uresničitev programa za prevzem zemeljskega plina iz Alžira a) finančna udeležba pri investici-jah v plinovodne naprave pri dobavitelju zemeljskega plina v Alžiru 50 milijonov $ v obliki kredita v tuji		
valuti	1.086	(1.374)
b) merilna postaja in plinovodna povezava z italijanskim plinovodnim sistemom	61	(78)
Skupaj 3	1.147	(1.452)
4. Najnujnejše skladiščne zmogljivosti za tekoča goriva in tekoči naftni plin: a) energetsko industrijska cona Koper, terminal za tekoči naftni plin I. faza 30.000 m3, za 15.000 ton	676	(856)
b) energetsko industrijska cona Dolsko—Ljubljana — delež naftno-plinskega gospodarstva pri financiranju infrastrukture za terminal za tekoča goriva	181	(229)
c) skladiščna zmogljivost za naftne derivate v Celju za 20.000 ton	272	(344)
d) skladiščna zmogljivost za tekoči		
naftni plin v Mariboru za 3.000 m*, oz. 1500 ton TNP	97	(123)
Skupaj 4	1.226	(1.552)
Celotna vlaganja za realizacijo te-		
meljnega plana razvoja naftno-plinskega gospodarstva 1981—1985	5.800	(7.340)
Ta sredstva bodo po sedanjih predvidevanjih zagotovljena okvirno iz naslednjih virov:
L lastna sredstva OZD naftno-plinske-
8a gospodarstva	8,3 »/o	480	(608) milj. din .
2. združena sredstva			
OZD porabnikov gospodarstva	39,6 °/.	2.300	(2.910) milj. din
3. domači bančni krediti	25,9 •/•	1.500	(1.898) milj. din
4. inozemski krediti	26,2 »/o	1.520	(1924) milj. din
Skupaj	100,0 "/e	5.800	(7.340) milj. din
24. člen
Temeljni plan investicij naftno-plinskega gospodarstva za obdobje 1981—1985 zagotavlja preskrbo SR Slovenije z naftnimi derivati in zemeljskim pli-nom po predvidevanjih srednjeročne energetske bilance SR Slovenije 1981—1985 s sezonskimi zalogami naftnih derivatov v trajanju 15 dni poprečne porabe. S tem je ob skrajno racionalnem in varčnem ravnanju s to vrsto energije zagotovljena predvidena rast družbenega proizvoda s. 3,5 °/o letno upoštevajoč še druge v bilanci predvidene energetske vire. S tem omogoča v družbenem planu začrtani razvoj proizvajalnih sil celotne družbene skupnosti in življenjske ter delovne pogoje delovnih ljudi in občanov.
Dohodkovni učinki teh investicij niso neposredno merljivi, niti pri porabnikih še manj pa pri izvajalcih naftno-plinske dejavnosti.
Zaradi tega In spričo nadaljevanja določevanja cen naftnim derivatom v zveznih družbenih organih ni pričakovati akumulacije pri izvajalcih v obsegu, ki bo dovoljeval vračanje združenih sredstev. Ta samoupravni sporazum izato ne predvideva vračanja združenih sredstev, zagotavlja pa uporabnikom, ki bodo združevali sredstva za razvoj trajne pravice:
1.	razporejanja združenih sredstev iz 23. člena in odločanja o prioritetnih namenih njihove uporabe,
2.	odločanja o dinamiki realizacije razvojnega programa dejavnosti in o časovnih terminih odpoklica združenih sredstev v skladu z dinamiko vlaganj,
3.	odločanja o ukrepih za gospodarno in racionalno izrabo zgrajenih zmogljivosti,
4.	odločanja o načinu gospodarjenja z zgrajenimi zmogljivostmi,
5.	usklajevanja in uveljavljanja drugih interesov zaradi katerih se porabniki in izvajalci združujejo v SIS za nafto in plin v SR Sloveniji.
25. Sen
S predvideno pridobitvijo namenskih sredstev iz maloprodajnih cen naftnih derivatov namerava Samoupravna interesna skupnost za nafto in plin realizirati razširjeni program izgradnje dodatnih najnujnejših rezervoarskih zmogljivosti za tekoča goriva in pline ter za gradnjo rafinerije za regeneracijo odpadnih motornih in industrijskih olj. Razširjeni program, ki naj vpoveča zanesljivost in kvaliteto preskrbe in izboljša s tem pogoje pridobivanja dohodka v celotnem združenem delu, podaljša trajanje zalog naftnih derivatov na do 20 dni poprečne porabe, dosega naslednje naložbe:
skupna vlaganja v ratij. <Hn		
5. Razširitev terminala za tekoči naftni plin v energetsko industrijski coni Koper za dodatnih 20.000 m* oz. 10.000 ton TNP	284	($58)
6. Zgraditev rezervoarskih zmogljivosti za naftne derivate v energetsko industrijski coni Dolsko—Ljubljana za 20.000 ton	266	(335)
7. Zgraditev rafinerije za regeneracijo odpadnih motornih in industrijskih olj v Mariboru z letno zmogljivostjo 25.000 ton	450	(587)
Skupna vlaganja v dopolnilni program	1.000	(1.260)
Z dodatnim Interesom združevanja sredstev porabnikov in izvajalcev, s pritegnitvijo partnerjev iz drugih SR in SAP ter iz inozemstva, s povečanjem namenskih sredstev za razvoj- naftno-plinskega gospodarstva v obdobju 1981—1985 iz maloprodajnih cen naftnih derivatov in z drugimi ukrepi, si bo ISNAP prizadevala realizirati dopolnilni program investicij z naslednjimi objekti in z naslednjim vrstnim redom:
8.	Dodatni priključitveni plinovodi na plinovodni sistem v skladu s povečanjem količin zemeljskega plina po 1. 1985
9.	Zgraditev' dodatnih režervoarskih zmogljivosti za naftne derivate in tekoči naftni plin
10.	Sredstva za sofinanciranje infrastrukturnih del v' energetsko industrijski coni Koper in sredstva za študije o uvozu utekočinjenega zemeljskega plina.
11.	Najnujnejše transportne zmoglijvosti za naftne derivate.
12.	Zgraditev najnujnejših postaj za motorna goriva na novih odsekih republiških cest, na mejnih prehodih in na območjih določenih s programom Republiškega sekretariata za LO.
Za realizacijo tega povečanega dopolnilnega programa bo skupščina 'Samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin z letnimi plani določila vrstni red, dinamiko ii obseg vlaganj v okviru dejansko razpoložljivih sredstev.
V.	GOSPODARSKI UČINKI PREDVIDENIH
VLAGANJ V ZMOGLJIVOSTI NAFTNEGA IN PLINSKEGA GOSPODARSTVA
26.	člen
Gospodarski učinek vlaganj v razvoj naftnega in plinskega gospodarstva v SR Sloveniji bo ugodno vplival na stabilnejše poslovanje in razvoj celotnega gospodarstva zaradi zanesljivejše in zadostnejše preskrbe s kvalitetnejšimi vrstami energije, ki zagotavljajo tudi boljše pogoje gospodarjenja in večjo čistost ojcolja.
27.	člen
Z vlaganji predvidenimi v okviru finančnih sredstev, ki jih opredeljuje predlog družbenega dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 do 1985 za razvoj naftnega in plinskega gospodarstva, bo doseženo naslednje:
1.	S pospešenimi raziskavami možnih rezerv surove nafte in zemeljskega plina v SR Sloveniji bo veliko več kot doslej znanega glede realnih geoloških rezerv in bo povečana proizvodnja domače surove nafte, zlasti pa zemeljskega plina.
2.	Z vključevanjem v izvajanje programa geoloških raziskav SFRJ za nafto in plin v SFRJ in izven nje, v deželah v razvoju, z nabavami zemeljskega plina iz Alžira in graditvijo terminala za tekoči plin se bodo razširile možnosti povečanja blagovne menjave z deželami v razvoju in izboljšala preskrba.
3.	S povečanjem nabav in z lastno proizvodnjo zemeljskega plina bo bistveno dopolnjena energetska preskrba uporabnikov v SR Sloveniji s kvalitetnim energetskim gorivom. Z- njim bo zmanjšana vse večja odvisnost od surove nafte in njenih derivatov v bodoči preskrbi Slovenije z energijo.
4.	Z graditvijo skladiščnih prostorov v pomembnejših središčih porabe naftnih . derivatov bo zmanjšana dosedanja negotovost pri preskrbovanju s temi energetskimi gorivi. Z rafinerijo odpadnih olj pa bo letno ponovno uporabnih do 25.000 ton odpadnih olj za motorna vozila in industrijske porabe ter zavarovano okolje pred škodljivimi posledicami zavrženih odpadnih olj.
5.	Vsi prej našteti gospodarski učinki bodo omogočili boljše poslovanje in planiranje razvoja v go-
spodarstvu in v družbenih dejavnostih v SR Sloveniji.
VI.	POGOJI GOSPODARJENJA IN UKREPI ZA
POSPEŠEVANJE REALIZACIJE PROGRAMA
28., člen
Udeleženke sporazuma in njihovi organi, ki so odgovorni za njegovo izvajanje so obvezni ukrepati tako, da bo gradnja objektov pravočasno pričeta in zaključena ter racionalno potekala.
29.	člen
Ob upbštevanju temeljnih izhodišč razvoja naftnega in plinskega gospodarstva kot dela reprodukcijskega kompleksa energetike, se bodo udeleženke sporazuma trajno zavzemale za to, da organi družbenopolitičnih skupnosti izvajajo ustrezne ukrepe na področju monetarnih in kreditnih odnosov, davčne in carinske politike, zunanje trgovine, deviznega poslovanja, investicijske politike in drugo z namenom, da se ustvarijo pogoji za družbeno začrtan in samoupravno interesno usklajen razvoj te gospodarske veje.
VII.	IZVAJANJE RAZVOJNIH PROGRAMOV
30.	člen
Udeleženke tega sporazuma bodo pri gradnji objektov gospodarno in racionalno vlagale združena sredstva in pri tem v naj večji možni meri zaposlile domače proizvajalce opreme ter domače gradbene in montažne delovne organizacije ob upoštevanju kvalitete, rokov, cene in kreditnih pogojev.
31.	člen
Udeleženke sporazuma se obvezujejo, da bodo v okviru svojih dolgoročnih potreb in s tem svojega neposrednega interesa sodelovale pri uresničevanju programa razvoja naftnega in plinskega gospodarstva z lastnimi sredstvi izvajalskih organizacij združenega dela in združenimi sredstvi porabnikov na podlagi posebnih samoupravnih sporazumov o financiranju gradenj skupno s kreditnimi sredstvi domačih poslovnih bank in s tujimi blagovnimi in finančnimi krediti, ki si jih bodo pridobile
■f •
VIII.' STROKOVNI KADRI
32.	člen
V energetski preskrbi gospodarstva, družbenih dejavnosti (negospodarstva) in občanov je ugotovljeno, da bodo zaradi omejenih možnosti zadostne in enakomerne preskrbe z drugimi viri energije, tekoča in plinasta goriva še naprej prispevala znaten delež v celokupni preskrbi z energijo.
Tekoča prizadevanja za čim racionalnejše gospodarjenje in za čim varčnejšo porabo energetskih goriv iz nafte in zemeljskega plina ter za substitucijo teh z domačimi viri energije, kjer je to mogoče, narekujejo skrajno skrbno programiranj e proizvodnje, nabave in porabe energije.
Zato je potrebno zlasti v obdobju od 1981—1985 posvetiti največjo pozornost zadostnemu številu kvalitetnega kadra energetske stroke v TOZD in OZD v
naftnem in plinskem gospodarstvu ter v gospodarstvu in družbenih službah.
33.	člen
Udeleženke tega sporazuma se zavezujejo, da bodo v skladu z ugotovitvami iz 32. člena skupno s srednješolskimi in visokošolskimi ustanovami, z raziskovalnimi organizacijami in Raziskovalno skupnostjo Slovenije ter z delavskimi univerzami, pospeševale in zagotovile izobraževanje zadostnega števila ustreznih energetskih kadrov.
Vsaka udeleženka tega sporazuma bo v okviru svojega plana razvoja predvidela potrebne strokovne kadre za delo v:
—	energetskih službah in objektih naftnega in plinskega gospodarstva,
—	industrijskih in drugih gospodarskih obratih,
oporabaških ene ali več vrst energije.
IX.	PORAVNAVA SPOROV
34.	člen
Udeleženke sporazuma soglašajo s tem, da bodo spore, ki bi nastali pri izvrševanju tega sporazuma, predložili v razsojo arbitraži pri Samoupravni interesni skupnosti za nafto in plin v SR Sloveniji (ISNAP).
X.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
35.	člen
V okvirih srednjeročne energetske bilance SR Slovenije za obdobje 1981—1985 bo skupščina SIS za nafto in plin vsakoletno uskladila bilanco naftnih derivatov in energetskih plinov z bilancami drugih energetskih dejavnosti za tekoče leto v energetski bilanci SR Slovenije in sodelovala v uveljavljenem postopku njenega sprejemanja in izvajanja.
36.	člen
Samoupravni organi ISNAP — Skupščina in izvršni odbor bodo tekoče spremljali izvajanje tega samoupravnega sporazuma in drugih z njim povezanih sporazumov, analizirali bodo vzroke za odstopanje od Plana ter usklajevali ukrepe za odpravo motenj.
37.	člen
Udeleženke bodo spreminjale In dopolnjevale ta sporazum zlasti v naslednjih primerih:
—	bistvenih sprememb pogojev v surovinski bazi,
—	bistvenih sprememb pogojev gospodarjenja,
—	pojave nove tehnologije in novih proizvodov, ki bi bistveno menjali predvidevanja v sporazumu,
—	odločitve o potrebi sprememb v programiranem -družbenem razvoju ali stopnji rasti DP, kar bi zahtevalo spremembo" dogovorjenega programa razvoja Po tem samoupravnem sporazumu,
—	drugih pomembnejših vplivov.
38.	člen
Predlog za spremembo in dopolnitev tega samoupravnega sporazuma lahko da vsaka udeležepka ali družbenopolitična skupnost.
Za pravočasno dopolnjevanje tega sporazuma in vnašanje objektiviziranih sprememb lahko da skup-
ščini ISNAP predlog tudi strokovna služba skupnosti na podlagi zbranih predlogov podpisnic tega sporazuma ali na podlagi svoje presoje. Tak predlog da strokovna služba v predhodno obravnavo izvršnemu odboru ISNAP, o njegovem predlogu pa odloča skupščina ISNAP.
39.	člen
Za dosego skladnosti v razvoju celotne energetike na območju SR Slovenije in SFRJ obe samoupravni interesni skupnosti na področju energetike in Plansko poslovna skupnost za premog v sodelovanju s Komitejem za energetiko, industrijo in gradbeništvo SR Slovenije uskladijo temelje samoupravnih planov razvoja energetike. Tako usklajevanje se po potrebi opravi tudi pred spreminjanjem in dopolnjevanjem tega samoupravnega sporazuma in pri obravnavi predloga plana razvoja ISNAP.
40.	člen
Ta sporazum sprejemajo udeleženke skladno s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin (ISNAP).
A	41. člen
Spremembe in dopolnitve tega sporazuma se sprejemajo po postopku in na način kot se je sprejemal ta sporazum.
42.	člen
Ta sporazum prične veljati z dnem, ko ga podpišejo pooblaščeni podpisniki organizacij združenega dela in drugih članov ISNAP, ki skupaj dosegajo najmanj 60 odstotkov porabe naftnih derivatov in energetskih plinov v letu 1980 v SR Sloveniji.
43.	člen
Članice ISNAP in druge organizacije — uporabniki naftnih derivatov in energetskih plinov v energetske in neenergetske namene, ki ne podpišejo tega samoupravnega sporazuma:
—	nimajo zagotovljene dolgoročne zadosstne in zanesljive preskrbe z naftnimi derivati in energetskimi plini in v primeru omejitev ne bodo razvrščeni med prioritetne koristnike,
—	ne uživajo ugodnosti pri oblikovanju cen za
naftne derivate in energetske pline, pridobljenih z vlaganji svojih sredstev v gradnjo zmogljivtwti m področju nafte in plina po tem samoupravnem sporazumu,	1
—	ne morejo dobiti soglasja za povečanje porabe energije in industrijskih surovin iz nafte in zemeljskega plina, kadar bi to ogrožalo preskrbo podpisnikov tega samoupravnega sporazuma.
44.	fitesi
Podpisniki tega samoupravnega sporazuma so:
—	dobavitelji naftnih derivatov in enetgetiddh plinov ter transporterji surove nafte:
1.	Petrol — Ljubljana
2.	Istra-Benz, Koper
S.	INA-Nafta Lendava
4.	Plinarna Celje
5.	IPK Ljubljana, TOZD Plinarna Ljubljana, TOZD Butan-plin
6.	Mariborska plinarna, Maribor
7.	INA-plin Zagreb, TOZD trgovina s plinom Kozina
8.	Transport, Ilirska Bistrica
— organizacije združenega dela — veliki porabniki:
1.	Steklarna Hrastnik
2.	Tovarna glinice in aluminija Boris Kidrič, Kidričevo
3.	Združeno podjetje Slovenske železarne — Železarna Jesenice
4.	Združeno podjetje Slovenske železarne — Železarna Ravne
5.	Združeno podjetje Slovenske železarne — Železarna Store
6.	Industrija usnja Vrhnika
7.	Industrija gradbenega materiala Zagorje
8.	AERO, TOZD Tovarna celuloze Medvode
9.	Salonit, industrija cementa in azbest cementa
Anhovo'
10.	Lesonit, tovarna lesov, plošč, Ilirska Bistrica
11.	Mariborska tekstilna tovarna Maribor
12.	Goriške opekarne Bukovica
13.	Sava, industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, Kranj
14.	Sladkogorska tovarna kartona in papirja, Sladki vrh	/
15.	IPK Ljubljana, TOZD Komunalna energetika, Ljubljana
16.	Združene papirnice Vevče, Ljubljana
17.	SOZD EGS Termoelektrarna Trbovlje, REK Zasavje
18.	SOZD EGS Termoelektrarna Brestnica
19.	Cinkarna — metalurško-kemična industrija, Celje
20.	Cementarna Trbovlje
21.	Tovarna celuloze in papirja D j uro Salaj, Krško
22.	SAP-VTATOR, prometno, hotelsko in turistično podjetje Ljubljana
23.	Tekstilna tovarna Prebold
24.	TAM — Tovarna avtomobilov in motorjev, Maribor
25.	ZP ŽTP, Železniško gospodarstvo Ljubljana
26.	Energetsko industrijska cona Koper
— ostali porabniki naftnih derivatov in energetskih plinov v gospodarstvu, družbenih službah in občani, organizirani in zastopani v konferencah delegatov ISNAP na ravni 60 slovenskih občin.
Prognoza porabe primarne in koriščene energije iz nafte in zemeljskega plina v SR Sloveniji v obdobju
1981—1985
Energetska poraba		1975	v 10* ton 1980	1985		1990	1980/75	Stopnje rasti 1985/80	1990/85	
Beli derivati	KE	400,4	425	493	571	1,20	3,01	2,98
	transf.	—	11	11	11	—	0,00	0,00
	skupaj	400,4	436	504	582	1,72	2,94	2,92
Sred. derivati	KE	474,2	630	785	978	5,85	4,50	4,49
	transf.	2,4	70	70	70	96,33	0,00	0,00
	skupaj	476,6	700	855	1.048	7,99	4,08 •	4,15
Težki derivati	KE	687,6	610	584	416	-2,37	-0,87	-6,56
	transf.	19,4	90	77	65	35,92	-3,07	-3,33
	skupaj	707,0	700	661	481	-0,20	-1,14	-6,16
Tek. naft. plin	KE	'60,2	61	74	90	0,26	3,94	3,99
	transf.	10,6	6	12	14	-10,76	14,87	3,13
	skupaj	70,8	67	86	104	-1,10	5,12	3,87
Vsi derivati	KE	1.622,6	1.726	1.936	2.055	1,25	2,32	1,20
	transf.	32,4	177	170	160	40,44	-0,80	-1,21
	skupaj	1.654,8	1.903	2.106	2.215	2,83	2,05	1,01
Neenerg. poraba		120,0	251	352	481	15,90	7,00	6,44
Skupaj poraba derivatov:		1.774,8	2.154	2.458	2,696	3,95	2,68	1,87
Rafinerijske izgube	124,2	148	221	312	3,57	8,35	7,14
Skupaj potrebna surova nafta	' 1.899,0	2.302	2.679	3.008	3,92	3,08	2J14
Zemeljski plin:	.	v 106 Nm3					
KE	—	404	603	1.160	—	8,34	13,98
transf.	—	45	80	100	—	12,20	4,56
skupaj	—	449	683	1.260	—	8,75	13,00
Neenergetska poraba	7	71	100	140	58,94	7,09	6,96
Poraba skupaj	7	520	783	1.400	140,65	8,53	12,32
Izgube in poraba v prenosu	—	40	57	100	—	7,34	11,90
Skupaj (bruto)	7	560	840	1.500	143,97	8,45	12,30
Opomba:
Bilančni podatki iz energetske bilance 1981—1985 so začasnega značaja. Osnutek srednjeročne republiške energetske bilance SR Slovenije za obdobje 1981—1985 je pripravljen, vendar še ni družbeno verificiran pri republiških izvršnih organih, ker še ni usklajen z energetsko bilanco SFR Jugoslavije za obdobje 1981—1985, ki je še v izdelavi in postopku sprejemanja.
Energetska bilanca SR Slovenije za obdobje 1981—1985 bo sestavni del tega samoupravnega sporazuma.
A Temeljni plan investicij naftno-plinskega gospodarstva v SR		Sloveniji	aa obdobje 1981—		-1985 v	mili-
jonih din pri cenah iz leta 1979 (v oklepajih iz leta 1980)						
Raziskave in energ. objekti	Skupaj 1981—1985	1981	1982	'1983	1984	1985
1	2	3	4	5	6	7
1. Geološke raziskave indiciranih nahajališč nafte in						
zem. plina ter eksploatacija vrtin: a) geološke raziskave in vrtine za nafto in zem.	824	94	94	166	235	235
plin	(1042)	(119)	(119)	(210)	(297)	(297)
b) uvedba sekundarnih metod in frakturiranja pri	176	35	41	41	35	24
obstoj. vrtinah na območju Lendave	(223)	(44)	(52)	(52)	(44)	(31)
	1000	129	135	207	270	259
SKUPAJ 1	(1265)	(163)	(171)	(262)	(341)	(328)
2. Dograditev magistralnega plinovodnega sistema in						
finančna sanacija, oz. odplačevanje anuitet za plinovodni sistem zgrajen 1976—1980:						
a) finančna sanacija, oz. odplačevanje anuitet za	2186	544	590	500	451	101
plin. sistem zgrajen 1976—1980	(2766)	(688)	(746)	(633)	(571)	(128)
b) dograditev plinovodnega sistema	241	100	100	41	—	—
	(305)	(126,5)	(126,5)	(52)		
,	2427	644	690	541	451	101
SKUPAJ 2	(3071)	(814,5)	(872,5)	(685)	(571)	(128)
3. Uresničitev programa za prevzem zem. plina iz						
Alžira:						
a) finančna udeležba pri investicijah kot kredit	1086 -	—	—	543	543	—
Alžiru 50 mili j. $ v tuji valuti	(1374)	—		(687)	(687)	
b) merilna postaja in plinovodna povezava z itali-	61	—	—	25	36	—
janskim plin. sistemom	(78)			(32)	(46)	
	1147	—	—	568	579	—
SKUPAJ 3	(1452)	—	—	(719)	(733)	—
4. Najnujnejše skladiščne zmogljivosti za naftne de-						
rivate bi tekoči naftni plin:						
a) energetsko ind. cona Koper terminal za TNP in	676	133	290	253	—	—
propilan — I. faza 30.000 m3 b) energ. ind. cona Dolsko—Lj.—delež naftno-plin-	(856) P	(169)	(367)	(320)		
skega gosp. pri financ, infrastrukt. za terminal	181	—	—	—	60	121
tekoča goriva	X	(229) &	—	—	—	(76)	(153)
c) skladiščna zmogljivost za naftne derivate v Celju	272	162	110	—	—	—
za 20.000 ton	(344)	(205)	(139)			
d) skladiščna zmogljivost za tek. naftni plin v Mari-	97	—	48	49	—	—
boru 3.000 m3 za TNP	(123)	—-	(62)	(62)		
SKUPAJ 4	1226	295	448	302	60	121
	(1552)	(374)	(567)	(382)	(76)	(153)
Celotna vlaganja za realizacijo temeljnega plana	5800	. 1068	1273	1618	1360	481
ISNAP v obdobju 1981—1985	(7340)	(1351,5)	(1610,5)	(2048)	(1721)	(609)
B. Razširjeni program investicij naftno-plinskega gospodarstva SR Slovenije v obdobju 1981-					-1985 v	miH-
jonih din pri cenah iz leta	1979 (v oklepajih iz leta 1980)					
D očitni energ. objekti	Skupaj 1981—1989	1981	MM		MM	-
5- Razširitev terminala za tekoči naftni plin v EIC	284	—	—	—	100	184
Koper za dodatnih 20.000 m2	(358)	—			(126)	(232)
Zgraditev rezervoarskih zmogljivosti za naftne de-	./ 266	—	—	—*	66	200
rivate v ind. coni Dolsko Ljubljana — 20.000 ton	' (335)	—	—		(83)	(252)
							
1		2	3	4	3	6	7
7. Zgraditev rafinerije za regeneracijo odpadnih motornih in industrijskih olj v Mariboru z letno proizvodnjo 25.000 ton		450 (567)	—	—	25 (30)	90 (114)	335 (423)
SKUPAJ		1000 (1260)	—	—	25 (30)	256 (323)	719 (907)
C. Temeljni plan in razširjeni program investicij naftno-plinskega 1981—1985			gospodarstva SR		Slovenije	v obdobju	
A.	Temeljni plan ISNAP 1981—1985 B.	Razširjeni program ISNAP 1981—1985		5800 (7340) 1000 (1260)	1068 (1351,5)	1273 (1610,5)	1618 2048 25 (30)	1360 (1721) 256 (323)	481 (609) 719 (907)
SKUPAJ		6800 (8600)	1068 (1351,5)	1273 (1610,5)	1643 (2078)	1616 (2044)	1200 (1516)
53L
Na podlagi 42. člena samoupravnega,sporazuma o temeljih samoupravnih planov Samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin SR Slovenije za obdobje 1981—1985 je skupščina Samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin SR Slovenije na svojem 6. rednem zasedanju dne 2. februarja 1982 sprejela
SKLEP
o ugotovitvi začetka veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih samoupravnih planov samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin SR Slovenije za obdobje 1981 do 1985
Skupščina Samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin SR Slovenije ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin SR Slovenije veljaven, uporablja pa se od 1. 1. 1982 dalje.
Ljubljana, dne 2. februarja 1982.
Predsednik
skupščine Samoupravne interesne
skupnosti za nafto in plin SR Slovenije
Danile Skerbinek, dipl. inž. L r.
532.
Na podlagi 117. člena dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985, objavljenega v Uradnem listu SRS, št. 1/81 z dne 13. 1.
1981, sprejemajo udeleženci
ANEKS K SAMOUPRAVNEMU SPORAZUMU
o temeljih samoupravnih planov samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin v SR Sloveniji
za obdobje 1981—1985
dopolni se:
7.	člen
' — v tretji alinei, v tretji vrsti se besedilo dopolni z besedo »mineralnih« tako da glasi »odkrivanja in raziskovanja mineralnih surovin«
— v drugem odstavku, v drugi vrsti, se nadomesti »vsota 1000 milijonov din« z novim besedilom »1265 milijonov din pri cenah iz leta 1980«.
2.	Nadomesti se z novim besedilom 23. člen z naslednjimi popravljenimi podatki in dopolnjenim besedilom:
Vlaganja v raziskave za pridobivanje nafte in zemeljskega plina v SR Sloveniji ter izgradnje in rekonstrukcijo zmogljivosti za razvoj naftno-plinskega gospodarstva do leta 1985 (po cenah iz leta 1980) iz temeljnega programa so naslednja:
• Temeljni plan investicij naftno-plinskega gospodarstva SR Slovenije za obdobje 1981—1985 v milijonih din iz leta 1930
Raziskave In energetski objekti	1931_13*5
mio din
1.	Geološke raziskave inHiz-irani^ nahajališč nafte in zemeljskega ptina ter eteptoataefja w
tin:
a)	geološke raziskave in globoke vrtine za
nafto in zem. plin —	1042
b)	uvedba sekundantih metod in frakturtra-
nja pri obstoječih vrtinah na območju Lendave 223 Skupaj 1	1265
2.	Dograditev magistralnega plinovodnega sistema in finančna sanacija, oziroma odplačevanje anuitet za plinovodni sistem zgrajen v obdobju 1976—1980:
a)	finančna sanacija, oziroma odplačevanje
anuitet za plinovodni sistem zgrajen v obdobju 1976-1981	2766
b)	dograditev	plinovodnega	stoterna	305
Skupaj 2	,	3071
3.	Uresničitev programa za prevzem zemeljskega plina iz Alžira
a)	finančna udeležba pri investicijah v pli-novodne naprave pri dobavitelju zemeljskega ptina v Al žiru 50 milijonov 8 v obliti kredita v
tuji valuti	’	1374
b)	merilna postaja in plinovodna povezava
z italijanskim	plinovodnim	sistemom	78
Skupaj 3	1452
4.	Najnujnejše skladiščne zmogljivosti 'za tekoča goriva in tekoči naftni plin:
Skupna vlaganja
Raziskave In energetski objekti	1931—1985
- mio din
a)	energetsko industrijska cona Koper, terminal za tekoči naftni plin I. faze 30.000 mS, za 15.000 ton
b)	energetsko industrijska cona Dolsko— Ljubljana — delež naftno-plinskega gospodarstva pri financiranju infrastrukture za terminal za tekoča goriva
c)	skladiščna zmogljivost za naftne derivate v Celju za 20.000 ton
d)	skladiščna zmogljivost za tekoči naftni plin v Mariboru za 3.000 m3, oz. 1500 ton TNP
Skupaj 4	1552
Celotna vlaganja za realizacijo temeljnega plana razvoja naftno-plinskega gospodarstva 1981—1985 — 7340
Temeljni plan investicij naftno-plinskega gospodarstva za obdobje 1331—1985 zagotavlja preskrbo SR Slovenije z naftnimi. derivati in zemeljskim plinom po predvidevanjih srednjeročne energetske bilance SR Slovenije 1981—1985 s sezonskimi zalogami naftnih derivatov v trajanju 15 dni poprečne'porabe. S tem je ob skrajno racionalnem in varčnem ravnanju s to vrsto energije zagotovljena predvidena rast družbenega proizvoda s 3,5 %> letno, upoštevajoč še druge v bilanci predvidene energetske vire. S tem omogoča v družbenem planu začrtani razvoj proizvajalnih sil celotne družbene skupnosti in življenjske ter delovne pogoje "delovnih ljudi in občanov.
Dohodkovni učinki teh investicij niso neposredno merljivi niti pri porabnikih še manj pa pri izvajalcih naftno-plinske dejavnosti.
Zaradi tega in spričo nadaljevanja določevanja cen naftnim derivatom v zveznih družbenih organih, ni pričakovati akumulacije pri izvajalcih v obsegu, ki bo dovoljeval vračanja združenih sredstev. Ta samoupravni sporazum zato ne predvideva vračanje združenih sredstev, zagotavlja pa podpisnikom tega sporazuma, ki bodo združevali sredstva . za razvoj, trajne pravice:
1.	razporejanje združenih sredstev in odločanje o Prioritetnih namenih njihove uporabe,
2.	odločanja o dinamiki realizacije razvojnega Programa dejavnosti in o časovnih terminih odpoklica združenih sredstev v skladu z dinamiko vlaganj,
3.	odločanje o ukrepih za gospodarno in racionalno izrabo zgrajenih zmogljivosti,
4.	odločanje o načinu gospodarjenja z zgrajenimi zmogljivostmi,
5.	usklajevanja in uveljavljanja drugih interesov zaradi katerih se porabniki in izvajalci združujejo v SIS ža nafto in plin v SR Sloveniji.
3.	Nadomesti se 24. člen z novim besedilom:
24. člen
Celotna vlaganja v osnovna sredstva za realizacijo temeljnega plana ISNAP v obdobju 1981—1985 frodo znašala, 7.340 mrd. din.
Ta sredstva se bodo zagotavljala iz naslednjih virov:
—	združena sredstva po enotnih virih, osnovah in merilih 2,910 mrd. din, delež 39,6 °/o, ,
—	lastna sredstva OZD naftno-plinskega gospodarstva 0,608 mrd. din, delež 8,3 °/o,
856
229
344
123
—	posojila domačih bank 1,898 mrd din, delež 25,9 0/o,
—	inozemska sredstva 1,924 mrd din, delež 26,2 e/».
Sredstva po enotnih virih, osnovah in merilih bodo
združevali delavci v temeljnih organizacijah združenega . dela, v enovitih delovnih ■ organizacijah, kmetijskih in drugih zadrugah, v temeljnih organizacijah kooperantov, v temeljnih zadružnih organizacijah in drugih oblikah združevanja kmetov, v pogodbenih organizacijah združenega dela — vse s področja gospodarstva, ter delavci v temeljnih organizacijah združenega dela s sedežem na območju SR Slovenije s področja časopisno-založniške dejavnosti in sicer v višini 1,87 % od osnove, ki jo predstavlja... doseženi, čisti dohodek temeljne organizacije, ugotovljen v zaključnem računu za leto, ki predhodi letu,, v katerem poteka združevanje sredstev zmanjšan za del čistega dohodka za osebne dohodke, obračunane v zaključnem računu in povečan za amortizacijo, obračunano nad minimalnimi z zakonom predpisanimi stophjami.
Obračunani zneski za vsa sredstva, ki jih (zavezanci, udeleženci, podpisniki, navedeni v 44. členu tega aneksa) združujejo po enotnih virih, osnovah in merilih za SIS elektrogospodarstva, SIS za nafto in plin, SIS za železniški in luški promet (za področje železniškega in luškega prometa) in Republiško skupnost za ceste, ne smejo presegati 35% poprečnega zneska sredstev, ki jih je posamezni zavezanec, udeleženec, podpisnik razporedil za razširitev in izboljšanje materialne osnove dela in za amortizacijo, obračunano nad minimalnimi z zakonom predpisanimi stopnjami, v zaključnih računih zadnjih treh let pred letom, za katero se sestavlja zaključni račun, v katerem se ugotavlja obveznost za združevanje sredstev.
Če bo obveznost, izračunana po skupnih stopnjah za navedene SIS materialne proizvodnje presegala 35 procentno omejitev, se bo stopnja 1,87 proporcionalno zmanjšala.
4.	Nadomesti se 31. člen z naslednjim dopolnjenim
besedilom:
31. člen
Udeleženke sporazuma se obvezujejo, da bodo v okviru svojih dolgoročnih potreb in s tem svojega neposrednega interesa sodelovale pri uresničevanju programa razvoja naftnega in plinskega gospodarstva z lastnimi sredstvi izvajalskih organizacij združenega dela in združenimi sredstvi TOZD v gospodarstvu SR Slovenije skupno s kreditnimi sredstvi domačih poslovnih bank in s tujimi blagovnimi in finančnimi krediti, ki si jih bodo pridobili od Samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin SR Slovenije pooblaščeni investitorji v obsegu, določenem v tem samoupravnem sporazumu.
5.	Nadomesti se 44. člen z novim besedilom, M glasi:	|
44. člen
Podpisniki tega samoupravnega sporazuma so delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, v enovitih delovnih organizacijah kmetijskih in drugih zadrugah, v temeljnih organizacijah kooperantov, v temeljnih zadružnih organizacijah in drugih oblikah združevanja kmetov, v pogodbenih organizacijah združenega dela — vse s področja gospodarstva, ter delavci v temeljnih organizacijah združenega dela s sedežem na območju SR Slovenije s področja časopisno-založniške dejavnosti.
V prilogi k temu samoupravnemu sporazumu se	sredstvih, ki bodo združena v letih od 1982 do 1985 po tabela na str. 672 zamenja z novo tabelo, ker je bilo	enotnih virih, osnovah	in merilih in kot so upoštevana potrebno dinamiko in obseg vlaganj v temeljnem pla-	v dogovoru o temeljih	družbenega plana SR Slovenije nu naftno-plinskega gospodarstva SR Slovenije 1981	za obdobje 1981—1985.	Nova tabela priloge je sestavni do 1985 po posameznih letih uskladiti z razčlenjenimi	del tega aneksa, podatki Zavoda SR Slovenije za družbeno planiranje o A. Program vlaganja sredstev v realizacijo temeljnega plana ISNAP za obdobje 1981—1985 po virih z letno dinamiko vlaganj (r milijonih din po cenah iz leta 1980)							
Skupna vlag. 81—85		Delež •/•	1981	1982	1983	1984	1985
1	2	S	4	5	6	7	•
1. Geološke raziskave indiciranih nahajališč							
nafte in zemeljskega plina ter frakturiranje							
eksploatacij skih vrtin	12165,00	100,00	138,12	84,00	186,88	356,00	500,00
			(prejem)	(vračilo)			
(Premostni kredit I.B-ZB)	—	—	(118,12)	(118,12)			
Lastna sredstva	111,35	8,89	—	—	' —	45,00	66,35
Združena sredstva	520,00	41,11	118,12	30,00	58,71	130,84	182,33
Posojila domačih bank	233,65	42,09	—	—	60,50	69,36	103,79
Inozemska sredstva	300,00	27,85	—	34,00	47,67	90,80	127,53
Bencinski dinar	—	—		o	—	—		
RS SRS združena sredstva	100,00	7,91	20,00	20,00	20,00	20,00	20,00
2. a) Finančna sanacija plinovodnega sistema							
,za zemeljski plin	2.766,00	100,00	688,00	746,00	633,00	540,00	159,00
		(prejem)		(vračilo)			
(premostilni kredit LB-ZB) zdr. sredstva	—	—	(180,58)	(180,58)	—		
Lastna sredstva	—	—	—	—	—	—	—
Združena sredstva	2.206,11	79,76	180,58	693,53	633,00	540,00	159,00
Posojila domačih bank	559,89	20,24	507,42	52,47	—	—	—
Inozemska sredstva	—-	—	* 		—	—	—	—
(3-letni kredit LB-ZB) zdr. sred.	—	■ —	—	(prejem)	—	— (vračilo)	
				(434,01)			(434,01)
b) Dograditev plinovodnega sistema	305,00	100,00	—	100,00	100,00	105,00	
Lastna sredstva	62,50	20,50	—	7,50	25,00	30,00	
Združena sredstva	29,00	9,50	—	—	—	29,00		
Posojila domačih bank'	213,50	70,00	—	92,50	75,00	46,00		
Inozemska sredstva	—	—	—	—	—	—	—
3. Program za nakup zemeljskega plina							
Iz Alžira:							
a) Finančna udeležba pri investicijah kot kre-							
dit Alžiru 50 milj. $ v tuji valuti	1.374,00	100,00	—	—	687,00	687,00	
Lastna sredstva	—.	/	—						
Združena sredstva	_						_		
Posojila domačih bank	—	—	—	—	—		
Inozemska sredstva	1.374,00	100.00	—	687,00	687,00	—	—
b) Merilna postaja in plinovodna povezava z							
italijanskim plinovodnim sistemom	78,00	100,00	• 		27,00	43.59	7,41	—
Lastna sredstva	15,9944	20,50	—	2,56	13,43			
Združena sredstva	7,41	9,50	—	—	—	7,41			
Posojila domačih bank	—	—	—	—	—			
Inozemska sredstva	54.60	70,00	—	24,44*	30,16	—	—
4. Skladiščne zmogljivosti za naftne derivate							
in tekoči naftni plin							
a) Energ. ind. cona Koper terminal za TNP							
in propilen I. faza 30.000 mS	856,00	100,00	120,00	416,00	278,65	41,35	—
(Premostilni kredit LB-ZB)							
Lastna sredstva	175,48	“ 20,50	—	48.50	126.98		—
Združena sredstva	81,35	9,50	—	40,00	—	41,35	—
Posojila domačih bank	461,67	53,94	60,00	250,00	151,67	—	—
Inozemska sredstva	137,50*	16,06	60,00*	77,50*	—	—	—
Z
1	2	3	4	5	6	7	8
b) Energ. ind. cona Dolsko, delež naft. plin. gospod, pri financiranju infrastrukture za terminal za tekoča goriva	229,00	100,00					229,00
Lastna sredstva	46,95	20,50	—	—	—	—	46,95
Združena sredstva	21,76	9,50	—	—	—	—	21,76
Posojila domačih bank	160,29	70,00	—	—	—	—	160,29
Inozemska sredstva	—	—	—	—	—	—	—
c) Skladišče naftnih derivatov v Celju za 20.000 ton	344,00	100,00	133,00	211,00			
(premos-tilni kredit LB-ZB) Lastna sredstva	70,52	20,50	_	70,52			
Združena sredstva	32,68	9,50	—	32,68	—	—	—
Posojila domačih bank	210,40	61,16	102,60	107,80	—	—	—
Inozemska sredstva	30,40*	8,84	30,40*	—	—	—	—
d) Skladišče za tekoči naftni plin v Mariboru 3.000 m3	123,0	100,00		61,50	61,50		
Lastna sredstva	25,21	20,50	—	5,21	20,00	—	—
Združena sredstva	11,69	9,50	—	—	11.69	—	—
Posojila domačih bank	58,60	47,64	—	28,79	29,81	—	—
Inozemska sredstva	27,50	22,36	—	27,50*	—	—	—
Celotna in letna vlaganja za uresničenje temeljnega plana ISNAP v obdobju 1981 do 1985	7.340,00	100,00	1.079,12	1.645,50	1.990,62	1.736,76	888,00
(premostilni kredit LB-ZB) Lastna sredstva + RS SRS	508,00	6,92		134,29	185,41	75,00	113,30
Združena sredstva	2.910,00	39,65	298,70	796,21	703,40	748,60	363,09
Posojila domačih bank	1.898,00	25,86	670,02	531,56	316,98	115,36	264,08
Inozemska sredstva Bencinski dinar	1.924,00	26,21	90,40	163,44	764,83	777,80	127,53
Združena sredstva Raz. sk. SRS	109,00	1,36	20,00	20,00	20,00	20,00	20,00
	+ 298,70	—	+ 298,70	—			
Vračilo premostilnega kredita	—298,70	—	—	—298,70	—	—	—
Prejem 3 letnega kredita LB-ZB	+ 434,01		—	+ 434,01	—	—	—
Vračilo 3 letnega kred. LB-ZB	—434,01	—	—	—	—	—	—434,01
Za prednostne naložbe temeljnega plana ISNAP 1981—1985 bodo pritekala sredstva po virih in letih:	7.340,00	100,00	780,40	1.510,19	1.990,62	1,736,76	1.322.01
Lastna sredstva + sred. RS SRS	608,00	8,28	20,00	154,29	205,41	95,00	133,30
Združena sredstva	2.910,00	39,65	—	660,90	703,40	748,60	797,10
Posojila domačih bank	1.898,00	25,86	670,02	531,56	316,98	115,36	264,08
Inozemska sredstva	1.924,00	26,21	90,40	163,44	764,83	777,80	127,53
B. Z zbiranjem dodatnih namenskih sredstev iz maloprodajnih cen naftnih derivatov naj bi pridobili v letih 1981—1985 okrog 1.260 milijonov din po ocenah iz leta 1980 in bodo uporabljena za uresničitev razširjenega programa ISNAP za obdobje 1981—1985, ki vključuje zgraditev skladiščnih zmogljivosti za tekoča in plinska goriva ter zgraditev rafinerije odpadnih olj:
Razširjeni program ISNAP 1981—1985	1.260,00	100,00	—	—	30,00	323.00	907,00
Lastna sredstva namenska sredstva — bencinski dinar	100,00 1.160,00	7,94 92,06	—	—	2,38 —	27,62	25,62 297,38	72,00 835,00
Inozemski krediti It — 27,48 din X (_) kredit 8 milijonov $ = 219,84 milijonov din.
Ta program odraža sedanje možnosti financiranja graditve energetskih objektov na podlagi predvidenih virov navedenih v finančni konstrukciji samoupravnega sporazuma o temeljih plana ISNAP v obdobju 1981 do 1985. Poleg tega je računati tudi na v sporazumu predvidena namenska sredstva iz maloprodajnih cen tekočih goriv, katerih obseg in dinamika še nista določena. Zato bo ISNAP Vsako leto ugotovil najreal-nejše vire in dinamiko sredstev in temu primerno postavljal letne plane razvoja te energetske dejavnosti.
533.
Na podlagi 42. člena samoupravnega sporazuma o temeljih samoupravnih pianov Samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin SR Slovenije za obdobje 1981 do 1985 je skupščina Samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin SR Slovenije na svojem 6. rednem zasedanju dne 2. februarja 1982 sprejela
SKLEP
o ugotovitvi začetka veljavnosti aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih samoupravnih planov Samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin SR Slovenije za obdobje 1981 do 1985
Skupščina Samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin SR Slovenije ugotavlja, da je aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Samo-
upravne interesne skupnosti za nafto in plin SR Slovenije veljaven, uporablja pa se od 1. januarja 1982 dalje.
Finančne obveznosti, ki izhajajo iz aneksa k samoupravnemu sporazumu c temeljih samoupravnih planov Samoupravne interesne -skupnosti za nafto in plin v SR Sloveniji v obdobju 1981—1985 poravnavajo zavezanci na žiro račun št. 50101-661-13037 pri Samoupravni interesni skupnosti za nafto in plin SR Slovenije, Ljubljana, Hajdrihova 2.
Ljubljana, dne 2. februarja 1982.
Predsednik
skupščine Samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin SR Slovenije
Danilo Skerbinek, dipl. inž. L r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
534.
Na podlagi 349. in 357. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) ter 95. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81) so Skupščina mesta Ljubljane na podlagi 64. in 89. člena statuta mesta (Uradni list SRS, št. 2/78), na 56. seji zbora združenega dela dne 4. 3. 1982 in na 52. seji zbora občin dne 4. 3. 1982, Skupščina občine Cerknica, na podlagi 168. in 169. člena statuta občine (Uradni list SRS, št. 20/74), na 35. seji zbora združenega dela dne 10. 2. 1982 in na 35. seji zbora krajevnih skupnosti dne 10. 2. 1982, Skupščina občine Črnomelj, na podlagi 42. in 174. člena statuta občine (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/80), na 45. seji zbora združenega dela dne 29. 12. 1981 in na 45. seji zbora krajevnih skupnosti dne 29 12. 1981, Skupščina občine Domžale, na podlagi 236. člena statuta občine (Uradni vestnik občine Domžale, št. 4/79 in 7/80), na 37. seji zbora združenega dela dne 22. 12. 1981 in na 37. seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. 12. 1981, Skupščina občine Grosuplje, na podlagi 8. in 191. člena statuta občine (Uradni list SRS, št. 10/78), na 48. seji zbora združenega dela dne 27. 1. 1982 in na 45. seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. 1. 1982, Skupščina občine Idrija, na podlagi 112. in 207. člena statuta občine (Uradni list SRS, št. 22/79), na 9. seji zbora združenega dela dne 11. 1. 1982 in na
8.	seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. 12. 1981, Skupščina občine Jesenice, na podlagi 209. člena statuta občine (Uradni vestnik Gorenjske, št. 18/74), na 44. seji zbora združenega dela dne 11. 2. 1982 in na 42. seji zbora krajevnih skupnosti dne 11. 2. 1982, Skupščina občine Kamnik, na podlagi 97. in 185. člena statuta občine (Uradni list SRS, št. 7/78), na 35. seji zbora združenega dela dne 28. 10. 1981 in na 34. seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. 10. 1981, Skupščina občine Kočevje, na podlagi 19. člena statuta občine (Uradni list SRS, št. 6/79), na 20. seji zbora združenega dela dne 29. 9. 1981 in na 19. seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. 9. 1981, Skupščina občine Kranj, na podlagi 183. člena statuta občine (Uradni vestnik Gorenjske, št 13/77), na 45. seji zbora združenega dela dne 23. 12. 1981 in na 46. seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. 12. 1981, Skupščina občine Litija, na podlagi 85. člena statuta občine (Uradni list SRS, št 12/78 in 4/81), na 21. seji zbora združenega dela dne 4. 12. 1981 in na 21.
seji zbora krajevnih skupnosti dne 4. 12. 1981, Skupščina občine Logatec, na podlagi 133. člena statuta občine (Uradni list SRS, št. 3/78), na 41. seji zbora združenega dela dne 1. 2 1982 in na 41. seji zbora krajevnih skupnosti dne 1 2. 1982, Skupščina občine Metlika, na podlagi 219. člena statuta občine, na 25. seji zbora združenega dela dne 28. 12. 1981 in na 25. seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. 12. 1981, Skupščina občine Novo mesto, na podlagi 223. člena statuta občine (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79), na 34. seji zbora združenega dela dne 28. 12. 1981 in na 32. seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. 12. 1981, Skupščina občine Radovljica, na podlagi 184. člena statuta občine (Uradni vestnik Gorenjske, št. 33/78), na 32. seji zbora združenega dela dne 20. 1. 1982 in na 32. seji zbora .krajevnih skupnosti dne 20. 1. 1982, Skupščina občine Ribnica, na podlagi 165. člena statuta občine (Skupščinski Dolenjski list, št. 1,1/78), na 14. seji zbora združenega dela dne 29. 12. 1981 in na 14. seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. 12. 1981, Skupščina občine Škofja Loka. na podlagi 92. in 98. člena statuta občine (Uradni vestnik Gorenjske št. 2/82), na 11. seji zbora združenega dela dne 17. 2. 1932 in na 11. seji zbora krajevnih skupnosti dne 17. 2. 1982, Skupščina občine Trebnje, na podlagi 208. člena statuta občine (Uradni list SRS, št. 9/79), na 26. seji zbora združenega dela dne 27. 11. 1981 in na 26. seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. 11. 1981, Skupščina, občine Tržič, na podlagi 133. in 143. člena statuta občine (Uradni vestnik Gorenjske, št. 11/74), na 30. seji zbora združenega dela dne 28. 1. 1982 in na 32. seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. 1. 1982 ter Skupščina občine Vrhnika, na podlagi 195. in 202. člena statuta občine (Uradni list SRS, št. 31/79), na 33. seji zbora združenega dela dne 28. 12. 1981 in na 31. seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. 12. 1981 sprejele
AKT
o ustanovitvi Zgodovinskega arhiva Ljubljana
1.	člen
Skupščina mesta Ljubljane ter Skupščine občin Cerknica, Črnomelj, Domžale,' Grosuplje, Idrija, Jesenice, Kamnik, Kočevjfe, Kranj, Litija, Logatec, Metlika,
Novo mesto, Radovljica, Ribnica, Škofja Loka, Trebnje, Tržič in Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelji) izdajajo akt o ustanovitvi Zgodovinskega arhiva Ljubljana.
Ime delovne organizacije je: Zgodovinski arhiv Ljubljana, p. o. (v nadaljnjem besedilu: arhiv). Sedež arhiva je v Ljubljani, Mestni trg 27.
2.	člen
Arhiv opravlja naslednje naloge:
—	ugotavlja, odbira, prevzema oziroma zbira in upravlja z arhivskim gradivom ter ga daje v uporabo,
—	nakupuje arhivsko gradivo, ki je v lasti občanov,
—	evidentira arhivsko gradivo, ki je izven območja arhiva in zadeva njegovo območje ter dopolnjuje svoje fonde z reprodukcijami tega gradiva,
—	vodi evidenio arhivskega gradiva ter izdaja prepise in potrdila na podlagi dokumentov,
—	konzervira in restavrira arhivsko gradivo in ga mikrofilma,
—	strokovno obdeluje arhivsko gradivo, izdeluje inventarje, vodnike in druge pripomočke zg uporabo arhivskega gradiva,
—	daje družbenim pravnim osebam in društvom, ki ne izročajo arhivskega gradiva arhivu splošna pojasnila o tem, kateri deli dokumentarnega gradiva imajo lastnosti arhivskega gradiva,
—	objavlja inventarje, vodnike in druge pripomočke za uporabo arhivskega gradiva, objavlja arhivsko gradivo in opravlja druge znanstvenoraziskovalne naloge, zlasti na področjh zgodovine,
—	opravlja znanstvenoraziskovalne naloge na področju arhivistike,
—	pripravlja razstave in druge oblike predstavitev arhivskega gradiva,
—	izdaja publikacije,
—	razvija pri delovnih ljudeh in občanih zavest o pomenu arhivskega gradiva in njegovega varstva.
Arhiv opravlja naloge varstva za arhivsko gradivo, ki je nastalo oziroma nastaja pri organih, organizacijah, skupnostih in drugih samostojnih pravnih osebah, ti m imele odroma imajo sedež na območju, za ka-tyega je ustanovljen, razen za gradivo, za katerega opravljajo naloge varstva v skladu z zakonom o naravni in kulturni dediščini Arhiv SR Slovenije in or-«**d tat 100. Sena tega zakona. 3 4
3.	Sen
Arhiv pridobiva dohodek s svobodno menjavo deta v kulturnih skupnostih mesta Ljubljane in občin, *a katere je ustanovljen oziroma po njih, razen za opravljanje nalog iz četrte alinee prejšnjega člena, ki jih zagotavljajo ustanovitelji v proračunu.
Sredstva za razširitev prostorskih kspecžtat za hrambo arhivskega gradiva in za tehnično opremo za-hje ter sredstva za poslovne stroške za arhivska skla-dišča pridobiva arhiv v kulturnih skupnostih oziroma Po njih Edi kako drugače, kar uredi vsak ustanovitelj Posebej.
4.	člen
.Medsebojne pravice in obveznosti uredijo
—	ustanovitelji s samoupravnim sporazumom e
medsebojnih pravicah in obveznostih ustanoviteljev Zgodovinskega arhiva Ljubljana,
•— Ljubljanska kulturna skupnost in kulturne skupnosti občin, za katere je ustanovljen arhiv, j
samoupravnim sporazumom o vsebinski in razvojni usmeritvi ter o pogojih opravljanja dejavnosti Zgodovinskega arhiva Ljubljana.
5.	člen
Organ upravljanja arhiva je svet arhiva, ki ima 14 delegatov: 7 delegatov delegirajo delavci arhiva, 7 pa je delegatov družbene skupnosti, ki jih delegirajo:
— Skupščina mesta Ljubljane — enega delegata,
— Skupščine občin Cerknica, Domžale, Grosuplje, Idrija, Kamnik, Kočevje, Litija, Logatec, Ribnica in Vrhnika — enega delegata,
— Skupščine občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — enega delegata,
— Skupščine občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje — enega delegata,
—	medobčinski sveti SZDL za Ljubljansko regijo, Gorenjsko in Dolenjsko — enega delegata,
—	medobčinske gospodarskb zbornice za ljubljansko območje, Gorenjsko in Dolenjsko'— enega de-Jegata,
— Filozofska fakulteta v Ljubljani in Zgodovini sko društvo za Slovenijo — enega delegnta.
6.	člen
Statut arhiva se sprejme v soglasju z ustanovitelji, potrdi pa ga Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center.
7.	člen
Zakonitost dela arhiva nadzoruje upravni organ občine Ljubljana Center, pristojen za kulturo.
8.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta akt, preneha veljati odločba o spremembi in dopolnitvi odločbe o ustanovitvi zavoda Zgodovinski arhiv Ljubljana (Uradni list SRS, št. 3/75 in 23/79).
9.	člen
Ta akt začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 020-41/79
Ljubljana, dne 4. marca 1982.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljen« dr. Marj*« MB* L r.
St. 63-1/81
Cerknica, dne 10. februarja 1982.
Skupščine občine Cerknica
Janez Pakti L r.
St 022-7/81
Črnomelj, dne 29. decembra 198L
Predsednik
Skupščine občine Črnomelj
Niko Požek, dipL inž. L r.
St 63-7/81-n
Domžale, dne 22. .decembra 1981.
Predsednik
Skupščine občine Domžale Jernej Lenič L r.
St. 63-1/81
Grosuplje, dne 27. januarja 1982.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r.
St. 021-7/81
Idrija, dne 11. januarja 1982.
Predsednik
Skupščine občine Idrija Cveto šulgaj L r.
-St. 032-3/66
Jesenice, dne 11. februarja 1982.
Predsednik
Skupščine občine Jesenice
Ivo Arzenšek, dipl. inž. 1. r.
St 021-5/81
Kamnik, dne 11. novembra 1981.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik Slavko Ribaš, dipL inč. L r.
St. 63-1/81-2/1
Kočevje, dne 29. septembra 1981.
Predsednik \ Skupščine občine Kočevje Jože Novak L r.
St. 63-02/1981-4)2
Kranj, dne 23. decembra 1981.
Predsednik
Skupščine občine Kranj Stane Božič 1. r.
St. 63-1/81
Litija, dne 4. decembra 1981.
Predsednik
Skupščine občine Litija Jože Dernovšek L r.
St. 021-6/81
Logatec, dne 1. februarja 1982.
Predsednik
Skupščine občine Logatec Franc Godina, dipl. inž. 1. r.
St. 63-3/79
Metlika, dne 28. decembra 1981.
Predsednik
Skupščine občine Metlika
Frane VrvBčar L r.
St. 032-03/80-2
Novo mesto, dne 28. decembra 1981.
Predsednik
Skupščine občine Novo mesto Uroš Dular L r.
Radovljico, dne 20. januarja IMS.
Predsednik ftbčine Radovljica *r»t ML 1 r.
St 63-1/75
Škofja Loka, dne 17. februarja 1982.
Predsednik
Skupščine občine Škofja Loka
Viktor Žakelj 1. r.
St. 010-1/81-2
Trebnje, dne 27. novembra 1981.
Predsednik
Skupščine občine Trebnje Tone Žibert 1. r.
St. 63-3/81-2
Tržič, dne 28. januarja 1982.	,
Predsednik
Skupščine občine Tržič
Milan Ogris L r.
St. 1/2-016-2/81
Vrhnika, dne 30. decembra 1981.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač L r.
535.
Na podlagi 358. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in drugega odstavka 95. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81) sklenejo Skupščina mesta Ljubljane ter Skupščine občin Cerknica, Črnomelj, Domžale, Grosuplje, Idrija, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Kranj, Litija, Logatec, Metlika, Novo mesto, Radovljica, Ribnica, Škofja Loka, Trebnje, Tržič in Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: udeleženci)
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o medsebojnih pravicah in obveznostih ustanoviteljev Zgodovinskega arhiva Ljubljana
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom urejajo udeleženci, ki so ustanovili Zgodovinski arhiv Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: arhiv) medsebojne pravice in obveznosti iz medsebojnih odnosov, ki se vzpostavljajo z opravljanjem dejavnosti arhiva.
2.	člen
Udeleženci:
—	določajo in uveljavljajo politiko varstva arhivskega gradiva,
—	zagotavljajo v sistemu družbenega planiranja ža delovanje arhiva potrebne prostore,
—	izdajajo akte na podlagi drugega odstavka 59. in četrtega odstavka 95. člena zakona o naravni in
Imitumi dediščini ter opravljajo druge ukrepe, ki jih določa zakon za varovanje arhivskega gradiva,
—	spodbujajo samoupravno sporazumevanj e in sodelujejo pri družbenem dogovarjanju o vprašanjih
varstva arhivskega gradiva.
St 63-1-31-01
Predsednik
Skupščine občine' Ribnica
3.	člen
Za zavarovanje arhivskega gradiva pred uničenjem, poškodovanjem ali odtujitvijo v izrednih razmerah, neposredni vojni nevarnosti in vojni ter ob naravnih in drugih hudih nesrečah zagotavljajo ude-
leženci potrebno število delovnih obveznikov v arhivu, rezervne prostore za namestitev arhivskega gradiva in zaklonišča za posebno dragoceno arhivsko gradivo. Krajevne skupnosti zagotavljajo na območju, kjer so arhivska skladišča, narodno in civilno zaščito zanje.
4.	člen
Udeleženci zagotovijo v svojem proračunu sredstva za vodenje evidence arhivskega gradiva in za izdajanje predpisov in potrdil na podlagi dokumentov iz arhivskega gradiva po naslednjih kriterijih:
Cerknica	•/• 1,6
Črnomelj	1,7
Domžale	4,1
Grauplje	2,0
Idrija	1,8
Jesenice	4,1
Kamnik	3,0
Kočevje	2,1
Kranj	8,8
Litija	1,6
Ljubljana	47,0
Logatec	0,9
Metlika	0,9
Novo mesto	6,6
Radovljica	3,6
Ribnica	1,2
Škofja Loka	4,2
Trebnje	1,5
Tržič	1,7*
Vrhnika	1,6
Arhiv je dolžan predložiti udeležencem vsako leto do 30. novembra finančno ovrednoteni program dela za naslednje leto, M ga bodo financirali iz sredstev svojih proračunov. Do konca meseca februarja je arhiv dolžan predložiti udeležencem poročilo o izvedbi programa dela v preteklem letu. 5 6 7
5.	člen
Arhiv je dolžan zagotoviti takšno notranjo organizacijo, ki bo zagotavljala racionalno delitev dela, strokovnost in ekonomičnost poslovanj.
6.	člen
Udeleženci se ^medsebojno dogovorijo, da so nosilci usklajevalnih postopkov glede zadev iz tega samoupravnega sporazuma:
— Skupščina mesta Ljubljane za mesto Ljubljana in za občine Cerknica. Grosuplje, Idrija, Kamnik, Kočevje, Litija, Logatec, Ribnica in Vrhnika,
— Skupščina občine Kranj za občine Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič,
— Skupščina občine Novo mesto za občine Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje.
7.	člen
V primerih, ko po 5. členu akta o ustanovitvi Zgodovinskega arhiva Ljubljana več občinskih skupščin imenuje skupnega delegata v svet arhiva, ga za posamezno mandatno obdobje imenuje iz posamezne skupine občin skupščina tiste občine, ki pride po abecednem redu na vrsto.
8.	člen
V razpisno komisijo za imenovanje individualnega poslovodnega organa arhiva imenuje predstavnike družbenopolitične skupnosti Skupščina občine Ljubljana Center.
9.	člen
Pravice in obveznosti udeležencev nastanejo z dnem sklenitve samoupravnega sporazuma,
10.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo in podpišejo vsi udeleženci in se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-41/79
Ljubljana, dne 4. marca 1982.
'	Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
dr. Marjan Rožič 1. r.
St. 63-1/81
Cerknica, dne 10. februarja 1982. '
Predsednik Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž L r.
S.	022-7/81
Črnomelj, dne 29. decembra 1981.
Predsednik Skupščine občine Črnomelj
Niko Požek, dipl. inž. 1. r.
St 63-7/81-11
Domžale, dne 22. decembra 1981.
Predsednik Skupščine občine Domžale
Jernej Lenič L r.
St. 63-1/81	i
Grosuplje, dne 27. januarja 1982.
Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r.
St. 021-7/81
Idrija, dne 11. januarja 1982.
Predsednik Skupščine občine Idrija
Cveto šulgaj 1. r.
St. 032-3/66
Jesenice, dne 11. februarja 1982.
Predsednik Skupščine občine Jesenice
Ivo Arzenšek, dipl. inž. 1. r.
St. 021-5/81
Kamnik, dne 11. novembra 1981.
Predsednik Skupščine občine Kamnik
Slavko Ribaš, dipl. inž. L r.
St. 63-1/81-2/1 Kočevje, dne 29.
septembra 1981.
Predsednik Skupščine občine
Kočevje
Ječe Novak 1. r.
St. 63-02/1981-02
Kranj, dne 23. decembra 1981.
Predsednik Skupščine občine
Kranj
Stane Božič L r.
St. 63-1/81
Litija, dne 4. decembra 1981.
Predsednik Skupščine občine Litija
Jože Dernovšek 1. r.
St. 021-6/81
Logatec, dne 1. februarja 1982.
Predsednik Skupščine občine Logatec
Franc Godina, dipl. inž. 1. r.
St. 63-3/79 Metlika, dne 28.
decembra 1981.
v Predsednik Skupščine občine Metlika
Franc Vrviščar 1. r.
St. 032-03/80-2 Novo mesto, dne 28.
decembra 1981.
Predsednik Skupščine občine Novo mesto Uroš Dular 1. r.
St 021-12-1981
Radovljica, dne 20. januarja- 1982.
Predsednik Skupščine občine
Radovljica
Leopold Pernuš, dipl. inž. 1. r.
St. 63-1-81-01
Ribnica, dne 7. januarja 1982.
Predsednik Skupščine občine
Ribnica
Stanc Kromar 1. r.
St. 63-1/75 Škofja Loka, dne
februarja 1982. Predsednik Skupščine občine Škofja Loka
Viktor Žakelj 1. r.
St. 010-1/81-2
Trebnje, dne 27. novembra 1981.
Predsednik Skupščine občine Trebnje
L r.
St. 63-3/81-2
Tržič, dne 28. januarja 1982.
Predsednik Skupščine občine
Tržič
Milan Ogris L r.
St. 1/2-016-2/81 Vrhnika, dne 30.
decembra 1981.
Predsednik .Skupščine občine
Vrhnika
L r.
536.
Na podlagi četrtega odstavka 95. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81),
64.	člena statuta mesta Ljubljane (Uradni Ust SRS, št. 2/78) in na predlog Zgodovinskega arhiva Ljubljana izdaja komite za izobraževanje, raziskovalno dejavnost, kulturo in telesno kulturo pri Skupščini mesta Ljubljane
ODREDBO
o družbenih pravnih osebah in društvih, katerih arhivsko gradivo bo prevzemal Zgodovinski arhiv Ljubljana
1.	Člen
Družbene pravne osebe in društva, ki imajo sedež na območju mesta Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: družbene pravne osebe in društva) in katerih arhivsko gradivo bo v skladu z zakonom o naravni in kulturni dediščini (v nadaljnjem besedilu: zakon) pre-vzemal Zgodovinski arhiv Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: arhiv), so:
DES, Ljubljana
Petrol, Ljubljana
Titovi zavodi Litostroj, Ljubljana
Indos, Ljubljana*
Rog, Ljubljana
Saturnus, Ljubljana
Belinka, Ljubljana
IMP, Ljubljana
Jugotekstil, Ljubljana
Lek, Ljubljana
Donit, Medvode
Slovenijales, Ljubljana
Lesnina, Ljubljana
Papirnica Vevče, Vevče
Kartonažna tovarna Ljubljana
Dekorativna Ljubljana
Pletenina Ljubljana
Rašica Ljubljana, Gameljne
Tobačna tovarna Ljubljana
Pivovarna Union Ljubljana
HP Kolinska, Ljubljana
Žito Ljubljana
Slovin, Ljubljana
KIT SOZD, Ljubljana
ČZP Pravica-Dnevnik, Ljubljana
Državna založba Slovenije, Ljubljana
Založba Borec, Ljubljana
Mladinska knjiga, Ljubljana
Cankarjeva založba Ljubljana
Slovenija ceste-Tehnika, Ljubljana
GIP Gradis Ljubljana
Podjetje tja. PTT promet Ljubljana
SAP-Viatcr Ljubljana
Inex-Adria-Aviopromet, Ljubljana Iskra, Ljubljana Iskra-Commerce, Ljubljana
Iskra, industrija elementov za elektroniko Ljubljana
Metalka, Ljubljana Emona, Ljubljana Mercator, Ljubljana Elektrotehna, Ljubljana Kompas, Ljubljana Komunalno podjetje Ljubljana IPK Ljubljana
Ljubljanska banka, Ljubljana Geološki zavod Ljubljana Osnovna šola Prežihov Voranc, Ljubljana Osnovna šola narodni heroj Tone Tomšič, Ljubljana Osnovna šola Ledina, Ljubljana Osnovna šola I. bataljona Dolomitskega odreda Horjul
Srednja šola Ivan Cankar za splošno kulturo in elektroenergetiko, Ljubljana
Srednja družboslovna šola Vida Janežič, Ljubljana Srednja pedagoška šola, Ljubljana	,
Srednja šola za računalništvo, Ljubljana Srednja šola za elektroniko, Ljubljana Srednja naravoslovna šola, Ljubljana Srednja elektrotehniška šola, Ljubljana Srednja šola za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani	.
Srednja gradbena šola, Ljubljana Srednja kemijska šola, Ljubljana Srednja šola za strojništvo v Ljubljani Srednja ekonomska šola Boris Kidrič, Ljubljana VI. gimnazija Ljubljana Moste
Zavod za glasbeno in baletno izobraževanje, Ljubljana	*
Delavska univerza Boris Kidrič, Ljubljana
Mestna knjižnica Ljubljana
Delavska knjižnica, Ljubljana
Mestno gledališče Ljubljansko, Ljubljana
Šentjakobsko gledališče, Ljubljana
Lutkovno gledališče, Ljubljana
Akademski pevski zbor Tone Tomšič, Ljubljana
Partizanski pevski zbor, Ljubljana
Slovenski oktet, Ljubljana
Glasbena matica, Ljubljana <
Glasbena mladina Ljubljane
Akademska folklorna skupina France Marolt, Ljubljana
DPD Svoboda, Medvode
Zveza kulturnih organizacij Slovenije, mestni svet, Ljubljana
Mestna galerija, Ljubljana Mestni muzej, Ljubljana
Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo, Ljubljana
Zgodovinski arhiv Ljubljana
Kulturni dom Ivah Cankar Ljubljana
Športno društvo Olimpija, Ljubljana
Športno društvo Slovan, Ljubljana
Športno društvo Ilirija, Ljubljana
Kolesarsko društvo Rog, Ljubljana
Društvo Partizan Narodni dom, Ljubljana
Zveza telesnokultumih organizacij Ljubljane
Planinsko društVo Ljubljana Matica
Zavod za socialno medicino in higieno, Ljubljana
Dom Ivana Cankarja, Ljubljana
Skupnost občin ljubljanske regije, Ljubljana
I
Mesto Ljubljana, sodnik za prekrške, Ljubljana Skupščina občine Ljubljana Bežigrad Skupščina občine Ljubljana Center Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje Skupščina občine Ljubljana Šiška Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik Skupščina mesta Ljubljane Krajevna skupnost Stara Ljubljana Krajevna skupnost Urška Zatler, Ljubljana Krajevna skupnost Polhov Gradec Gasilska brigada Ljubljana Zavod za družbeno planiranje Ljubljana Zavod za družbeni razvoj Ljubljane SDK v SR Sloveniji, Podružnica Ljubljana Višje sodišče v Ljubljani Temeljno sodišče v Ljubljani Temeljno sodišče v Ljubljani, enota v Ljubljani Sodišče združenega dela v Ljubljani Višje javno tožilstvo v Ljubljani Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani Občinsko javno pravobranilstvo, Ljubljana Mestno javno pravobranilstvo Ljubljana Družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljana SIS na preskrbovalnem področju Elektro Ljubljana
Območna vodna SIS Ljubijanica-Sava, Ljubljana SIS za gradnjo cest Ljubljana Območna SIS za PTT promet Ljubljana SIS za družbeni standard občine Ljubljana Bežigrad
SIS za preskrbo Ljubljane
Kmetijska	zemljiška	skupnost	občine	Ljubljana
Bežigrad
Kmetijska	zemljiška	skupnost	občine	Ljubljana
Moste-Polje
Kmetijska	zemljiška	skupnost	občine	Ljubljana
Šiška
Kmetijska	zemljiška	skupnost	občine	Ljubljana
Vič-Rudnik
SIS za pospeševanje kmetijstva občine Ljubljana Moste-Polje
Skupnost za pospeševanje kmetijstva občine Ljubljana Šiška
Območna SIS za gozdarstvo Ljubljana Stanovanjska SIS občine Ljubljana Center Stanovanjska SIS občine Ljubljana Moste-Polje Stanovanjska SIS občine Ljubljana Šiška Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Vič-Rudnik
Stanovanjska SIS mesta Ljubljane Komunalna SIS občine Ljubljana Bežigrad Komunalna skupnost občine Ljubljana Center Komunalna SIS občine Ljubljana Moste-Polje Komunalna SIS občine Ljubljana Šiška Komunalna SIS občine Ljubljana Vič-Rudnik Zveza komunalnih SIS na območju ljubljanskih občin, Ljubljana
Požarna SIS občine Ljubljana Bežigrad SIS občine Ljubljana Center za varstvo pred požarom
SIS za varstvo pred požarom občine Ljubljana Moste-Polje	/
Požarna SIS občine Ljubljana Šiška SIS za varstvo pred požarom občine Ljubljana Vič-Rudnik
Zveza SIS za varstvo pred požarom mesta Ljubljane
Mestna izobraževalna skupnost Ljubljana Raziskovalna SIS občine Ljubljana Bežigrad
SIS za raziskovalno dejavnost občine Ljubljana .Center	,
SIS za raziskovalno dejavnost občine Ljubljana Moste-Polje
Raziskovalna skupnost občine Ljubljana Šiška Občinska raziskovalna skupnost Ljubljana Vič-Rudnik
Mestna raziskovalna skupnost Ljubljana Občinska kulturna skupnost Ljubljana Center Ljubljanska kulturna skupnost, Ljubljana Telesno kulturna skupnost mesta Ljubljane Občinska SIS socialnega skrbstva občine Ljubljana "Bežigrad.
Občinska SIS socialnega skrbstva občine Ljubljana Center
SIS za socialno skrbstvo občine Ljubljana Moste-Polje
Občinska SIS socialnega skrbstva občine Ljubljana Šiška ,	-
SIS socialnega skrbstva občine Ljubljana Vič-Rudnik
SIS socialnega skrbstva mesta Ljubljane Mestna skupnost otroškega varstva, Ljubljana Samoupravna skupnost za zaposlovanje Ljubljana Medobčinska SIS za zaposlovanje Ljubljana Zdravstvena skupnost mesta Ljubljane Regionalna zdravstvena SIS Ljubljana SIS socialnega varstva mesta Ljubljane Zavarovalna skupnost Triglav Ljubljana Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja, Ljubljana
Občinska konferenca ZKS Ljubljana Bežigrad Občinska konferenca ZKS Ljubljana Center Občinska konferenca ZKS Ljubljana Moste-Polje Občinska konferenca ZKS Ljubljana Šiška Občinska konferenca ZKS Ljubljana Vič-Rudnik Mestna konferenca ZKS Ljubljana Medobčinski svet ZKS Ljubljana okolica, Ljubljana Občinska konferenca SZDL Ljubljana Bežigrad Občinska konferenca SZDL Ljubljana Center Občinska konferenca SZDL Ljubljana Moste-Polje Občinska konferenca SZDL Ljubljana Šiška Občinska konferenca SZDL Ljubljana Vič-Rudnik ' Mestna konferenca SZDL Ljubljana
Medobčinski svet SZDL Ljubljanske regije Ljubljana	-
Občinski svet ZSS Ljubljana Bežigrad Občinski svet ZSS Ljubljana Center Občinski svet ZSS Ljubljana Moste-Polje Občinski svet ZSS Ljubljana Šiška Občinski svet ZSS Ljubljana Vič-Rudnik Mestni svet ZSS Ljubljana - Medobčinski svet ZSS ljubljanske regije Mestna konferenca ZSMS Ljubljana Medobčinski svet ZSMS ljubljanske regije ZZB NOV, občinski odbor Ljubljana Bežigrad ZZB NOV, občinski odbor Ljubljana Center ZZB NOV, občinski odbor Ljubljana Moste-Polje ZZB NOV, občinski odbor Ljubljana Šiška ZZB NOV, občinski odbor Ljubljana Vič-Rudnik ZB NOV, mestni odbor Ljubljana Mestni odbor RK Ljubljana Avto-mdto društvo Ljubljana Mestna gasilska zveza Ljubljana Mestna zveza prijateljev mladine Ljubljana Esperantsko društvo, Ljubljana PEN klub, Ljubljana Čebelarska družina, Ljubljana Gasilsko društvo Vodice.
Arhiv bo prevzemal tudi arhivsko gradivo pravnih prednikov in pravnih naslednikov v tem členu navedenih pravnih oseb in društev.
2.	člen
Družbene pravne osebe in društva, ki imajo dokumentarno gradivo in izvira iz časa do 9. 5. 1945 oziroma
—	do nacionalizacije 5. 12. 1946 oziroma 28. 4. 1948, kadar gre za gradivo gospodarskih podjetij,
—	do 18. 7. 1946, kadar gre za gradivo zadrug, morajo to gradivo v celoti izročiti arhivu.
3.	člen
Družbene pravne osebe in društva iz 1. in 2. člena te odredbe morajo po določbah zakona in pravilnika o odbiranju in izročanju arhivskega gradiva arhivu (Uradni list SRS, št. 34/81, popravek: Uradni list SRS, št. 2/82) sodelovati z arhivom pri ugotavljanju; odbiranju in izročanju arhivskega gradiva arhivu ter pri vodenju evidence o njem in morajo za izvajanje obveznosti zagotoviti potrebna sredstva in strokovno usposobljene delavce.
4.	člen
Družbene pravne osebe in društva, katerih arhivsko gradivo ne bo prevzemal arhiv, morajo to gradivo trajno hraniti, ga varovati in omogočati njegovo uporabo; drugemu imetniku lahko odstopijo arhivsko gradivo le s pristankom arhiva.
Družbene pravne osebe in društva iz prejšnjega odstavka imajo pravico do pojasnila, kaj je arhivsko gradivo v smislu 58. člena zakona.
V primeru, da je arhivsko gradivo posamezne družbene pravne osebe ah društva iz prejšnjega odstavka potrebno zaradi dopolnitve gradiva, ki ga je že prevzel arhiv na podlagi 1. člena te odredbe, bo o izročitvi tega gradiva arhivu odločil za kulturo pristojni upravni organ mesta z odločbo.
5.	člen
Določila 2. in 4. člena te odredbe se ne nanašajo
na dokumentarno gradivo, iz katerega se odbira arhivsko gradivo, za katerega opravljajo naloge varstva v skladu z zakonom Arhiv SR Slovenije in organi iz 100. člena zakona.
6.	člen
Ta odredba se objavi v Uradnem listu SRS in začne
veljati osmi dan po objavt
Št. 226/82
Ljubljana, dne 11. februarja 1982.
Predsednik komiteja za izobraževanje, raziskovalno dejavnost, kulturo in telesno
kulturo mesta Ljubljane
Miloš Poljanšek L r.
537.
Na podlagi 16. člena odloka o uvedbi samoprispevka III za sofinanciranje gradnje objektov družbenega standarda na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 36-1637/81) ter v zvezi z določili 261. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRŽ?, št. 35/81), 217. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81). 232. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81), 239. člena statuta občine Ljub-
/
ljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/81) in 223. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2-81/78, 35-163/81) izdajajo občinske uprave za družbene prihodke Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Siska in Ljubljana Vič-Rudnik
NAVODILO
o plačevanju samoprispevka III za sofinanciranje gradnje objektov družbenega standarda na območju mesta Ljubljane
I
j?o določilih 9. člena odloka o uvedbi samoprispevka III za sofinanciranje gradnje objektov družbenega standarda na območju mesta Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: odlok o samoprispevku III), plačujejo občani ljubljanskih občin samoprispevek po stopnji 1,5 Vo za obdobje petih Igt, za čas od 1. januarja 1982 do 31. decembra 1986 od naslednjih osnov:
1.	delavci, ki dosegajo osebni dohodek iz delovnega razmerja po predpisih o delovnih razmerjih od čistega osebnega dohodka in nadomestila osebnega dohodka,
2.	občani, ki imajo dohodek od pokojnin,
3.	delovni ljudje, ki samostojno, kot glavni ali postranski poklic opravljajo kmetijsko, gospodarsko ali poklicno dejavnost ih plačujejo davek iz dejavnosti po dejansko doseženem dohodku iz osebnega dohodka, zmanjšanega za prispevke in davke ter od nadomestila osebnega dohodka; za osebni dohodek je š-teti celotni dohodek, zmanjšan za priznane stroške poslovanja,
4.	delovni ljudje, ki plačujejo davek po pavšalnem letnem znesku in samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot:
—- glavni poklic od osnove, ki ustreza letnemu povprečnemu čistemu osebnemu dohodku na zaposlenega v SR Sloveniji za preteklo leto, preračunano iz devetmesečnega povprečja,
— postranski pokhc od osnove, ki ustreza trikratnemu pavšalnemu davku, odmerjenemu iz dejavnosti v istem 'letu,
5.	delovni ljudje in občani, od priložnostnih dohodkov iz kmetijskih, gospodarskih ali poklicnih oz. drugih dejavnosti, avtorskih pravic ter osebnih dohodkov iz naslova pogodb o delu, od katerih se plačuje davek po odbitku, zmanjšanih za davke in prispevke po odbitku ter" pri dohodkih iz avtorskih pravic tudi za normirane ali dejansko priznane materialne stroške.
Delovni ljudje in občani plačujejo samoprispevek
od katastrskega dohodka negozdnih površin po stopnji 0,5 %>.
II
Vsi izplačevalci osebnih dohodkov v Jugoslaviji, Pri katerih so zaposleni občani ljubljanskih občin, so zavezani ob izplačilu osebnih dohodkov občanom ljubljanskih občin obračunati 1,5 •/« samoprispevek od tistega osebnega dohodka.
Samoprispevek se ne odtegne, če izplačilo čistega osebnega dohodka ne presega 8.000 din mesečno v letu 1982 oz. revaloriziranega zneska, ki ga za tekoče leto določi Skupščina mesta Ljubljane.
Za osebni dohodek iz prvega in drugega odstavka te točKe je šteti tudi osebni aohodek, aosežen s podaljšanim delovnim časom, nadomestila za čas letnih dopustov, državnih praznikov, čas odsotnosti z dela do 7 dni, nadomestila osebnega dohodka zaradi bolezni, nesrečo pri delu, poklicnega obolenja, poroda in skrajšanega delovnega časa zaradi hranjenja otroka in regresa za letni dopust.	i
Delovna organizacija je dolžna izplačano nadomestilo osebnega dohodka upoštevati pri ugotavljanju -skupnih osebnih dohodkov v smislu 9. člena odloka in od tako ugotovljenega Skupnega dohodka obračunati 1,5 °/t samoprispevek.
Po 9. členu odloka o samoprispevku III so delovne organizacije dolžne obračunati in odvesti 1,5 "Ve samoprispevek tudi za delavce, ki so začasno zaposleni v tujini in sicer od tiste osnove, od katere se obračunavajo družbene obveznosti od osebnega dohodka delavca.
Ne glede na višino izplačanega posameznega zneska se samoprispevek po stopnji 1,5 č/e obračuna od vseh honorarjev, osebnih dohodkov zunanjih sodelavcev in drugih izplačil, ki imajo značaj osebnega dohodka. Prav tako se obračunava in izplačuje samoprispevek od osebnih dohodkov zaposlenih .upokojencev.
Pogoji za oprostitev plačila samoprispevka upokojencev po drugem odstavku te točke so izpolnjeni,
če vsota čistega osebnega dohodka zaposlenega upokojenca in pokojnina-ne presegata zneska, določenega za oprostitev.
III
Od priložnostnih dohodkov iz kmetijske, gospodarske ali poklicne oz. drugih dejavnosti, avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav ter osebnih dohodkov iz naslova pogodb o delu, od katerih se plačuje davek po odbitku, zmanjšane za davke in prispevke ter odbitku normiranih in dejanskih stroškov, se samoprispevek plačuje po stopnji 1,5*/* od vsakega posameznega dohodka ne glede na višino izplačanega zneska.
Pri računih, katere se v skladu s predpisi evidentira pri občinski upravi za družbene prihodke, je
izplačevalec dolžan ravnati v skladu z nalogom občinske uprave za družbene prihodke, ki je na samem računu.
Od računov, katere v skladu s predpisi ni potrebno evidentirati pri občinski upravi za družbene prihodke, je izplačevalec dolžan obračunati 1,5 •/» samoprispevek in ga odvesti na ustrezni račun občine, v kateri ima predlagatelj računa stalno prebivališče.
IV
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji in druge organizacije v Jugoslaviji, ki izplačujejo pokojnine morajo ob izplačilu pokojnine občanom ljubljanskih občin obračunati 1,5 •/• samoprispevka in odvesti na ustrezni račun pri Službi družbenega knjigovodstva.
Organizacije iz prejšnjega odstavka s® dolžne obračunavati in plačevati 1,5 •/• samoprispevka tudi od vseh nadomestil.
V
Vojaške enote, vojaški zavodi in organizacije, kjer občani ljubljanskih občin pridobivajo dohodke iz II. in IV. točke tega navodila oz. skupnost vojaških zava-
(ovancev od pokojnin občanom ljubljanskih občin, so dolžne pri izplačevanju navedenih dohodkov obračunavati 1,5 “/d samoprispevek in ga odvajati na ustrezni tekoči račun samoprispevka III.
VI
Samoprispevka bodo na zahtevo oproščeni delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila osebnega dohodka ter od pokojnin, če dohodek na enega družinskega člana ne presega 4.000 din mesečno v letu 1982 oz. valorizi- , ranega zneska, ki ga za tekoče leto določi Skupščina mesta Ljubljane. Pri tem se v dohodek štejejo vsi dohodki, ki so osnova za odmero samoprispevka.
Zahtevo za oprostitev, s priloženimi dokazili o dohodkih občana in njegovih družinskih članov naslovi predlagatelj na posebno komisijo za oprostitev samoprispevka III pri občinski skupščini, na katerem območju ima predlagatelj stalno prebivališče. Dokazila morajo vsebovati vse dohodke, od katerih se obračunava in plačuje samoprispevek (dohodek iz kmetijstva, delovnega razmerja, pokojnin in podobnih dohodkov).	,
Oprostitev plačevanja samoprispevka velja v letu v katerem je bila priznana. Izplačevalci osebnih dohodkov iz II., IV. in V. točke tega navodila in občani ter delovni ljudje, katerim je priznana oprostitev plačevanja samoprispevka, so dolžni vsako spremembo osebnega dohodka, ki vpliva na plačevanje samoprispevka, sporočiti občinski komisiji iz drugega odstavka VI. točke tega navodila.
Izplačevalci osebnih dohodkov, pokojnin in drugih izplačil so dolžni ravnati po odločbi komisije iz prejšnjega odstavka.
VII
Izplačevalci iz II., IV. in V. točke tega navodila so ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov oziroma pokojnin dolžni obračunati 1,5 % samoprispevek in ga s prenosnim nalogom ob dvigu osebnih dohodkov vplačati na vplačilni račun posameznih ljubljanskih občin:
—	50102-842-024-82203 Ljubljana Bežigrad
—	50100-842-025-82203 Ljubljana Center
—	50103-842-026-82203 Ljubljana Moste-Polje
—	50104-842-027-82203 Ljubljana Šiška
—	50101-842-028-82203 Ljubljana Vič-Rudnik
Samoprispevek III SO Samoprispevek III SO Samoprispevek III SO Samoprispevek III SO Samoprispevek III SO
VIII
SDK je po veljavnih predpisih pooblaščena, da kontrolira obračunavanje izplačevanja samoprispevka III in po potrebi ustrezno ukrepa pri vseh izplačevalcih OD, pokojnin, invalidnin in drugih izplačil v Jugoslaviji
Samoprispevek od dohodka iz III. točke tega navodila je potrebno nakazati v skladu z nalogom občinske uprave za družbene prihodke, ki je na samem računu. e
V Ljubljana, dne L marca 1982.	/
' St 420-6/75-82
*	Direktor
občinske uprave za družbene prihodke - občine Ljubljana Bežigrad Marko Arko L r.
St. 420-3/75-82
Direktor občinske uprave za družbene prihodke občine Ljubljana Center '
Slavko Gregorka 1. r.
St. 420-13/75-82
Direktor občinske uprave za družbene prihodke ebčine Ljubljana Moste-Polje Štefan Toplak L r.
St. 420-03/75-82
Direktor občinske uprave za družbene prihodke občine Ljubljana Šiška.
Srečko Lavrenčič 1. r.
St. 420-14/75-82	,
Direktor občinske upvaVe za družbene prihodke občine Ljubljana Vič-Rudnik
Ivan Lovše 1. r.
538.
Na podlagi petega odstavka 69. člena in v skladu s 66. in 68. členom zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79), v skladu z določili zakona o Svobodni 'menjavi dela na področju vzgoje In izobraževanja .(Uradni list SP.S, št. 1/80) in na podlagi 22. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78)
sklenemo
delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih in drugi samoupravno organizirani delovni ljudje ter občani v krajevnih skupnostih kot uporabniki in
delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki opravljamo vzgojnoizobraževalno dejavnost kot svojo glavno dejavnost in delavci v drugih temeljnih organizacijah združenega dela, ki na podlagi posebnega zakona opravljamo določeno dejavnost na področju vzgoje in izobraževanja, oziroma s svojo dejavnostjo sodelujemo pri zagotavljanju pogojev za opravljanje vzgojnoizobraževaine dejavnosti, ter delovni ljudje In občani, arganizirani v družbenih organizacijah in društvih, ki opravljamo vzgojnoizobraževalno dejavnost oziroma s svojo dejavnostjo sodelujemo pri zagotavljanju pogojev za njeno opravljanje kot Izvajalci
po svojih občinskih izobraževalnih skupnostih Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška m Ljubljana Vič-Rudnik
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana
I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen
S tem samoupravnim sporazumom uporabniki in izvajalci v"občinskih izobraževalnih skupnostih na območju ljubljanskih občin opredelimo namen in cilj ustanovitve Mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: mestna izobraževalna skup-
nost), njeno delovno področje, planiranje, združevanje sredstev, samoupravno organiziranost, nadzor nad delom organov in strokovnih služb ter druge zadeve in vprašanja skupnega pomena v mestni izobraževalni skupnosti.
2.	člen
Mestna izobraževalna skupnost je družbeno pravna oseba samostojna v pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki jih ima po zakonu, tem samoupravnem sporazumu in po svojih samoupravnih splošnih aktih.
■ II. NAMEN IN CILJ USTANOVITVE
3.	člen
S tem samoupravnim sporazumom se uporabniki in-izvajalci v občinskih izobraževalnih skupnostih na območju ljubljanskih občin združimo po teh skupnostih v mestno izobraževalno skupnost, da bi v njej oblikovali in uresničevali enotno politiko vzgoje in izobraževanja in s tem izenačevali možnosti za vzgojo in izobraževanje, usklajevali razvoj vzgoje in izobraževanja s potrebami družbenega razvoja ljubljanskih občin in mesta Ljubljane kot celote, uveljavljali solidarnost in -vzajemnost in uresničevali dogovorjene skupne naloge.
4.	člen
Uporabniki in izvajalci urejamo medsebojne pravice, obveznosti v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih v mestni izobraževalni skupnosti in po njej odnose z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi družbenimi pravnimi osebami s samoupravnim sporazumevanjem in z drugimi oblikami samoupravnega odločanja v skladu z zakonom in tem samoupravnim sporazumom.
III.	DELOVNO PODROČJE
5.	člen
V	mestni izobraževalni skupnosti uporabniki in izr-
vajaici skupaj in enakopravno:
—	usklajujemo plane svojih občinskih izobraževalnih skupnosti,
——	flnipiM osnove til	za ures-
nHevenje svobodne menjave dela,
—	se sporazumemo o skupnih nalogah,
—	soodločamo o vprašanjih, za katera je na pod-D°čju vzgoje in izobraževanja pristojna Skupščina me-sta Ljubljane,
—	sklepamo samoupravne sporazume,
—	sodelujemo pst oblikovanju in sprejemamo do-*wer e tesafflh družbenega pitona'mesta Ljubljane,
—	opravljamo druge zadeve v skladu s tem samoupravnim sporazumom in veljavnimi predpisi.
C. člen
V	postopku priprave samoupravnih sporazumov o temeljih planov občinskih izobraževalnih skupnosti na
območju ljubljanskih občin uporabniki in izvajalci •kupaj m enakopravno v mestni izobraževalni skupnosti uskladimo:
a) na področju osnovnega izobraževanja:
—	potrebe po osnovnem šolanju,
•— potrebe po izobraževanju in usposabljanju šoloobveznih otrok z motnjami v telesnem in duševnem
razvoju, x
—	potrebe po osnovnem glasbenem šolanju,
—	dejavnost temeljnih organizacij združenega de-
la, ki na podlagi posebnega zakona opravljajo določeno dejavnost na področju vzgoje in izobraževanja, oziroma s svojo dejavnostjo sodelujejo pri zagotavljanju pogojev za njeno opravljanje,
—	dejavnost družbenih organizacij in društev, ki .opravljajo vzgojnoizobraževalno dejavnost, oziroma s svojo dejavnostjo sodelujejo pri zagotavljanju pogojev za njeno opravljanje,'
—	programe širjenja in posodabljanja vzgojnoizo-braževalnih zmogljivosti,
—	skupne naloge in način združevanja sredstev za njihovo izvajanje,
—	standarde, normative in merila za opravljanje in vrednotenje vzgojnoizobraževalne dejavnosti,
—	način uresničevanja solidarnosti in vzajemnosti na območju ljubljanskih občin,
b) na področju usmerjenega izobraževanja:
—	vsebinske in razvojne načrte,
—	izobraževalne potrebe in razmestitev izvajanja posameznih vzgojnoizobraževalnih programov,
—	programe širjenja in posodabljanja vzgojnoizobraževalnih zmogljivosti.
Tako usklajene potrebe in interese usklajujemo v skladu z veljavnimi predpisi z drugimi občinskimi in posebnimi izobraževalnimi skupnostmi v. SR Sloveniji v skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije.
7.	Ben
Po svojih delegatih v skupščini mestne izobraževalne skupnosti uporabniki in izvajalci sprejemamo ■ odločitve, ki so potrebne:
—	za delovanje mestne izobraževalne skupnosti in njenih organov,
—	za začetek in potek samoupravnega sporazumevanja,
—	za ugotovitve, da so sklenjeni samoupravni sporazumi ki jih sklepajo občinske izobraževalne skupnosti na območju ljubljanskih občin v mestni izobraževalni skupnosti,
—	za izvajanje samoupravnih' sporazumov,
—	za soodločanje v Skupščini mesta Ljubljane o vprašanjih s področja vzgoje in izobraževanja.
IV.	PLANIRANJE
8.	Ben
Nosilci planiranja v mestni izobraževalni skupnosti smo uporabniki in izvajalci v občinskih izobraževalnih skupnostih. Planiranje v mestni izobraževalni skupnosti mora biti v skladu z dohodkom, ki je kot rezultat skupne družbene produktivnosti planiran v temeljnih organizacijah združenega dela uporabatl—v,
S. čleu
Za uresničevanje načela sočasnega planiranja in usklajenega spremljanja uresničevanja samoupravnih sporazumov e temeljih planov občinskih toobraževahrth skupnosti na območju ljubljanskih občin se z drugimi izobraževalnimi skupnostmi dogovarjamo in v Izobraževalni skupnosti Slovenije sprejmemo enotno meto-, dologijo planiranja in enotni sistem elementov sa pripravo samoupravnih sporazumov o temeljih planov in na njih zasnovanih planov.
V postopku priprave samoupravnega sporazuma e temeljih plana mestne izobraževalne skupnosti uporabniki in izvajalci v občinskih izobraževalnih skupnostih na območju ljubljanskih občin uskladimo v mestni izobraževalni skupnosti obseg programov na področju osnovnega izobraževanja Iz 6. Bena tega sa-
moupravnega sporazuma in se sporazumemo o pogojih solidarnostnega zagdtavljanja sredstev za uresničevanje teh programov na območju ljubljanskih občin ter o obsegu in načinu opravljanja dogovorjenih skupnih nalofe.
10.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana mestne izobraževalne skupnosti temelji in mora biti usklajen s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov občinskih izobraževalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin.
XX. člen
Plan mestne izobraževalne skupnosti temelji na samoupravnem sporazumu o temeljih plana mestne izobraževalne skupnosti.
S planom mestne izobraževalne skupnosti ni mogoče določiti programov in obveznosti za njihovo izvedbo, če ti programi in njim ustrezne obveznosti niso opredeljeni s samoupravnim sporazumom o temeljih plana mestne izobraževalne skupnosti.
V ZDRUŽEVANJE SREDSTEV
12.	člen
Uporabniki združujemo v mestni izobraževalni skupnosti sredstva po svojih občinskih izobraževalnih skupnostih za uresničevanje dogovorjenih skupnih nalog in za druge s samoupravnim sporazumom določene namene.	\
Uporabniki združujemo v mestni izobraževalni skupnosti sredstva po svojih občinskih izobraževalnih skupnostih za uresničevanje solidarnosti in vzajemnosti na področju osnovnega izobraževanja iz 6. člena tega samoupravnega sporazuma. Višino in način združevanja sredstev, ki jih uporabniki združujemo po prvem in drugem odstavku tega člena določamo s samoupravnim sporazumom.
Sredstev, združenih za namene iz prvega in drugega odstavka tega člena, ni mogoče porabiti za druge namene.
13.	člen
Uporabniki in izvajalci spremljamo uresničevanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana mestne izobraževalne skupnosti in združevanja sredstev za samoupravno dogovorjene programe dogovorjenih skupnih nalog ter v skupščini mestne izobraževalne skupnosti sprejemamo ukrepe za odpravljanje motenj v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana, samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih v sanaciji in zakonom.
14.	člen
Ce skupščina mestne izobraževalne skupnosti ugotovi, da občinska izobraževalna skupnost ne izpolnjuje svojih obveznosti, so jo njeni organi dolžni na kršitev opozoriti in ji določiti rok za naknadno izpolnitev njenih obveznosti. Vse sporne zadeve se rešujejo ▼ skladu z 59. členom tega Munoupravnega srmanmii
VL SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST
16.	člen	,
Skupščina mestne izobraževalne skupnosti:
—	sprejme statut mestne izobraževalne skupnosti,
—	sprejme poslovnik o svojem delu in programe svojega dela,
—	obravnava pobude za samoupravno sporazumevanje v okviru mestne izobraževalne skupnosti, sprejema osnutke takšnih samoupravnih sporazumov in jih daje v obravnavo izobraževalnim skupnostim, določa predloge teh samoupravnih sporazumov in ugotavlja, kdaj so ti samoupravni sporazumi sklenjeni,
—	sprejema dogovor o temeljih družbenega plana mesta Ljubljane,
—	sprejema plane mestne izobraževalne skupnosti in ukrepe za njihovo uresničevanje v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana ter najmanj enkrat letno poroča o tem uporabnikom in izvajalcem,
—	sklepa samoupravne sporazume z drugimi izobraževalnimi skupnostmi, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o medsebojnem sodelovanju pri
, vprašanjih, ki so skupnega pomena, o usklajevanju osnov in meril v svobodni menjavi dela, o združevanju dela in sredstev ali o izvajanju drugih ukrepov za dosego skupnih ciljev, če se o tem dogovorimo uporabniki in izvajalci v svojih občinskih izobraževalnih skupnostih na območju ljubljanskih občin,
—	sprejema samoupravne splošne akte in ukrepe za njihovo uresničevanje v skladu s tem samoupravnim sporazumom,
—	sklepa samoupravni sporazum o ustanovitvi Izobraževalne skupnosti Slovenije,
—	sprejema stališča o vprašanjih, o katerih sprejema odločitve skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije,
—	voh in odpokliče predsednika in namestnika predsednika skupščine,
—	oblikuje skupne organe uporabnikov in izvajalcev ter voli in odpokliče njihove člane, 1
—	delegira delegate v organe upravljanja izobraževalnih in drugih organizacij združenega dela, kadar je tako določeno s statutom teh organizacij na podlagi zakona,
—	delegira delegate v skupne organe, kadar je takp , določeno s samoupravnim sporazumom,
—	sprejema ukrepe na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	sprejema druge odločitve, kadar je za to pooblaščena s samoupravnim sporazumom, statutom ali z zakonom.
V zadevah s področja vzgoje in izobraževanja, ki so po statutu mesta Ljubljane v pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane, odloča skupščina mestne izobraževalne skupnosti enakopravno s pristojnimi zbori Skupščine mesta Ljubljane.
b) Sestava skupščine
17.	člen
Skupščino mestne izobraževalne skupnosti sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.

a) Položaj in pristojnost skupščine Mestno izobraževalno skupnost upravlja skupščina.
18. Sen
V zboru uporabnikov je 25 delegatskih mest.
Vsak zbor uporabnikov skupščine občinske izobraževalne skupnosti delegira v zbor uporabnikov skupščine mestne izobraževalne skupnosti po 5 delegatov. Pri delegiranju delegatov je treba zagotoviti ustrezno
zastopanost delegatov združenega dela in delegatov krajevnih skupnosti.
19.	člen
V zboru izvajalcev je 15 delegatskih mest.
Vsak zbor izvajalcev skupščine občinske izobraževalne skupnosti delegira v zbor izvajalcev skupščine mestne izobraževalne skupnosti po 3 delegate. Pri delegiranju delegatov je treba zagotoviti ustrezno zastopanost posameznih področij vzgoje in izobraževanja glede na vprašanja, ki jih bo obravnaval zbor.
c)	Delovno področje in delo
20.	člen
Skupščina sprejema svoje odločitve na zasedanju svojih zborov.
21.	člen
Delovno področje zborov skupščine je določeno tako, da zagotavlja:
—	da zbor uporabnikov sodeluje pri odločanju o veeh vprašanjih, ki so pomembna za uporabnike,
—	da zbor izvajalcev sodeluje pri odločanju o vseh vprašanjih, ki so pomembna za izvajalce.
Zadeve iz pristojnosti skupščine opravljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno na ločenih sejah in na skupni seji.
Določene zadeve opravljata zbora tudi samostojno.
22.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno odločata:
—	o sprejemu statuta mestne izobraževalne skupnosti,
—	o sprejemu poslovnika skupščine,
—	o sprejemu plana mestne izobraževalne skupnosti in ukrepih za njegovo uresničevanje,
—	o usklajevanju elementov za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana,
—	o določitvi predloga samoupravnega sporazuma 0 temeljih plana mestne izobraževalne skupnosti,
—	o sklenitvi samoupravnih sporazumov,
—	o sklenitvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Izobraževalne skupnosti Slovenije,
—	o sprejemu drugih samoupravnih splošnih aktov,
—	o sprejemu stališč o vprašanjih, o katerih enakopravno odločata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije,
—	o izvolitvi, odpoklicu in razrešitvi predsednika in namestnika predsednika skupščine,
—	o sprejemu ukrepov na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
—	o drugih zadevah v skladu s tem samoupravnim sporazumom, statutom oziroma zakonom.
23.	člen
Zbora skupščine lahko skleneta, da bosta o vpra-šnnju iz svoje pristojnosti, o katerem odločata enakopravno, odločala na skupnem zasedanju.
24.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev samostojno:
■—odločata o verifikaciji pooblastil delegatom, i — volita, odpokličeta in razrešita predsednika zbo-ra in njegovega namestnika,
—	ustanavljata svoja delovna telesa,
—	sprejemata program svojega dela,
—	sprejemata poslovnik zbora.
—	delegirata delegate v ustrezen zbor skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije,
—	odločata o drugih zadevah v skladu s tem samoupravnim sporazumom, statutom oziroma zakonom.
25.	člen
Zbor uporabnikov samostojno delegira delegate v organe upravljanja izobraževalnih in drugih organizacij, kadar je tako določeno s statutom teh organizacij
na podlagi zakona.
26.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev na skupni seji:
—	volita, odpokličeta in razrešita člane skupnih organov uporabnikov in izvajalcev,
—	imenujeta in razrešita vodjo skupne strokovne službe izobraževalnih skupnosti v Ljubljani,
—	dajeta soglasje k statutu, programu dela ter razvidu del in nalog skupne strokovne službe izobraževalnih skupnosti v Ljubljani v skladu z zakonom,
—	odločata o drugih zadevah v skladu s tem samoupravnim sporazumom, statutom oziroma zakonom.
27.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev na skupni seji ter pristojni zbori Skupščine mesta Ljubljane enakopravno odločajo:
—	o sprejemu odlokov in drugih splošnih aktov s področja vzgoje in izobraževanja, '
—	o sprejemu dogovora o temeljih družbenega plana mesta Ljubljane,
—	o razvoju in drugih pomembnih vprašanjih s področja vzgoje in izobraževanja v skladu s tem samoupravnim sporazumom, statutom oziroma zakonom.
28.	člen
Delegati v skupščini mestne izobraževalne skupnosti sprejemajo odločitve po medsebojnem usklajevanju stališč do vprašanj z delovnega področja skupščine.
Ko delegati v skupščini obravnavajo posamezna vprašanja, izražajo stališča svojih občinskih izobraževalnih skupnosti, ki so jih delegirale. Delegati v mejah prejetih pooblastil usklajujejo različna stališča, da bi našli rešitev, ki najbolj ustreza utemeljenim posamičnim in skupnim ter širšim družbenim potrebam in interesom.
Pri usklajevanju stališč v skupščini lahko sodelujejo predstavniki družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter združenj, katerih dejavnost prispeva k uresničevanju določenih vzgoj noizobraževalnih smotrov. S statutom in s poslovnikom se zagotovi možnost udeležbe teh predstavnikov pri delu skupščine.
Pod pogoji, določenimi š poslovnikom, lahko v obravnavanju posameznih vprašanj sodelujejo tudi delegati, ki niso bili delegirani na sejo in povabljeni predstavniki organizacij in skupnosti, ki zaradi posebne zainteresiranosti za obravnavo vprašanj lahko pomembno prispevajo k oblikovanju ustrezne rešitve.
29.	člen
Vsak zbor skupščine sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru.
Glasovanje je javno. Ce zbor v skladu s poslovnikom tako sklene, se glasuje tajno.
Zbor veljavno sprejme odločitev z večino glasov vseh delegatov.
Odločitev, ki jo sprejemata zbora skupščine enakopravno, je sprejeta, če je v obeh zborih sprejeta v
enakem besedilu.
Ce ni doseženo soglasje med zboroma, se izvede usklajevalni postopek, ki je določen s statutom mestne izobraževalne skupnosti.
Kadar zbora skupščine odločata na skupni seji,
sklepata veljavno z večino glasov vseh delegatov obeh zborov na seji. na kateri je navzočih večina vseh delegatov vsakega zbora.
V	. 30. člen
Skupščina nadzoruje delo svojih izvršilnih organov in delovnih teles ter delavcev, ki zanjo opravljajo ad-ministrativnostrokovna, pomožna in tem podobna dela.	•
V nadzorovanju njihovega dela jim skupščina daje smernice in navodila, da bi odpravili ugotovljene nepravilnosti.
31.	člen	/
Način, kako se' uporabniki in izvajalci seznanimo s plani in programi, delom organov mestne izobraževalne skupnosti, urejajo statut in drugi samoupravni akti mestne izobraževalne skupnosti.
32.	člen
Predsednik skupščine in njegov namestnik, predsednika zborov in njuna namestnika ter predsedniki skupnih organov uporabnikov in izvajalcev sestavljajo predsedstvo skupščine.
• 33. člen
Delovanje predsedstva skupščine urejata statut mestne izobraževalne skupnosti in poslovnik.
34.	člen
Predsednik skupščine sklicuje skupne seje zborov in jim predseduje.
Predsednik zbora sklicuje seje zbora in predseduje sejam zbora.
35.	člen
Način sklicevanja in potek sej podrobno urejata - statut mestne izobraževalne gkupnpsti in poslovnik
skupščine.
č) Organi in delovna telesa skupščine in njenih zborov
36.	čleh
Za delo skupščine," za pripravo osnutkov oziroma predlogov samoupra'/nih splošnih aktov, sklepov, stališč, priporočil in drugih odločitev in za izvrševanje določenih v mestni izobraževalni skupnosti sprejetih odločite^ ima skupščina skupne organe uporabnikov in izvajalcev (v nadaljnjem besedilu: izvršilni organi).
,	37. člen
Izvršilne organe sestavlja enako število delegatov uporabnikov in delegatov izvajalcev.
38.	Sen
Število izvršilnih organov, delovno področje posameznega izvršilnega organa in njegovo sestavo določi skupščina mestne izobraževalne skupnosti v skladu s statutom mestne izobraževalne skupnosti.
39.	člen
Skupščina, njena zbora in izvršilni organi lahko ustanovijo svoja stalna ali občasna delovna telesa za proučevanje posameznih ožjih področij njihovega dela
in za pripravo gradiv in predlogov s teh področij.
40.	člen
V delovna telesa iz prejšnjega člena je poleg članov izvršilnih organov in članov delegacij imenovan vsak, ki bi lahko prispeval k uspešnemu delu delovnega telesa, če pristane aa imenovanje. Delovne telo lahko vodi le član izvršilnega organa.
41.	člen
Način oblikovanja izvršilnih organov in delovnih teles, delovno področje, njihove pravice, obveznosti in odgovornosti določa statut mestne izobraževalne skupnosti, način njihovega dela pa ureja poslovnik.
VII. SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA
42.	člen
Uporabniki in izvajalci uresničujemo samoupravno delavsko kontrolo v mestni izobraževalni skupnosti neposredno, po svojih delegatih v skupščini mestne izobraževalne skupnosti in po svojih delegatih v odboru samoupravne delavske kontrole.
43.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole nadzoruje izvajanje samoupravnih sporazumov in drugih v mestni izobraževalni skupnosti sprejetih samoupravnih splošnih aktov, zlasti glede uveljavljanja pravic, izpolnjevanja obveznosti in uresničevanja odgovornosti uporabnikov in izvajalcev, organov mestne izobraževalne skupnosti, kot tudi strokovnih služb in delavcev, ki zanje opravljajo administrativno-strokovna, pomožna in tem podobna dela.
44.	člen
S statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti mestne izobraževalne skupnosti se uredi obveznost organov in strokovnih služb, da sproti obveščajo odbor samoupravne delavske kontrole o odločitvah, ki
so pomembne za njegovo delo in mu dajo na voljo
podatke, ki jih potrebuje za delo.
‘	45. člen
O ugotovitvah nadzora predloži odbor samoupravne delavske kontrole poročilo skupščini in organu, ki je nadzor predlagal, če to ni bila skupščina ter priporoči ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.
Skupščina je dolžna obravnavati poročila in predloge odbora samoupravne delavske kontrole ter odpraviti nepravilnosti oziroma obvestiti ta odbor o ugotovljenem stanju, sprejetih ukrepih ali stališču v zvezi s posameznim vprašanjem.
46.	člen
Ce pride do nesoglasja med skupščino in odborom
samoupravne delavske kontrole, odločijo o spornem vprašanju skupščine občinskih izobraževalnih skupnostL
47.	člen
Število članov odbora samoupravne delavske kontrole, njihovo sestavo, volitve in odpoklic ureja statut, način njegovega dela pa poslovnik odbora.
VIH. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
48.	člen	I
Mestna izobraževalna skupnost sodeluje v pripravah na splošno ljudsko obrambo in uresničuje družbe-
no samozaščito tako. da opravlja ustrezne priprave, izpolnjuje obveznosti in dolžnosti, ki jih določajo zakon, drugi predpisi in plani Skupščine mesta Ljubljane na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Mestna izobraževalna skupnost v mejah svojih pravic in dolžnosti v skladu z zakonom v sodelovanju s Skupščino mesta Ljubljane skrbi, da še pri oblikovanju politike in pri sprejemanju planov upoštevajo interesi in potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
49.	člen
Za neposredno uresničevanje nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbenb samozaščite ustanovi skupščina mestne izobraževalne skupnosti odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Naloge odbora za Splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Sa opredeljene s sklepi skupščine mestne izobraževalne skupnosti, sklepi Skupščine mesta Ljubljane in njenih organov pristojnih za področje ljudske obrambe in družbene samozaščite.
50.	člen
Število članov odbora za splošno ljudsko obrambo In družbeno samozaščito, njihovo sestavo, volitve in odpoklic ureja statut, način njegovega dela pa poslovnik odbora.
IX. SAMOUPRAVtNI SPLOŠNI AKTI
51.	člen
S samoupravnimi splošnimi akti mestne izobraževalne Skupnosti urejamo uporabniki in izvajalci v mestni izobraževalni skupnosti medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti ter pravice, obveznosti in odgovornosti organov mestne izobraževalne skupnosti v medsebojnih razmerjih do drugih družbenih dejavnikov.
52.	člen
Mestna izobraževalna skupnost sprejema naslednje samoupravne splošne akte:
—	samoupravne sporazume,
,	— statut mestne izobraževalne skupnosti,
—	samoupravni sporazum o temeljih plana mestne izobraževalne skupnosti,
—	plan mestne izobraževalne skupnosti,
—	poslovnike o delu organov mestne izobraževalne skupnosti,
—	druge samoupravne sporazume, pravilnike, ki so potrebni za nemoteno delovanje mestne izobraževalne skupnosti, ki jih določa statut mestne izobraževalne skupnosti ali predpis.
53.	člen
Postopek za sprejem, objavo in veljavnost samoupravnih splošnih aktov določa statut.
54.	člen
Mestna izobraževalna skupnost ima svoj statuv, ki ga sprejme skupščina mestne izobraževalne skupnosti. Statut začne veljati, ko da k njemu soglasje Skupščina mesta Ljubljane.
55.	člen
Statut mestne izobraževalne skupnosti v skladu s tem samoupravnim sporazumom podrobneje ureja
vprašanja, ki so pomembna za delovanje mestne izobraževalne skupnosti, kot so:
—	oblikovanje izvršilnih organov in delovnih teles skupščine in njenih zborov, njihovo delovno področje, njihova pooblastila, obveznosti in odgovornosti, način izvolitve in odpoklica oziroma imenovanja in razrešitve članov,
—	pooblastila, obveznosti in odgovornosti delegatov s stalnimi funkcijami v skupščini, njenih zborih in njihovih organih ter način njihove izvolitve oziroma odpoklica. ■
■— način seznanjanja uporabnikov in izvajalcev z delovanjem mestne izobraževalne skupnosti, način uveljavljanja njihove pravice do vpogleda v listine, spise in poročila ter v poslovanje z združenimi sredstvi,
—	zagotovitev možnosti udeležbe v delu skupščine predstavnikom družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, strokovnih organizacij in združenj,
—	postopek sklica in potek sej zborov skupščine,
—	način odločanja v skupščihi,
— Usklajevalni postopek za primer, da med zboroma skupščine ni soglasja,
—	delovanje predsedstva skupščine,
—- sestavo, volitve in odpoklic ter število članov 'odbora samoupravne delavske kontrole ter obveznosti duganov in strokovne službe mestne izobraževalne skupnosti do tega Odbora,
—	sedež mestne izobraževalne skupnosti,
—	predstavljanje in zastopanje mestne izobraževalne skupnosti,
—	odgovornost mestne izobraževalne skupnosti v pravnem prometu,
—	sprejem, objava in veljavnost samoupravnih splošnih aktov,
—	obveščanje javnosti, sodelovanje s sredstvi javnega obveščanja in omejevanje javnosti delovanja zaradi varovanja podatkov, ki se štejejo kot tajni,
—	načela za ureditev zadev, ki jih ureja poslovnik skupščine,
—	razmerja do Izobraževalne skupnosti Slovenije, občinskih in posebnih izobraževalnih skupnosti, drugih samoupravnih interesnih skupnosti, samoupravnih organizacij in skupnosti,
—	-naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
—	druga vprašanja, določena s tem samoupravnim sporazumom ali z zakonom.
X.	RAZMERJA MESTNE IZOBRAŽEVALNE
SKUPNOSTI DO DRUGIH SAMOUPRAVNIH x	ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI
56.	člen
Mestna izobraževalna skupnost sodeluje z drugimi družbenimi pravnimi osebami, kadar je to potrebno zaradi usklajevanja stališč o zadevah, ki so skupnega pomena, usklajevanja planov, usklajevanja osnov in meril v svobodni menjavi dela, dogovarjanja o ukrepih za dosego skupnih ciljev ali združevanja sredstev za uresničevanje dogovorjenih skupnih nalog.
57.	člen
Mestna izobraževalna skupnost lahko za sodelovanje z dnigimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, zlasti na področju raziskovalne dejavnosti, kulture,
telesne kulture, socialnega skrbstva in otroškega varstva ustanavlja skupne organe.
XI.	JAVNOST DELA
58.	člen
ueio mestne izobraževalne skupnosti je javno.
Seje zborov skupščine so odprte in je lahko na njih prisoten vsakdo pod pogoji, ki jih določa poslovnik. Mestna izobraževalna skupnost obvešča javnost o svojem delu v skladu s tem samoupravnim sporazumom, statutom in zakonom.
Statut mestne izobraževalne skupnosti podrobno ureja zadeve v zvezi z javnostjo dela.
XII.	SAMOUPRAVNO REŠEVANJE SPOROV
59.	člen
Za odločanje o samoupravnih pravicah in obveznostih v sporih, ki nastanejo v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih v mestni izobraževalni skupnosti in med mestno in drugimi izobraževalnimi skupnostmi v SR Sloveniji je pristojno sodišče združenega dela za področje izobraževalnih skupnosti v SR Sloveniji.
Ne glede na prejšnji odstavek se stranke v sporu lahko sporazumejo, da spor reši arbitraža, ki jo v ta
namen ustanovijo v skladu z zakonom.
Xm. NADZOR
60.	člen
Nadzor nad zakonitostjo poslovanja in dela mestne izobraževalne skupnosti opravlja za zadeve vzgoje
in izobraževanja pristojni mestni upravni organ.
XIV. STROKOVNA SLUŽBA
»1. člen
Za opravljanje administrativno-strokovnih, pomožnih in tem podobnih del, ki omogočajo uporabnikom in izvajalcem, da v mestni izobraževalni skupnosti v skladu s tem samoupravnim sporazumom in statutom
samoupravno sprejemajo in uresničujejo odločitve, razen za dela, ki jih lahko opravljajo uporabniki in izvajalci sami, ustanovi mestna izobraževalna skupnost skupno strokovno službo z občinskimi izobraževalnimi skupnostmi na območju ljubljanskih občin.
Dela, ki ne bodo poverjena skupni strokovni službi
iz prejšnjega člena se lahko poverijo tudi delovni skupnosti upravnih organov Skupščine mesta Ljubljane.
63.	člen
Podrobneje urejajo vprašanja v zvezi z ustanovitvijo in delom skupne strokovne službe statut in drugi moupravni splošni akti ▼ skladu z zakonom.
XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
64.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sklenejo vse občinske, izobraževalne skupnosti na območju
ljubljanski ob«*.
65.	člen
Ta samoupravni sporazum se lahko dopolni ali
spremeni po postopku, po katerem je sklenjen.
66.	člen
Ta samoupravni sporazum začne veljati, ko da k njemu soglasje Skupščina mesta Ljubljane. Objavi se v Uradnem listu SRS.
67.	člen	^
Z dnem uveljavitve tega samoupravnega sporazuma preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi Mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana sklenjen na podlagi zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/1974).
Predsednik skupščine
Občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Bežigrad Rado Mlakar 1. r.
Predsednik skupščine
Občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Center
France Dimeč 1. r.
Predsednik skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Moste-Polje Slavko Piš L r.
Predsednik skupščine
Občinske izobraževalne skupnosti
Ljubljana Šiška
Janez Zupan 1. r.
Predsednik skupSBne
Občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik
Marija Stanič L r.
539.
Na podlagi 61. Bena zakona o družbenem varstvu
otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in 22. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik so skupščine občinskih in skupščina Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana no soji zborov uporabnikov in na seji zborov izvajalcev sprejete
DOGOVOR
o spremembi in dopolnitvi dogovora o enotnih pogojih in merilih za pridobitev pravic do denarnih pomoči otrokom v občini Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik
I.	člen
V dogovoru o enotnih pogojih in merilih za pridobitev pravic denarnih pomoči otrokom v občini Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center. Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 13/81) se 2. člen spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Pravico do denarne pomoči ima vsak otrok, ki prebiva v območju občin Ljubljane in otrok katerega roditelj ima/v območju občin Ljubljane lastnost delavca ali delovnega človeka ob pogoju, da celotni dohodek družine v kateri otrok živi oz. v katero spada ne dosega višine' dohodka na družinskega člana, ki je določen v sklepu občinskih in Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči.
Upravičenec do denarne pomoči, ki sklene zakonsko zvezo in je na rednem šolanju ima pravico do denarne pomoči, če je njegov zakonec:
—	na služenju vojaškega roka,
—	na rednem šolanju,
—	trajno nezmožen za delo in zato ne more preživljati drugega zakonca, ker je brez dohodkov oziroma prejemkov.«
2.	člen	'
4.	člen se v celoti spremeni tako, da se glasi:
»Delavci vlagajo vlogo za uveljavljanje socialno varstvenih pravic v svoji organizaciji združenega dela, drugi delovni ljudje in občani pa v krajevni skupnosti, kjer imajo stalno prebivališče.
Organizacija združenega dela oziroma krajevna skupnost preveri podatke iz vloge, jo dopolni s sVojim mnenjem o materialnem in socialnem položaju družine oziroma posameznika, vpiše datum, odtisne štampiljko in podpiše pooblaščena oseba.
Datum vložitve zahtevka v organizaciji združenega dela oziroma krajevni skupnosti se bo upošteval kot dan vložitve vloge.
Tako izpolnjeno vlogo pošlje organizacija združenega dela-oziroma krajevna skupnost najkasneje v roku 30 dni strokovni službi Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljane.«
3.	člen
6.	člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Pravica do denarne pomoči se ugotavlja na osnovi dejanskega socialnega položaja družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada.
Pri ugotavljanju dejanskega socialnega položaja družine se upoštevajo vsi dohodki družine iz preteklega leta ne glede na vir ali predpise po katerih jih družina ali otrok ima.
Ce družina v kateri otrok živi oz. v katero spada v preteklem letu ni imela dohodka, se mesečni znesek
dohodka ugotavlja na podlagi dohodkov družine najmanj za tri mesece v tekočem letu.
Med dohodke družine se štejejo: vsi dohodki od dela, vse oblike nadomestil osebnega dohodka, dohodki od opravljanja kmetijske ali samostojne poklicne ali gospodarske dejavnosti, prejemki iz pokojninskega, invalidskega in starostnega zavarovanja kmetov, dohodki po predpisih o varstvu borcev in vojaških invalidov, dohodki od premoženja, štipendije, preživnine, vse že dodeljene socialne pomoči in drugi dohodki družine.
Pri ugotavljanju socialnega položaja družine se upošteva dejansko število mesecev v katerih je katerikoli član družine dohodek oziroma prejemek imel.
V dohodek družine se ne upošteva znesek vplačanega samoprispevka, ki je- bil uveden na osnovi referenduma z odlokom pristojne skupščine družbenopo-litične.skupnosti.«
4.	člen
13.	člen se v celoti črta.
5.	člen
Prvi odstavek 14. člena se spremeni tako, aa sc glasi:	,
»Preizkus upravičenosti do denarnih pomoči izvrši strokovna služba Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana najkasneje do 1. maja v letu.«
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Delavci, drugi delovni ljudje in občani, ki že prejemajo denarno pomoč za otroke, so dolžni v zvezi s preizkusom nadaljne upravičenosti do denarne pomoči predložiti izpolnjen obrazec »vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic« najkasneje v 30 dneh po objavi sklepa o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom po postopku, ki je določen v 2. členu tega dogovora.«
6.	člen
Za 16. členom se doda nov 16. a člen, ki se glasi:
»Ce organ skupnosti socialnega skrbstva ugotovi, da roditelj, ki je uveljavil denarno pomoč to ne uporabi v namen za katerega je dana, kakor tudi v primerih, ko to ugotovi občinska skupnost otroškega varstva se denarna pomoč prenakaže drugemu roditelju ali drugi fizični ali pravni osebi, ki ji je otrok dan v oskrbo.
Komisija za uveljavljanje pravic denarnih potno-, či občinske skupnosti otroškega varstva s sklepom odloči o prenakazilu denarne pomoči.«
7.	člen
V 17. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Izplačevalci denarne pomoči iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka predložijo zahtevek za povračilo sredstev denarnih pomoči Mestni skupnosti otroškega varstva Ljubljana enkrat na mesec in sicer do 20. v tekočem rpesecu. Zahtevek ža povračilo denarnih pomoči lahko predložijo tudi za daljše obdobje, vendar najkasneje do 31. januarja za denarne pomoči izplačane v preteklem letu.«
8.	člen	'
27.	člen se v celoti črta.
9.	člen
Sprememba in dopolnitev tega dogovora začne veljati naslednji dan po objavi-v Uradnem listu SRS.
' St. 19/84-17
Ljubljana, dne 24. marca 1982.
Predsednica
skupščine občinske skupnosti otroškega varstva
*	Ljubljana Bežigrad
Zlata Skok 1. r.
Predsednica ^
skupščine občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Center Meta Bajec L r.
Predsednik
skupščine občinske lir apna ati
otroškega varstva Ljubljana Moste-Polje
Bantan Fajee L r.
Predsednik
skupščine občinske skupnosti
otroškega varstva Ljubljana SiSra Mirko Damjan 1. r.
Predsednik
skupščine občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Vič-Rudnik Vili Gerjol, inž. L r.
' Predsednik
skupščine Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana
Božo Alič L rf
540.
Na podlagi 61. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79), 22. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinskih skupnosti otroškega varstva za obdobje od 1981—1985 so skupščine občinskih skupnosti otroškega varstva na seji zbora uporabnikov in zbore izvajalcev Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, L?bbljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik in skupščina Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljane sprejele
SKLEP
o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1982	'
1
Pravico do denarne pomoči ima vsak otrok, ki prebiva v območju občin Ljubljane in otrok katerega roditelj ima na območju ljubljanskih občin lastnost delavca v združenem delu oziroma delovnega človeka, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom, z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občana vse ob pogoju, da celotni dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada ne dosega s tem sklepom določene višine dohodka na družinskega člana.
Pravico do denarne pomoči ima vsak otrok delavca oziroma delovnega človeka v znesku:
a)	1.200 din mesečno, žeje dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada do 2.900 dinarjfev mesečno na družinskega člana,
b)	850 dinarjev mesečno, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada nad 2.900 do 3.700 dinarjev mesečno na družinskega člana,
c)	600 dinarjev mesečno, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada nad 3.700 do 4.200 dinarjev mesečno na družinskega člana.
Kot dohodek delovnih ljudi, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost se šteje dohodek, ki je podlaga za odmero prispevka oziroma davka.
Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v osemkratnem znesku katastrskega dohodka.
3
Otrok iz kmečke družine in druge družine, ki mu je denarna pomoč nujno potrebna ima pravico do denarne pomoči v znesku 600 dinarjev mesečno ob pogoju:
—	da je dohodek iz kmetijstva osnovni vir dohodka družine ali da je družina brez dohodka,
—	da živi v gospodinjstvu kmečke družine katere
skupni katastrski dohodek ne presega 9.000 dinarjev oziroma 2.900 dinarjev katastrskega dohodka letno na družinskega člana.
4
Za uveljavitev pravice do denarne pomoči se upošteva dejanski socialni položaj družine, pri tem se upoštevajo vsi dohodki ne glede na vir ali predpis po katerih jih družina oziroma otrok ima.
5
Otroku družine v kateri živi oziroma ji pripada iz
2.	točke tega sklepa lahko komisija za uveljavljanje pravic denarnih pomoči občinske skupnosti otroškega varstva prizna pravico denarne pomoči ne glede na dohodkovne pogoje, če je ugotovljeno, da je družina v težjem socialnem položaju. Za izpolnitev pogoja o težjih socialnih razmerah pridobi pristojna komisija občinske skupnosti otroškega varstva mnenje pristojne organizacije združenega dela ali krajevne skupnosti.
Otrok družine občana, ki prebiva v občinah Ljubljane lahko po odločitvi komisije za uveljavljanje pravic denarnih pomoči občinske skupnosti otroškega varstva pridobi pravico do denarne pomoči, če se ugotovi, da je družina v težjem socialnem položaju. Denarna pomoč je lahko enkratna ali občasna.
Komisija za uveljavljanje pravic do nadomestil in denarnih pomoči pri Mestni skupnosti otroškega varstva Ljubljana lahko na predlog pristojne občinske komisije dodeli višjo denarno pomoč kakor je določena v tem sklepu.
6
Ob izpolnjevanju pogoja iz ?. in 3, točke tega sklepa ima otrok pravico do povečane denarne pomoči v znesku:
—	45 dinarjev mesečno, če je težje telesno ali duševno prizadet,
—	300 dinarjev mesečno, če je roditelj pri katerem otrok živi oziroma h kateremu spada edini hranilec.
O pravici do povečane denarne pomoči odloči komisija za uveljavljanje pravic denarnih pomoči občinske skupnosti otroškega varstva ob pogoju, da je družina zaradi otrokove prizadetosti ali zato, ker ima edinega hranilca, v bistveno težjem socialnem položaju.
7
Za člana občanove družine se šteje občan pri katerem' otrok živi oziroma h kateremu spada njegov zakonec oziroma oseba, ki živi z občanom v življenjski skupnosti, otroci in stari starši.
Za člana občanove družine se štejejo še starši, ki jih občan in njegov zakonec preživljata, če dohodek starša ne presega 1.800 din mesečno, s tem da se dohodek iz kmetijske dejavnosti upošteva v petkratnem znesku katastrskega dohodka.
8
Občan, ki s člani svoje družine živi na kmetijskem posestvu sorodnika po katerem ima katerikoli član njegove družine pravico do zakonitega dedovanja se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti, kolikor ne dokaže nasprotno.
Višina dohodka iz kmetijske dejavnosti iz prejšnjega odstavka te točke se ugotovi tako, da se dohodek iz ktnetijske dejavnosti deli na lastnika posestva in člane njegove družine, ki jih je on dolžan preživljati
/
ter na občanovo družino, če občan ne dokaže, da tega dohodka nima.
9
Delavci, drugi delovni ljudje in občani, ki že prejemajo denarno pomoč za otroke so dolžni predložiti v zvezi s preizkusom o nadaljnji upravičenosti do denarne pomoči ob pogojih dogovora o enotnih pogojih in merilih za pridobitev pravic do denarnih pomoči otrokom v občinah Ljubljane in pogojih tega sklepa, vlogo za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic najkasneje v 30 dneh po objavi tega sklepa.
10
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o višini denarne pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1981 (Uradni list SRS, št. 13/81) in sklep o povečanju višine denarne pomoči v občini Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št 20/81).	j
11
Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja
1882 dalje.
St 19/84/18
Ljubljana, dne 24. marca 1982.
Predsednica
skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva
Ljubljana Bežigrad Zlata Skok 1. r.
LJUBLJANA
541.
Na podlagi druge alinee 57. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) ter druge alinee 12. člena družbenega dogovora o zadevah skupnega odločanja pri opravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena, ria območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 34/79) je Skupščina mesta Ljubljane na 56. seji zbora združenega dela in 52. seji zbora občin dne 4. marca 1982 sprejela
,	SKLEP
o soglasju k programu enostavne reprodukcije za področje oskrbe z vodo, \ oskrbe s kanalizacijo, oskrbe s toplotno energijo iz KEL in oskrbe s plinom iz omrežja ter opravljanja prevozov v mestnem potniškem prometu za leto 1982
I
Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k programu enostavne reprodukcije za področje oskrbe z vodo, oskrbe s kanalizacijo, oskrbe s toplotno energijo iz KEL in oskrbe s plinonq iz omrežja ter za opravljanje prevozov v mestnem potniškem prometu za leto
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-3/82
Ljubljana, dne 15. marca 1982.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič L r.
Predsednica
sKupščine Občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Center Meta Bajec L r.
Predsednik
skupščine Občinske steupooati otroškega varstva
Ljubljena Mo*te-Pctys
542.
Na podlagi 49. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1/80) in 63. ter 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta
Ljubljane na 53. seji zbora združenega dela dne 20. iccembra 1981 in na 48. seji zbora občin dna 28- da-fceeabea 1981 sprejela
SKLKF
Medne- fccetertitevalne skapnaa« LjabtfMSA
Predsednik
Ljubljana Šiška
' Mirko Damjan L z.
1
SaeepHtea meeta Ljnbljsste dag« aaf&Mg« k eeeen-
upravnema sporazumu o ustanovitvi Mestne Izobraževalne skupnosti Ljubljana, ki so ga sprejele skupščine
Predaedngt
skupščine Občinsk^ skupnosti otroškega varstva Ljubljana Vič-Rudnik VHi Gerjol, inž. L r.
Predsednik
skupščine Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana
Božo ABS L X.
2
Ta sklep velja takoj.
St 025-3/79
Ljubljana, dne 29. decembra 1961.
Predeedafle
Skupščine mesta
Ljubljane
543.
RAZGLAS
Mestna volilna komisija Ljubljana objavlja na podlagi 84. in 95. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77 in 22/81) ter 49. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) listo kandidatov za delegate v družbenopolitični zbor Skupščine mesta Ljubljane, ki obsega naslednje kandidate:
1.	Bučar Jože, roj. 1934, upravni delavec, Reboljeva 1
2.	Bukovac Lojze, roj. 1910, upokojenec, Poljanski nasip 40
3.	Dolčič Emil, roj. 1920, upokojeni oficir JLA,
Gerbičeva 41 a
4.	Fic Zdravko, roj. 1956, orodjar, Cesta talcev 43, Medvode
5.	Gaspari Milan, roj. 1933, dipl. pravnik, Gra-blovičeva 32
6.	Golob Jadranka, roj. 1960, študent, Ul. bratov Mikliči
7.	Gorkič Dušan, roj. 1922, upokojeni oficir JLA, Ul. pohorskega bataljona 37
8.	Gradišar Milena, roj. 1941, upravni delavec, Moškričeva 46
9.	Habič Tončka, roj. 1931, VKV trgovska delavka, Fabianijeva 13
10.	Jesenovec Niko, roj. 1928, dipl. farmacevt, Samski dom KC Ljubljana
11.	Kardelj Aleš, roj. 1951, novinar, Pot na Fužine 55
12.	Klemen Tone, roj. 1927, dipl. politolog, Bi-lečanska 4
13.	Lah Janko, roj. 1956, ročni stavec, Gorazdova 3
14.	Maček Polde, roj. 1928, dipl. politolog, Novo
Polje c XIII/2 a	/
15.	Meden Milan, roj. 1947, novinar, Tacen 106 G
16.	Novak Štefan, roj. 1937, monter transfor-mat., Zaboršt 2, Dol pri Ljubljani
17.	Pleš k o Drago, roj. 1948, grafik, Pri mostiščarjih 14
18.	Slokar Jože, roj. 1934, dipl. ekonomist, Lin-harLova 3
19.	Smajič Niaz, roj. 1959, študent, Viška c. 69 B
20.	Stupnikar Pavel, roj. 1939, VKV strojni ključavničar, Kvedrova S 14
21.	Svetič Silva, roj. 1951, dipl. ekonomist, Vrhpolje 2, Kamnik
22.	Šturbej Marjana, roj. 1929, upravni delavec, Glavarjeva 50
23.	Tomlje Tina, roj. 1935, dipl. pravnica, V Murglah 147
24.	Trtnik Alojz, roj. 1922, upofeejont eAešr JLA,
Povšetova 104 a
25.	Vajda Barbara, roj. 1955, ekneomjetka. Glavarjeva 56
26.	Vipotnik Olga, roj. 1923, višja izobrazba, Levstikova 13
27.	Vrhovec Stane, rci. 1832, etoeaemstiti tehnik, Cena na Boktdce S
28.	Vrhunc Peter, roj. 1935, dipL sociolog, Notranje Gorice 230
28.	W tnfcTer Brtefc, roj. im. dr. maaaetl, Tr-rtenjakova 8
30.	Zalar Nina, roj. 1958, pravnica, Izletniška 3. Kandidatno listo je predložila mestna konferenca SZDL Ljubljane.
Ta kandidatna lista je sestavljena v skladu z zakonom.
Glasovanje o izvolitvi delegatov bo 14. aprila 1982.
Mestna volilna komisija Ljubljana
Tajnik	Predsednik
Ljubo Brezigar 1. r.	Anton Rems 1. r.
Člani
Janez Kralj L r.
Miljana Erjavec 1. r.
Jože Predikaka 1. r.
BREŽICE
544.
Na podlagi prvega odstavka 20. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1-7/79), drugega odstavka 3. člena zakona o ugotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 3-183/82) in 142. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Brežice,, na seji dne 10. marca 1982 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Brežice in o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982 do 1935
1.	člen
tem odlokom se ustanovi samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Brežice (v nadaljnjem besedilu: sklad), ki upravlja s sredstvi za intervencije, ki jih uvede občina Brežice.
Sklad je pravna oseba s pravicami in obveznostmi, določenimi z zakonom, tem odlokom in statutom sklada.
2.	člen
S sredstvi sklada upravljajo kmetijske organizacije združenega dela, organizacije združenih kmetov, druge organizacije združenega dela in- delovne skupnosti, ki so združile sredstva v skladu, in samoupravno organizirani porabniki hrane, v skladu s programom sklada in predpisi o uvedbi posameznih intervencij.
3.	člen
v. san upravljanja sklada je skupščina sklada, v katero delegirajo polovico delegatov kmetijske organizacije združenega dela in organizacije združenih kmetov z območja občine Brežice; polovico delegatov pa delegirajo druge organizacije združenega dela, porabniki hrane, združeni v samoupravni interesni skup-noeti za oskrbo in sveti potrošnikov pri krajevnih skupnostih z območja občine.
Podrobnejša ureditev organizacije in delovanja sklada se določi s statutom sklada, ki ga sprejme skupščina sklada.
Administrativno-tehnična in druga opravila za sklad opravlja pristojni organ za kmetijstvo Skupščine občine Brežice.
4.	člen
Sklad predloži program dela in finančni načrt za naslednje leto, po sprejemu na skupščini sklada Izvršnemu svetu Skupščine občine Brežice, do 15. oktobra v tekočem letu.
Zaključni račun in poročilo o izvršitvi letnega programa dela in poročilo o porabi sredstev, ki so btia
zagotovljena z občinskim proračunom, predloži sklad, po sprejemu na skupščini sklada, Izvršnemu svetu Skupščine občine Brežice za vsako preteklo leto do 30. marca v tekočem letu.
Ko Izvršni svet Skupščine občine Brežice ugotovi, da je program dela sklada usklajen z družbenim planom občine Brežice, predlaga občinski skupščini, da s svojim aktom zagotovi potrebni del sredstev občine, ka so v skladu s finančnim načrtom sklada, potrebna za zagotovitev izvedbe programa dela sklada.
5.	Sen
Program dela mora biti usklajen z dogovorom o enotni politiki pospeševanja proizvodnje hrane v SR Sloveniji, ki ga vsako leto sklenejo samoupravni skladi za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji.
6.	člen
Sredstva za intervencije, ki jih izplačuje sklad, se zagotavljajo iz sredstev, ki jih samoupravno združujejo delavci namensko iz skladov skupne porabe, iz sredstev rezerv in iz osebnih dohodkov v temeljni organizaciji združenega dela in v delovnih skupnostih in iz sredstev proračuna občine ter iz drugih virov.
i--	7. člen
Sredstva sklada se uporabljajo na podlagi predpisov, ki jih sprejema Skupščina občine Brežice v skladu s 3. členom zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79), v skladu z letnim programom dela sklada in v skladu z letno resolucijo o izvajanju družbenega plana občine Brežice.
8.	člen
Za zagotovitev sredstev za intervencije v proizvodnji hrane z namenom uresničevanja ciljev in nalog Pri družbeno organizirani proizvodnji hrane v skladu s planskimi akti občine Brežice se s tem odlokom za obdobje 1982—1985 uvaja posebni občinski davek iz osebnega dohodka delavcev, in sicer po stopnji 0,3 odstotka.
Sredstva iz prejšnjega odstavka se usmerijo v sklad.
9.	člen
Sredstva, zbrana po določbi prejšnjega člena, se lahko uporabijo za namene iz 6. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v Proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 3/82) in za namene vsakoletnega usklajenega Programa dela sklada, zlasti pa za:
—	sofinanciranje kmetijske pospeševalne službe,
—	pospeševanje družbeno organizirane poljedelske in živinorejske proizvodnje,
—	pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovi-tern svetu,
—	pospeševanje vzreje in ulova rib,
—	nadomestilo dela obresti pri kreditih, danih iz
sredstev hrantino-kreditmh služb in
—	druge naloge.
10.	člen
Sredstva ra Intervencije iz 7. člena tega odloka se lahko upravičencem dodelijo le ob pogoju, če se s sporazumom oziroma pogodbo zavežejo zagotavljati dogovorjene količine hrane organizacijam združenega
dela s področja preskrbe s hrane.
11.	člen
Glede obračunavanja In vplačevanja posebnega občinskega davka po tem odloku se uporabljajo določbe odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št 21-1030/76, 8-516/78 in 11-615/81).
Posebni občinski davek se plačuje iz eeebeega dohodka zaposlenih hi sicer:
a)	če je sedež DO in bivališče zaposlenega v isti občini
iz gospodarstva na račun 51620 844-003-6088
izven gospodarstva na račun 51620-844-002-8040
b)	če je sedež DO in bivališče zaposlenega v različnih občinah
iz gospodarstva na račun 51620-844-002-8077
izven gospodarstva na račun 51620-844-002-8082.
12.	Sen
Posebni občinski davek po tem odloku se obračunava od osebnih dohodkov delavcev, izplačanih po 1. aprilu 1982.
13.	Sen
Priprave za sklic ustanovne skupščine sklada opravi Izvršni svet Skupščine občine Brežice.
Konstituiranje sklada se opravi najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka.
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1982.
SL 320-3/82-4
Brežice, dne 10. marca 1982.
Predsednik Skupščine občine
/	Brežice
Stanko Rebernik 1. r.
545.
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74, 39-468/74) ter 142. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14-1019/78) je Skupščina občine Brežice na ločenih sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 10. marca 1982 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Brežice	*
V odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 8-516/78 in št. 11-615/81) se spremeni in dopolni:
Ltien
V	5. členu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka (Uradni list SRS, št. 8-516/78) se stopnja davka spremeni in pravilno glasi:
v II.' skupini po stopnji 9 •/•
v III. skupini po stopnji 58/o
v IV. skupini po stopnji 2,5 •/»
2.	čim
V	1. členu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka (Uradni list SRS, št. 11-615/81) se stopnja 10 odstotkov nadomesti s stopnjio 30 odstotkov.
3.	člen
9.	člen prečiščenega besedila odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-1030/76) se stopnja davka od vrednosti lesa določenega za posek spremeni in pravilno glasi 29 °/o.
Doda se nov odstavek, ki glasi:
Zavezanci iz 2 člena tega odloka plačujejo dodat-ni občinski davek od vrednosti lesa določenega za posek po stopnji 45 5 6/e.
4.	člen
25. člen prečiščenega besedila odloka (Uradni list SRS, št. 21-1030/76) se spremeni in pravilno glasi:
Stopnja davka na dohodke od premoženja je progresivna in znaša:
osnova din		stopnja
	do 30.000	25
od 30X100	do 60.000	30
od 60.000	do 100.000	40
od 100.000	.	do 150.000 1	45
od 150.000	do 200.000	50
od 200.000	do 300.000	55
nad 300.000		60
5.	člen
V 39: členu prečiščenega besedila odloka (Uradni
list SRS, št. 21-1030/76) se beseda trikratnega nadomesti z besedo enkratnega.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982.
St. 422-12/8,1-1
Brežice, dne 10. marca 1982.
1 Predsednik ■
Skupščine občine Brežice
Stanko Rebernik 1, r.
546.
Na podlagi 1., 4., 16. in 17. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72, 55-418/72 in 28-377/73) ter 142. člena statuta občine Brežice (Uradni Ust SRS, št. 14-1019/ 78) je Skupščina občine Brežice na ločenih sejah zbora združenega1 dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 10. marca 1982 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem "davku na 'promet proizvodov in od plačil za storitve
V	odloku o posebnem občinskem davku na promet proizvodov in od plačti za storitve (Uradni list SRS,
it 24-1546/77 in 2/7« * spremeni in dopolni;
L Sten
Drugi odstavek L točke tarifne številke 1 se spremeni in pravilno glasi:
»Po tej tarifni številki se plačuje davek tudi od novih aU rabljenih osebnih in tovornih avtomobilov ter motornih koles z delovno prostornino nad 125 cm3, če se proda v roku dveh let od prejšnjega nakupa.«
2.	člen
V	tarifni številki 2. točka 1 č se stopnja 30 nadomesti s stopnjo 35 pod le se stopnja 45 nadomesti s stopnjo 50 in pod točko 2 se stopnja 45 .nadomesti s
stopnjo 60 odstotkov.
3.	Ben
V	prvi točki tar. št. 5 se za besedo optiki doda še: kleparji za popravljanje vinogradniških škropilnic in kotlov za kuhanje hrane za živino (alfe-brzoparilniki) ter popravljalci dvokoles.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi, uporablja pa se od 1. aprila 1932.
St. 422-11/81-1
Brežice, dne 10. marca 1982.
Predsednik Skupščine občine Brežice
i	Stanko Rebernik 1. r.
547.
Na podlagi 32. in 34. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Brežice za obdobje 1981 do 1985 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Brežice na svoji seji dne 15.. marca 1982 sprej ela
*	SKLEP
o spremembah sklepa o preračunu vrednosti programa za leto 1982 iz realne vrednosti (po cenah leta 1980) na nominalno vrednost (Uradni list SRS, številka 4-210/82) in spremembah sklepa o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Brežice od 1. januarja 1982 dalje (Uradni list SRS, št.
4-211/82)
' 1. Ben
V 2. členu sklepa o preračunu vrednosti programa za leto 1982 iz realne vrednosti (po cenah leta 1980) na nominalno vrednost (Uradni list SRS, št. 4-210/82) se na koncu doda:
»Združeno delo bo v letu 1982 združilo še sredstva prenizkega priliva iz leta 1980 v višini 14,168.887,10 din. Tako znaša obveznost združenega
dela v letu 1982 skupaj 198,904.887,10 din.«
2.	člen
2.	člen sklepa o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Brežice od 1. januarja 1982 dalje (Uradni list SRS, št. 4-211/82) se spremeni in glasi:
»Prispevke za zdravstveno Varstvo iz osebnega dohodka in iz dohodka obračunavajo in plačujejo organizacije združenega dela in drugi zavezanci za delavce in za kmete kooperante od 1. aprila 1982 dalje po naslednjih prispevnih stopnjah:
po stopnji
—	iz bruto osebnega dohodka	1,31
—	od bruto osebnega dohodka v breme dohodka (zavezanci, ki ne pridobivajo dohodka, pa iz svojih prihodkov po osnovi
bruto osebnega dohodka) .	13,19«
'3. člen
Ta sklep velja z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1982 dalje.
St. 022-35/81-8/1
Brežice, dne 15. marca 1982.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Brežice
Maks Topolišek 1. r.
548.
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), določil statuta KS Globoko in poročila volilne komisije KS Globoko o izidu referenduma dne 14. marca 1982 je skupščina KS Globoko na svoji seji dne 15. marca 1982 sprejela
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje adaptacije in opreme za Osnovno šolo Globoko
1.	člen
Za celotno območje KS Globoko, ki obsega naselja Globoko, Mali vrh, Piršenberg. Bojsno in Brezje, se na podlagi odločitve občanov na referendumu dne
14.	3. 1832 uvede krajevni samoprispevek za sofinanciranje adaptacije in opreme za Osnovno šolo Globoko.
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo petih let in sicer od 1. aprila 1982 do 31. marca 1987.
Samoprispevek se plačuje v denarju.
3.	člen
Skupna predračunska vrednost programa, za katerega se bodo zbirala sredstva samoprispevka, znaša
4.700.000	din. Od tega se bo s samoprispevkom zbralo
2.850.000	din.
V primeru, da se s samoprispevkom zbere več sredstev, kot je predvideno, se preostala sredstva namenijo za manjkajočo opremo v šoli Globoko oziroma za morebitno pokrivanje neizvršenih del, predvidenih v investicijskem programu za adaptacijo in opremo Osnovne šole Globoko. O namenski uporabi teh sredstev bo dokončno odločala skupščina KS Globoko sku-Paj s svetom Osnovne šole Globoko.
4.	člen
Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju KS Globoko in sicer:
1.	po stopnji 0,9 »/o od neto OD iz delovnega razmerja, vključno z dopolnilnim delom in delom na domu;
2.	po stopnji 0,9 °/o od osebnih, družinskih in invalidskih pokojnin;
3.	po stopnji 2 %> od osnov, od katerih se odmerjajo davki in pHspevki, tisti občani, ki imajo dohodke od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, avtorskih pravic in opravljanja obrtnih dejavnosti kot postranski poklic (popoldanska obrt);
4.	po stopnji 2 °/o od katastrskega dohodka oziroma osnov, od katerih se bodo obračunavali davki in prispevki od kmetijske dejavnosti, preračunani na KD iz 1. 1981, in sicer tisti občani, katerih edini vir dohodka je dohodek od kmetijske dejavnosti.
. 5. člen
Samoprispevek se ne plačuje od invalidnin, socialnih podpor, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroških dodatkov, štipendij in nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
6.	člen
Samoprispevka ne plačujejo 'občani, kateri OD iz delovnega razmerja ali pokojnine ne presega z zakonom določenega zajamčenega osebnega dohodka v preteklem letu.
7.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva se bodo v celoti namenila za izvajanje programa iz 1, člena tega sklepa in se bodo zbirala na posebnem zbirnem žiro računu KS Globoko pri SDK Brežice št. 51620-842-002-822280 — KS Globoko — krajevni samoprispevek za sofinanciranje adaptacije in opreme Osnovne šole Globoko.
8.	člen
Od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, od pokojnin in dohodkov, od katerih se plačuje davek po odbitku, samoprispevek obračunava in odteguje pri izplačilu izplačevalec.
Od ostalih dohodkov, navedenih v 4. členu tega sklepa, samoprispevek odmerja in izterjuje Uprava za družbene prihodke SO Brežice.
9.	člen
Samoprispevek se odmerja, plačuje in izterjuje po predpisih, ki veljajo za odmero, pobiranje in izterjavo davkov in prispevkov občanov.
10.	člen
Za delovne ljudi in občane, ki se bodo v dobi plačevanja samoprispevka stalno naselili na območju KS Globoko, veljajo določila 4., 5., in 6. člena tega sklepa.
11.	člen
Nadzor nad zbiranjem sredstev samoprispevka pri izplačevalcih dohodka bo vršila Služba družbenega knjigovodstva in Uprava za družbene prihodke pri SO Brežice.
12.	člen
Za izvajanje programa, sprejetega na referendumu, za zbiranje sredstev in njihovo uporabo sta odgovorna skupščina KS in svet Osnovne šole Globoko.
Za nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev ter izvajanjem programa bo skupščina KS imenovala poseben organ.
Skupščina in svet KS sta dolžna o zbranih sredstvih ter njihovi uporabi na krajevno običajen način najmanj enkrat letno seznanjati občane.
13.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1982 dalje.
Globoko, dne 15. marca 1982.
Predsednik
skupščine KS Globoko Franc Kene 1. r.
549.
Na podlagi 12: člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 23/77), 27. ter 39.-42. člena statuta KS Globoko in 13. člena sklepa o razpisu referenduma za krajevni samoprispevek v KS Globoko, daje volilna komisija v KS Globoko
POROČILO
o izidu glasovanja na referendumu v KS Globoko za krajevni samoprispevek za sofinanciranje adaptacije osnovne šole Globoko
CERKNICA
Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. -27/72, 39/74 in 11/79), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni Ust SRS, št. 39/74 in 4/78) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. marca 1982 sprejela
t	ODLOK
o davku na promet nepremičnin
1.	člen
V občini Cerknica se plačuje davek na promet nepremičnin po zakonu o davku na promet nepremičnin in po davčnih stopnjah, ki so predpisane s tem odlokom.
2.	člen
Davek na promet nepremičnin se plačuje po davčnih stopnjah glede na prometno vrednost kvadrtnega metra zemljišča oziroma uporabno površino gradbenega objekta. Stopnje so različne za kmetijska zemljišča, stavbna zemljišča in za gradbene objekte ter so naslednje:
1.	Za kmetijska zemljišča, če znaša prometna vrednost kvadratnega metra kmetijskega zemljišča
Volilna komisija KS Globoko je ugotovila naslednji izid referenduma:
1.	Skupščina KS Globoko je s sklepom z dne 24. 2 1982, ki je bil objavljen na krajevno običajen način, razpisala referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje adaptacije ih opreme Osnovne'šole Globoko.
2.	Referendum je bil izveden dne 14. 3. 1982 za območje celotne KS
3.	Od skupnega števila 889 glasovalnih upravičencev se za ugotavljanje izida referenduma po 21. členu 'zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 23/77) upošteva 849 glasovalnih upravičencev.
4.	Glasovalo je 849 glasovalnih upravičencev ali 100 "/n glasovalnih upravičencev iz prejšnje točke tega poročila.
Za uvedbo samoprispevka je glasovalo 686 ali 80,80 "/# vseh glasovalnih upravičencev, proti jih je bilo 148 ali 17,43 °/o. neveljavnih glasovnic pa je bilo 15 ali 1.77 "/e.
5.	Na podlagi navedenega izida je volilna komisija ugotovila, da j,e referendum uspel, ker je večina glasovalnih upravičencev glasovala za uvedbo samoprispevka.
6.	Skupščina KS Globoko ima na podlagi določil zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja ter 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS. št. 3/73) zakonito podlago za sprejem sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje adaptacije in opreme Osnovne šole Globoko.
dinarjev	ZnaSa davek
nad do	dinarjev
5	12 °/»
5—10	0,60+18 Vo od presežka nad 5 din
10—15	1.50 + 24*/»	od	preseška	nad	10	din
15—20	2,70+30 "/o	od	preseška	nad	15	din
20—25	4,20 + 36 °/o	od	presežka	nad	20	din
nad 25	6,00 + 42 °/o	od	presežka	nad	25	din
2.	Za stavbna zemljišča, če znaša prometna vrednost kvadratnega metra stavbnega zemljišča
dinarjev	Znaša davek
nad do	dinarjev
50	15%
50— 70	7,50+21%
70— 90	11,70+27 %
90—120	17,10+34%
120—150	27,30 + 41%
150—200	39,60 + 48%
nad 200	63,60+55 %
od presežka nad 50 din od presežka nad 70 din od presežka nad 90 din od presežka nad 120 din od presežka nad 150 din od presežka nad 200 din
3.	Za gradbene objekte, če znaša prometna vrednost kvadratnega metra uporabne površine gradbenega objekta
dinarjev	Znaša davek
nad do	dinarjev
Globoko, dne 15. marca 1982.
Predsednik volilne komisije v KS Globoko
■ ' • __ ' „ _
Franc CM L r.
6.000	17 *A
6.000—12.000	1.020+ 23 "A	od	presežka	nad	6.000 din
12.000—	18.000	2.400+ 29 «A	od	presežka	nad	12.000	din
18.000—	24.000	4.140+35 %	od	presežljp	nad	18.000	din
24.000	6.240+40°/*	od	presežka	nad	24.000	din
3.	člen
Poleg oprostitev po 4. členu zakona o davku na promet nepremičnin se davek na promet ne plačuje, če proda družbena organizacija, občan ali zasebna pravna oseba kmetijsko zemljišče občanu, ki se z osebnim delom ukvarja s kmetijsko dejavnostjo.
Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če občani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, menjajo kmetijska ali gozdna zemljišča z namenom združevanja kmetijskih zemljišč.
Lastnost kmeta, razen občana, ki je zdravstveno zavarovan kot kmet, ‘ dokaže občan s potrdilom upravnega organa občine pristojnega za kmetijstvo, v kateri ima stalno prebivališče.
Če bo tako zemljišče prej kot v petih letih prodano za nekmetijske namene, plača prodajalec tudi davek, ki ga je bil oproščen po prejšnjih odstavkih tega člena.
4.	člen
Ko začne veljati 'ta odlok, preneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/76).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.	'
St. 421-3/82-9
Cerknica, dne 5. marca 1982.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Janez Pakiž 1. r.
551.
Na podlagi 1., 4., 16. in 37. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72, 27/73, 36/75, 58/75, 7/77, 61/78, 26/79, 5/80 in 3/81) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74), je Skupščina občine Cerknice na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. marca 1982 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1 2
1.	člen
V	odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 55/72, 1/74, 16/75, 18/75, 1/76, 10/76, 20/76, 22/77, 1/81 in 11/81) se tarifna številka 1 a spremeni in glasi;
»Od novih ali rabljenih osebnih in tovornih avtomobilov ter motornih koles s prostornino nad 125 cem, če se prodaja izvrši v roku 2 let od prejšnjega nakupa: 4 "/o.«
2.	člen
V	prvem odstavku opombe k tarifni številki 5 se za besedo »urarjev« vnese beseda »fotografov«.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 421-9/72-9
Cerknica, dne 5. marca 1982.
Predsednik Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r.
552.
Na podlagi 10. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78),
2.	člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1982 (Uradni list SRS, št. 39/81) in 208. člena statuta občine Cerknica, izdaja Izvršni svet Skupščine občine Cerknica
-ODREDBO
o programiranih preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1982 v občini Cerknica
I. SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni mora Veterinarski zavod Krim Grosuplje DE Cerknica opraviti v letu 1982 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanj a, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni.
2.	člen
Preventivne ukrepe opravlja Veterinarski zavod Krim Grosuplje delovna enota Cerknica in obratna veterinarska ambulanta. Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
3.	člen
Veterinarski zavod oziroma obratna ambulanta, ki opravlja preventivno cepljenje ali diagnostično preiskavo, mora voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiv ter o rezultatu cepljenja in preiskave.
Veterinarski zavod in obratna ambulanta iz prejšnjega odstavka mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije.
4.	člen
Stroški za sistematično ugotavljanje kužnih bolezni in cepljenja živali po tej odredbi gredo v breme posebnega računa sredstev za zatiranje živalskih kužnih bolezni proračuna občine Cerknica. Stroški pregledov čebeljih družin, ki se vozijo na pašo, cepljenja psov proti steklini in pregleda perutninskih jat na kokošji tifus krijejo posestniki živali oziroma organizacije združenega dela.
/
II.	PREVENTIVNI UKREPI
. 5. člen
Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini se mora opraviti do 1. o. 1982. Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo 'štiri mesece starosti. Zaščitno je potrebno cepiti tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva.
6.	člen
Preventivno cepljenje kokoši, brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti:
—	na družbenih perutninskih obratih,
—	v naseljih kjer so družbeno perutninski obrati, OZD ali večje reje individualnih proizvajalcev,
—	v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost.
Preventivno cepljenje se opravi z živo ali mrtvo vakcino proti atipični kokošji kugi, po programu Imuno-profilakse, ki ga določi republiška veterinarska uprava. Cepljenje opravi Veterinarski zavod Krim Grosuplje DE Cerknica. V družbenih perutninskih obratih OZD, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo pa obratna veterinarska ambulanta na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec.
7.	člen
Valilna jajca smejo izvirati le iz perutninskih jat v katerih pri seroloških na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji in so zaščitno cepljene proti kužnemu tremorju perutnine, Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gunbaro bolezni ter po
14.	tednu starosti niso dobivale nitrofuranskih pripravkov (nitrofurazon, furazolidon itd.).
Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravi veterinarski zavod z ekipo obratne ambulante. Cepljenje proti kužnemu tremorju, Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumbaro bolezni opravi z . registrirano vakcino Veterinarski zavod DE Cerknica, v obratih OZD, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo pa obratna veterinarska ambulanta.
8.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti, prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 in več plemenskih svinj oziroma najmanj 50 pitancev. Proti tej bolezni je treba zaščititi tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, ne glede na njihovo število v gospodarstvu. Cepljenje s sevom K lapinizi-ranega virusa opravi Veterinarski zavod DE Cerknica.
9.	Sen
Do konca leta 1982 mora biti tuberkuliniziranih 60 odstotkov govedi na območju občine Cerknica. Tuber-kuliniziranje opravi Veterinarski zavod Krim Grosuplje DE Cerknica.
10.	člen
Na levkozo je treba preiskati črede plemenskih govedi, ki še niso bile pregledane na levkozo. Kot , čreda plemenskih govedi se smatra vsaka reja plemenskih krav in telic starejših od 6 mesecev, številčnejša od 20 živali. V rej ali, M so bile pregledane na
levkozo pred 1. januarjem 1982 pa je potrebno pregledati na levkozo vse na novo nabavljene govedi. Preiskavo seruma s preizkusom v agarskem gelu opravi klinika za prežvekovalce VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
11.	člen
Glede na brucelozo je treba preiskati z mlečno obročkasto preizkušnjo krave v hlevih individualnih proizvajalcev in sicer enkrat letno. Mlečno obročkasto preizkušnjo in odvzem krvi osnovnim govejim čredam in plemenskim živalim opravi Veterinarski zavod Krim Grosuplje DE Cerknica.
12.	člen
Na kužno malokrvnost je treba pregledati še vse kopitarje na območju občine, ki niso bili pregledani v letu 1981. Vzorce krvi na zbirnih mestih odvzame Veterinarski zavod Krim Grosuplje DE Cerknica.
13.	člen
Na vrtoglavost postrvi je treba pregledati enkrat letno vse postrvske vrste rib, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo. Vzorci mladic morajo biti poslani v preiskavo od meseca julija naprej. Vzorci tržnih rib pa, kot to odredi občinski organ veterinarske inšpekcije. Vzorce vzame Veterinarski zavod Krim Grosuplje DE Cerknica in jih dostavi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete.
14.	člen
S to odredbo preneha veljati odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1930, ki je bila objavljena v Uradnem listu SRS, št. 1/80.
15.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-7/80-1
Cerknica, dne 2. marca 1982.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Cerknica Franc Sterle 1. r.
IDRIJA
553.
Na podlagi 21, člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Idrija je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Idrija na
seji dne 9. marca 1982 sprejela
SKLEP
o zaključnem računu Občinske zdravstvene skupnosti Idrija za leto 1981
1
Zaključni račun Občinske zdravstvene skupnosti Idrija za leto 1981 izkazuje:
din
1.	Skupne	prihodke	149,825.026,80
2.	Skupne	odhodke	161,236.865.65
3.	Nekrite	odhodke	11,411.838,85
2
Za nekrite odhodke pod 1. točko v znesku 11,411.838,85 din bo Občinska zdravstvena skupnost Idrija izvedla postopek, da v letu 1982 zagotovi sredstva za pokritje le-teh.
3
Ta sklep se objavi v Uradnem listu -SRS.
St. 400-2/82
Idrija, dne 1. marca 1982.
Predsednik
skupščine OZS Idrija dr. Ana Koc 1. r.
554.
Na podlagi zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) ih določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Idrija za obdobje 1981—1985 je skupščina na sejah obeh zborov sprejela
SKLEP
o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1982 dalje
1.	člen
S tem sklepom se določijo osnove in višina prispevkov za zdravstveno varstvo delovnih Tj udi, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, ter drugih občanov.
2.	člen
Prispevek za zdravstveno varstvo plačujejo delovni ljudje — kmetje:
a)	od katastrskega dohodka od negozdnih površin in dohodka od gozda v višini 18 %>,«
b)	pavšal na kmetijsko gospodarstvo 970 din.
TViT rrrir ▼ m—im OTO dta letne ne osebo plaio-
iejo:
—	za preužitkarje in njihove zakonce tisti. Iti je obremenjen s preužitirom;
—	za uživalce stalnih pretivnin — organ eriroma organizacija, M plačuje preživnino;
—	za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ti se n* lastnikovem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim til glavnim poklicem, zri* pa z njimi v delovnem razmerju in ne spadajo med njihove finižincire ftlnna .— lastniki zemljišč.
književniki del, glasbeniki, tolmači, likovni oblikovalci, gradbeni inženirji in tehniki, dentisti, fotografi, rejnice, nogometaši-neamaterji, športniki, manekeni in modni delavci, artisti-plesalci, kolpolterji tiska, športni-ki-amaterji, ki prejemajo hranarino, duhovniki, prtljažni nosači, delavci na kmetijskih zemljiščih) in osebe, ti so sklenile s kmetijsko ali drugo delovno organizacijo pogodbo o kooperaciji ter druge osebe, ki niso naštete v tem sklepu, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo od osnov, določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
Za delavce, ki so zaposleni pri drugih zasebnih delodajalcih (gospodinjske pomočnice) se določi osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov v višini 60 odstotkov povprečnega mesečnega dohodka v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji.
Te osnove so osnove tudi za odmero pravic iz socialne vamostL
5.	člen
Za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini«(detaširani delavci) obračunavajo in plačujejo prispevek delovne organizacije, in sicer:
—	v primeru, da jim je zdravstveno varstvo v tujini zagotovljeno v breme občinske zdravstvene skupnosti po osnovah, ti jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji;
—	v primeru, da jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo v tujini v breme občinske zdravstvene skupnosti iz doseženega osebnega dohodka v preteklem letu. Če je delavec več kot eno leto na delu v tujini se tako ugotovljena osnovna poveča za odstotek, za katerega se povečajo osebni dohodki v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji.
Za osebe, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju pa so ali niso v delovnem razmerju z domačo organizacijo, je osnova za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo ista, kot jo določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
C. člen
Osebe, zaposlene pri tujih (rocdnarodirifc) organizacijah s sedežem na območju skupnosti, plačujejo
prispevek za zdravstveno varstvo od prejemkov iz sklenjene pogodbe med osebo in tujo orgas&catijs.
Osnove iz prejšnjega odstavka so tudi osuove za odmero pravic iz socialne varnosti.
Ca oseba is prvega odstavka prejema navedena prejemek v tuji valuti, se la ta aa ugotovit** eaeeve za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno varstjeo preračuna v dinarje po tečajni listi Hi—rtna banka Jugoslavije, veljavni na dan, he je
8. Ona
Delovni ljudje, M se jim po predpisih o davkih 'Občanov ne ugotavlja dohodek (pavšalisti) in tisti, ki Prvič začnejo samostojno opravljati poklicno ctigav-n°st, plačujejo prispevek od osnove, ki je enaka povprečnemu osebnemu dohodku v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji.
4.	člen
Delovni ljudjp, ki opravljajo intelektualne in dru-5e storitve (arhitekti, umetniki, filmski delavci, književniki, izumitelji, novinarji, prevajalci, znanstveniki.
7.	člen
Višina prispevka iz 3., 4^ 5. in 6. člena tega sklepa se obračunava in plačuje po stopnji 11,67 •/».
8.	Člen
Višina prispevka za delovne ljudi, ki samoetojae opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v
lasti občanov in se jim ugotavlja dohodek, je določena v pregledu stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih In samoupravnih
interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za teto 1982 (Uradni list SRS, št. 37/81).
Osnova za obračunavanje prispevka za delovne ljudi iz prvega odstavka tega člena je določena v zakonu o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80).
9.	člen
Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z medriarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja ter drugi delovni ljudje in občani,. plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 410 din mesečno na posameznega upravičenca.
10.	člen
Za osebe, ki delajo na podlagi 74. in 75. člena zakona o delovnih razmerjih, je osnova za plačilo prispevka za zdravstvene storitve osebni dohodek, pridobljen z delom preko polnega delovnega časa.
Prispevek se obračunava in plačuje iz dohodka po osnovi osebnega dohodka in po stopnji objavljeni v Uradnem listu SRS.
11.	člen ^
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja republik in pokrajin, razen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije, plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14%.
12.	člen
Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, za, delavce — upokojence in druge osebe, ki delajo po pogodbah o delu in za delavce — kmete, kadar opravljajo . storitve pri organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, plačujejo zavezanci prispevek za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicne bolezni po stopnji 6 % od bruto prejemka.
, 13. člen
Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so dolžni plačevati prispevek za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust, ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, za ves čas odsotnosti z dela.
Osnova za obračun prispevka iz prvega odstavka tega člena je poprečni mesečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjih šestih mesecih pred mesecem, ko je nastopil neplačan dopust, ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz 1. odstavka tega člena.
Prispevek za zdravstveno varstvo iz tega člena se obračunava in plačuje po stopnji iz 7. člena tega sklepa.
14. člen
•
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1981 dalje (Uradni list SRS, št. 10-507/81) in sklepom o spremembah in dopolnitvah sklepa o obračunavanju in plačevanju prispevkov od 1. januarja 1981 (Uradni list SRS, št. 24-1301/81).
15.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu ,SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982 dalje.
St. 052-1/82
Idrija, dne 9. marca 1982.
Predsednik skupščine OZS Idrija dr. Ana Koc 1. r.
KOČEVJE
555.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št, 39/74) in 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79 in 2/82) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 9. marca 1982 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Kočevje za leto 1982
1.	člen
Občinski proračun za leto 1982 obsega:
din
Prihodke v znesku
od tega:
razporejene po posebnem delu proračuna
nerazporejene (tekoča proračunska rezerva)
izločena na posebno partijo žiro računa
78,859.520,40
75,094.920,00
353.067,40
3.411.533,00
2.	člen
Od vseh tekočih prihodkov, ki pripadajo Skupščini občine Kočevje v letu 1982 pripada občinskemu rezervnemu skladu 1 %.
3.	člen
Od vseh tekočih prihodkov, ki pripadajo Skupščini občine Kočevje v letu 1982 — se v skladu z odlokom o občinskih blagovnih rezervah nameni 4% za financiranje občinskih blagovnih rezerv.
4.	člen
Prihodki, ki jih ustvarjajo s svojo dejavnostjo upravni organi ter prihodki, ki jih ustvarjata Temeljno sodišče Ljubljana, enota Kočevje in občinski sodnik za prekrške Kočevje na območju občine Kočevje, so prihodki občinskega proračuna.
5.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Kočevje je pooblaščen, da odloča o uporabi nerazporejenih prihodkov (tekoče proračunske rezerve) in o uporabi sredstev rezerv za namene iz prve točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih. Sredstva rezerv se smejo uporabiti največ do višine 50% zbranih sredstev.
*	6. člen
Izločena sredstva na posebno partijo žiro računa proračuna občine Kočevje se smejo uporabiti v skladu z družbenim dogovorom o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Slpveniji v letu 1982.
7.	člen
Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna občine Kočevje za leto 1962, ki je sestavni del splošnega dela proračuna.
8.	člen
Prihodki in odhodki, ki so bili doseženi na podlagi odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Kočevje za čas od 1. januarja do 31. marca 1982 so sestavni del proračuna občine Kočevje za leto 1982.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu SRS, uporablja pa ae od 1. januarja 1*2 dalje.
St. 400-3/82-5/1
Kočevje, dne 9. marca 1982.
Predsednik
Skupščine občine Kočevje
Jože Novak L r.
556.
Na podlagi 216. člena zakona o splošnem upravnem Postopku (Uradni list SFRJ, št. 32/78) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. marca 1982 sprejela naslednjo
DOPOLNILNO ODLOČBO 1
Odločba Skupščine občine Kočevje št. 464-67/79-2/1 z dne 13. 6. 1980 v zadevi ugotovitve splošnega interesa za dograditev in razširitev pošte z vozliščno avtomatsko telefonsko centralo Podjetja za PIT promet Ljubljana TOZD PTT Kočevje, se dopolnjuje:
V korist družbene lastnine ter razlastitvenega upravičenca Podjetja za PTT promet Ljubljana — TOZD PTT Kočevje, je dopustna razlastitev zemljišča pare. št. 51 travnik v izmeri 204 m2 — del vi. št. 1101 k. o. Kočevje, kjer je knjižena pravica uporabe v korist: Plešnar Marija, Plešnar Edvard, oba Kočevje, Rožna uk 1; Grbec Dragica, Gortanov trg 10, Koper; Cetinski Slavka, Rožna ul. 1, Kočevje. 2
2
Zoper to odločbo ni možna pritožba, dovoljen pa je upravni spor, ki se vloži s tožbo pismeno ali ustno na zapisnik pri Vrhovnem sodišču SRS v Ljubljani ati pri kateremkoli sodišču, v roku 30 dni po objavi odločbe v Uradnem listu SRS.
St. 464-67/79-2/1
Kočevje, dne 12. marca 1982.
Predsednik
Skupščine občine Kočevje
Jože Novak 1. r.
557.
V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kočevje na 10. redni seji dne 11. marca 1982 sprejela
I
SKLEP
• uskladitvi preživnin s povečanimi ži vij enakimi
stroški
1
Preživnine, določene do vključno 31. 12. 1980 se
zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški, povišajo od 1. 3. 1982 dalje za 36 °/e.
2
/
Preživnine, določene v letu 1981 se od 1. 3. 1982 dalje povišajo za sorazmeren del navedenega odstotka, glede na čas, kdaj so bile določene in sicer, če m bile določene
do konca januarja 1981	za *#• 36
do konca februarja 1981	33
do konca marca 1981	30
do konca aprila 1981	27
do konca maja 1981	24
do konca junija 1981	21
do konca julija 1981	18
do konca avgusta 1981	15
do konca septembra 1981	12
do konca oktobra 1981	9
do konca novembra 1981	6
do konca decembra 1981	3
3 Sklep začne veljati z dnem	objave v Uradnem
listu SRS.	i
St 56/8-1/82-1/6
Kočevje, dne 11. marca 1982.
Predsednik
Skupščine ObSSS Kočevje Avgust Švara 1. r.
LAŠKO
558.
Skupščina občine Laško je na podlagi 23. člena zakona o financiranju potreb družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 242. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18-1262/78), na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 25. marca 1982 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Laško za leto 1982
1.	člen
S tem odlokom so določeni prihodki proračuna občine Laško za leto 1982 in njihova razporeditev, pravice in dolžnosti Izvršnega sveta. Skupščine občine Laško ter upravnih organov občine Laško pri izvrševanju proračuna, ukrepov za izvrševanje pro-
računa in ohranitev njegove bilance in drugo v zvezi z izvajanjem proračuna in proračunske politike.
2.	člen
Skladno z določili resolucije o družbenoekonomski politiki občine Laško za leto 1982 in družbenega plana občine ter družbenega dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SRS v letu 1982, se lahko splošna poraba v letu 1982 poveča za 15,6 °/o z ozirom na porabo leta 1981 in je za leto 1982 določena splošna poraba v občini Laško v znesku 64,185.550 din.
3.	člen
Izhajajoč iz dovoljene splošne porabe v letu 1982, ki je ugotovljena v 2. Členu tega odloka, so predvideni prihodki proračuna za leto 1982
in sicer:
1.	iz virov, določenih v 29. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu: zakon)
2.	dopolnilna sredstva iz republiškega proračuna
Skupni znesek predvidenih prihodkov je razporejen:
1.	za proračunsko porabo po glavnih namenih 01, 02, 03, 04, 05, 06 in 07
2.	z& proračunsko rezervo v glavnem namenu 08
3.	za nerazporejene prihodke v glavnem
namenu 17	1.151,470 4 5
4.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Laško (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) izvršuje proračun in ukrepe za ohranitev njegovega ravnovesja.
Pravice in dolžnosti, izhajajoč iz prvega odstavka tega člena izvršuje izvršni svet s sklepi svojih sej tako, da:
—	določa konkreten namen potrošnje sredstev, x če namen ni konkretno opredeljen v posebnem delu proračuna;
—	določa o začasni omejitvi proračunske potrošnje vsem ali posameznim uporabnikom, če je to potrebno za ohranitev ravnovesja med prilivom in porabo sredstev;
—	določa o spremembi namena porabe sredstev v okviru glavnega namena, če je to potrebno in koristno za izvajanje nalog, izhajajoč iz glavnega namena;
—	najmanj četrtletno očenjuje stanje proračuna z ozirom na realizacijo priliva in porabe sredstev po virih in namenih porabe;
—	predlaga rebalans proračuna, če ugotovi, da so nastopile okolnosti, zaradi katerih bi se stalno znatno spremenil predviden prihodek po viru ali obsegu ali če bi bilo potrebno znatno spremeniti glavni namen porabe.
5.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da s svojim sklepom začasno omeji porabo al! spremeni namen porabe sredstev, namenjenih za dejavnost upravnih organov, če je zaradi znatne spremembe program nalog upravnih organov ali' kadrovske zasedbe v upravnih organih tak ukrep smotem, koristen aM nuj ec aK če upravni
organi sredstva ne bi uporabljali skladno s samoupravnimi sporazumi, družbenimi dogovori in dogovorjeno proračunsko politiko.
Omejitev porabe po prejšnjem odstavku lahko traja dokler trajajo okolnosti, zaradi katerih je izvršni svet odredil omejitev.
6.	člen
Sredstva, ki so razporejena za upravne organe občine, izvršni svet s sklepom in v skladu z druž-oenim dogovorom o enotnih osnovah in merilih za oblikovanje sredstev za delo državnih organov in dohodka delavcev delovnih skupnosti teh organov v SR Sloveniji, razporedi po namenu na sredstva za osebne dohodke delavcev, sredstva za materialne izdatke, sredstva opreme, sredstva za posebne namene, sredstva za stanovanjsko izgradnjo in sredstva za skupno porabo, i
7.	člen
Upravni organi v skladu z zakonom samostojno razpolagajo tako s sredstvi, ki so jim dodeljena^ kakor s sredstvi, ki jih sami ustvarjajo s svojo dejavnostjo.
8.	člen
Sredstva stalne proračunske rezerve občine se smejo uporabljati samo pod pogoji, določenimi z 39. členom zakona.
Izvršni svet se pooblašča, da odloča o uporabi sredstev stalne proračunske rezerve za namene iz prve točke 39. člena zakona do višine 50.000 .dinarjev za vsak posamezen primer.
Kadar odloča izvršni svet tudi o uporabi sredstev rezerv po prvi točki 39. člena zakona, določi tudi o tem, če je uporabnik obvezen sredstva vrniti.
O uporabi sredstev stalne proračunske rezerve po drugi točki 39. člena zakona za zagotovitev sredstev proračuna, kadar proračunu neenakomerno pritekajo prihodki, odloča izvršni svet.
O uporabi sredstev stalne proračunske rezerve po tretji točki 39. člena zakona za kritje proračunskega primanjkljaja po zaključnem računu pa odločajo enakopravno vsi zbori občinske skupščine.
9.	člen
O pot#ošnji sredstev tekoče proračunske rezerve odloča izvršni svet
10.	člen
Doseženi prihodki in njihova razporeditev v obdobju začasnega financiranja se s proračunom uskladijo najkasneje do 31. marca 1982.
11.	člen
Sestavni del odloka je bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Laško za leto 1982.
12.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa ae od 1. januarja 1982.
St. 400-2/82
Laško, dne 25. marca 1982.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Jože Rajh L r.
64.188,550
53.515,960
10.672,590.
62.397,080
640,000
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov odloka o proračunu občine Laško za leto 1982
Vrsta prih.	Prihodki	Znesek din	namen	Splošni razpored prihodkov		Znesek din
2	Davek iz osebnega dohodka	19,137.680	01	Dejavnost organov DPS	37,595.970
3	Davek od prometa proizvodov in		02	Financiranje ljudske obrambe	3,491.960
	od plačil za storitve	22,656.040	03	Negospodarske investicije	5,131.100
4	Davek na dohodek od premoženja		04	Intervencije v gospodarstvu	628.690
	in premoženjskih pravic	2,796.220	05	Dopolnilna sredstva drugim DPS	1,162.490
5	Takse	2,032.310	06	Druge splošne družbene potrebe	3,690.290
7	Prihodki po posebnih predpisih, pri-		07	Druga namenska sredstva	10,796.580
	hodki upravnih organov in drugi		08	Proračunska rezerva	640.000
	prihodki	4,727.500	17	Nerazporejeni prihodki	1,051,470
8	Prihodki od drugih DPS	10,672.590 .			
10	Prenesena sredstva iz leta 1981	2,166.210			
	Skupaj	64,188.550		Skupaj	64,188.550
LAŠKO
559.
Skupščina občine Laško je na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74) in po 252. členu statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 25. marca 1982 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V odloku o davkih občanov (Uradni vestnik občine Laško, št. 8/74, 1/75 in Uradni list SRS, ,št. 6/76, 6/77, 24/77, 11/78, 6/79 in 10/81) se 8. člen spremeni in glasi:
»Zavezancem se odmerja davek iz kmetijstva po dejanskem dohodku pod naslednjimi pogoji:
1.	Če se ukvarjajo s farmsko rejo perutnine:
—	z vzrejo brojlerjev;
—	z vzrejo kokoši nesnic;
—	z vzrej6 puranov;
—	z vzrejo jarkic.
2.	Ce se ukvarjajo s pitanjem govedi in prašičev na industrijski način, ki ni vezano na doma predelano krmo. x
3.	Če se ukvarjajo z intenzivno proizvodnjo:
—	z drevesničarstvom na površini nad 0,50 ha;
—	s trsničarstvom na površini nad 0,50 ha;
—	z gojenjem cvetlic, okrasnih rastlin in sadik, zelenjave na površini 150 m2, pokritih . rastlinjakov ali 500 mZ plastinjakov oziroma najmanj 2000 m2 odprtih površin za te namene.
Če uprava ^za družbene prihodke ugotovi na podlagi uradno zbranih podatkov od organizacije združe-hega dela pri kateri ima zavezanec vzpostavljen kooperacijski odnos ali na drug način, da zavezanec izpolnjuje pogoje za obdavčitev po dejanskem dohodku, obdavči zavezanca v naslednjem letu po dejanskem dohodku. Uprava za družbene prihodke' je dolž-na o tem pismeno obvestiti zavezanca pred začetkom Ista, v katerem bo nastopila obdavčitev po dejanskem dohodku.
Davka od dejanskega dohodka so oproščeni vsi rejci iz prve točke 1. člena s tem, da intenzivno obdelujejo svoja posestva in pri tem ustvarjajo, tržne viške, katere prodajajo preko ustrezne delovne organizacije. Ti tržni viški znašajo na površini 1 ha najmanj 2.500 litrov mleka | ali 500 kg žive teže govejega pitanca oziroma ekvivalentno količino drugih pridelkov.«
2.	člen
10.	člen se spremeni in glasi:
»Davek od kmetijstva po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 10. člena' zakona o davkih občanov, po naslednjih stopnjah:
Osnova din	Stopnja v */•
	do	30.000	18
od	30.000 do	60.000	21
od	60.000 do 100.000		24'
od	100.000 do	150.000	28
od	150.000 do	200.000	32
nad	200.000		35
3.	člen
Za 10. členom se vstavi nov 10.a člen, ki glasi: »Zavezanci za plačilo davka po dejanskem dohodku iz kmetijske dejavnosti so dolžni vložiti letno davčno napoved do 31. januarja, naslednjega leta, za katero se jima odmerja davek.«
4.	člen
11.	člen se spremeni in glasi:
»Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se obračunava od katastrskega dohodka kmetijskih površin za skupine katastrskih občin po naslednjih stopnjah:
•h
II.	skupina, k. o.: Laško, Vrbovo in Hote-
mež	9
III.	skupina, k. o.: Rimske Toplice, Debro, Lahomno, Lahomšek, Lože, Marijina vas, Jur-klošter, Mrzlo polje, Njivice, Plazovje, Reka,
Radeče, Rečica, Rifengozd, Sedraž, Šmihel,
Širje in Vrh nad Laškim '	5
IV.	skupina, k. o.: Breze, Laziše, Lokavec,
Paneče, Zavrate, Požnica, Olešče, Obrežje, Slivno, Trohni dol in Svibno	2
Za zavezance, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, razen za kmete kooperante, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, znaša kompenzacijska stopnja 30 e/o.
Ce ima zavezanec katastrski dohodek v dveh ali več katastrskih občinah z različnimi davčnimi stopnjami, se odmeri davek po stopnji tiste skupine, v kateri ima zavezanec pretežni del katastrskega dohodka.«
5.	člen
12.	člen se spremeni in glasi:
»Stopnja davka iz osebne‘ga dohodka od gozda
znaša 29 •/»
Za • zavezance, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje znaša kompenzacijska stopnja 45 °/*.«
6.	člen
15.	člen se spremeni in glasi:
»Davka od kmetijstva so oproščeni zavezanci iz višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi (IV, skupina katastrskih občin iz 11. člena), če skupni letni katastrski
dohodek negozdnih površin teh zavezancev ne presega 19.000 dinarjev.
Davka od kmetijstva po prvem odstavku tega člena so oproščeni tudi zavezanci iz naselij naslednjih katastrskih občin:
Katastrska občina	Naselje
Brunk, Brunška gora, Gorel j ce, Loška gora, Rudna vas in Dobrava
Blatni vrh
Močilno, Zebnik in Jelovo Plazovje, Zah rež Ojstro, Radeč
Brstnik, Doblatina, Rifengozd
Sirje, Veliko Sirje.«
7.	člen
48.	tien se spremeni in glasi:
»Davek od gozdnih zemljišč se plača v višini
katastrskega dohodka teh zemljišč.«
8.	člen
49.	člen se spremeni in glasi:
»Stopnja davka na dobitke od iger na srečo znaša 15»/*«.
9.	Ben
Izvršni svet še pooblašča, da sprejme prečiščeno
besedilo odloka o davkih občanov.
10.	Ben
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v
Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982.
St. 422-4/82
Laško, dne 25. marca 1982.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Jože Rajh I. r.
560.
Skupščina občine Laško je na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72). in 252. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1982 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil
za storitve
1.	člen
V	odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni vest-nflc občine Laško, št 8/72, 5/73, 8/73 in 5/75, ter Uradni list SRS, št. 6/75, 10/76, 18/76, 27/76, 24/77 in 10/81) se v tarifni številki 2 spremeni četrta alinea druge točke in se glasi:
»— od drugih alkoholnih pijač 50*/e*.
V	tretji točki se spremeni stopnja 45 °/o in se glasi »60 "/o«.
2.	tien
Izvršni svet se pooblašča, da izda prečiščeno besedilo odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi V Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1982 dalje.
Št. 422-3/82
Laško, dne 25. marca 1982.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Jože Rajh L r.
ML
Skupščina občine Laško je na podlagi 1. In 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št 29/65, 12/69, 7/70 in 7/72) in 252. člena statuta občine Laško (Uradni Kst SRS, št. 18/78) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1982 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih
taksah
’ 1. člen
V	odloku o komunalnih taksah v občini Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 9/70 in Uradni list SRS, št. 10/81) se 8. člen spremeni in glasi:
»Komunalne takse so dohodek proračuna občine Laško. Turistična taksa se v skladu z družbenim dogovorom o namenski porabi turistične takse deli in sicer:	\
—	10°/o za turistično zvezo SR Slovenije
—	90 °/o za turistična društva v občini po kraju, kjer je turistična taksa zbrana.«
l.Hotemež
2.	Mrzlo polje
3.	Njivicfe
4.	Plazovje
5.	Reka
6.	Rifengozd
7.	Sirje
2.	člen
V tarifni številki 4 se prvi odstavek spremeni in glasi:
»za začasno prebivanje na območju občine Laško (turistična taksa) se plača za vsako osebo dnevno:
—na območju občine Laško — 10 dinarjev«.
3.	člen
Izvršni svet se pooblašča, da sprejme prečiščeno besedilo tega odloka.
4.	člen
Ta odlok začne veljati oatni dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 423-1/82
T.ašV>, dne 25. marca 1982.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Jože Rajh L r.
562.
Skupščina občine Laško je na podlagi 40. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) in 252. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78)
na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 25. marca 1982 sprejela
ODLOK
e spremembi odloka • določitvi odstotka od povprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče
1.	člen
Odlok o določitvi odstotka od povprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče (Uradni list SRS, št. 8/81) se spremeni, tako da se
—	vi. členu letnica »1980« nadomesti z letnico »1981« in
—	v 2. členu znesek »7837« nadomesti z zneskom
»13.709«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu SRS.
St. 46-1/82
Laško, dne 25. marca 1982.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Jože Rajh 1. r.
563.
Skupščina občine Laško je na podlagi 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in , stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74) in 252. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) na seji zbora■ združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1982 sprejela
ODLOK
6 določitvi vrednosti elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja
1.	člen
S tem odlokom se določa vrednost elementov za izračun' valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v družbeni lastnini.
2.	člen
Povprečna gradbena cena za m2 stanovanjske površine znaša 13.708 dinarjev.
Stroški za komunalno urejanje zemljišča znašajo 30 •/• od povprečne gradbene cene, ki je navedena v prvem odstavku tega člena.
3.	člen
Ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni vestnik občine Laško, št. 6/75 in Uradni list SRS, št. 18/76, 6/77, 3/78, 6/79, 5/80 in 8/81).
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu SRS.
St. 36-31/81
Laško, dne 25. marca 1982.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Jože Rajh L r.
564.
Na podlagi 159., 160., 161., 162. in 163. člena ter v
zvezi s 50. členom zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) in na podlagi 251. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) je Skupščina občine Laško na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora 25. marca 1982 sprejela
ODLOK
o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Laško 1981—1985
1.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Laško pripravi in do 30. 6. 1982 predloži Skupščini občine Laško osnutek, do 30. 9. 1982 pa predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Laško za obdobje 1981 do 1985.
2.	člen
Komite za družbeno planiranje irt razvoj občine Laško predloži Skupščini občine Laško analizo spremenjenih pogojev srednjeročnega razvoja, Izvršni svet SO Laško pa stališča in usmeritve za spremembo in dopolnitev družbenega plana občine Laško m dogovora ® njegovih temeljih do 30. 4. 1062.
3.	člen
Izvršni svet SO Laško določi program dela za pripravo sprememb in dopolnitev družbenega piana občine Laško.
4.	člen
Samoupravne organizacije hi skupnosti sprejmejo v skladu z načelom začasnega planiranja svoje delovne programe za pripravo sprememb in dopolnitev
srednjeročnih planov. Ki morajo zagotoviti, da bodo aneksi k samoupravnim sporazi»nom m dogovorom o temeljih planov pripravljeni in sklenjeni, spremembe in dopolnitve planov pa sprejete v rokih, kot jih določa ta odlok za predložitev sprememb planskih dokumentov Skupščini občine Laško.
5.	člen
Delo na pripravi ‘ sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Laško se prične takoj.
6.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St: 30-1/82
Laško, dne 25. marca 1982.
Predsednik
Skupščine občine Laško
«	Jože Rajh 1. r.
565.
Skupščina občine Laško je na podlagi 3. člena drugega odstavka zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdpbju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 3/82) in 252. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78), na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1982 sprejela
ODLOK
o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985
1.	člen
Za uresničevanje ciljev in nalog pri družbeno organizirani tržni proizvodnji hrane, ki so določeni s planskimi akti za obdobje 1981—1985, se s tem odlokom določajo obveznosti za združevanje sredstev za pospešen razvoj kmetijstva in namen njihove uporabe.
2.	člen
Skupščina občine Laško vsako leto z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine Laško določi politiko usmerjanja sredstev za proizvodnjo hrane in politiko pospeševanja družbeno organizirane kmetijske proizvodnje.
3.	člen
Za uvedbo nalog skupnega pomena v občini Laško po tem odloku se s tem odlokom uvaja za obdobje 1982—1985 poseben občinski davek iz osebnega dohodka delavcev in sicer po stopnji 0,50 “/o, na žiro račun št. 50710-842-019-6436 — Združena sredstva za pospešen razvoj kmetijstva občine Laško.
4.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena se usmerjajo v sklad za pospešen razvoj kmetijstva občine Laško.
5* člen
Sklad za pospešfen razvoj kmetijstva v o'.	'• ba-
ško sprejme vsako leto konkreten program za izvaja-
nje z resolucijo določene politike pospeševanja proizvodnje hrane, s katerim tudi določa, za katere naloge iz 6. člena se bodo sredstva uporabila in v kakšni višini.
6.	člen
Sredstva iz 3. člena tega odloka se v obdobju 1982—1985 lahko uporabljajo le za naslednje naloge:
—	sofinanciranje pospeševalne službe:
—	sofinanciranje akcij za zdravstveno varstvo živine;
—	regres za nabavo čistopasemskih plemenic;
—	regresiranje nakupa repromateriala (umetnega gnojila in semena);
—	sofinanciranje udeležbe pri kreditiranju investicij ;
—	kritje razlike, nastale v poslovanju s ‘plemenskimi biki;
—	regresiranje obrestne mere;
—	sofinanciranje umetnega osemenjavanja;
—	pokrivanje razlik v ceni, kadar predpisane
prodajne cene ne pokrivajo družbeno priznanih stroškov;	,
—	sofinanciranje raziskovalnih, sociološko-eko-nomskih in drugih študij;
—	kritje- stroškov analize zemlje in krme;
—	sofinanciranje izdelave investicij sko-tehnlčne dokumentacije;
—	sofinanciranje izobraževalnih akcij za kmetijske proizvajalce, aktive kmečkih žena in mladih zadružnikov;
—	nagrade za najboljše proizvajalce in najuspešnejše aktive v tekmovalnih akcijah;
—	sofinanciranje živinorejskih razstav;
—	sofinanciranje čebelarske dejavnosti v občini;
—	druge akcije, ki bodo konkretneje opredeljene v letnih plan.
7.	člen
Sredstva po tem odloku se lahko upravičencem dodelijo le ob pogoju, če se s sporazumom oziroma pogodbo zavežejo zagotavljati dogovorjene količine hrane.
S.	Sen
Posebni davek iz osebnega dohodka delavcev se obračunava iz osebnih dohodkov, izplačanih po 20. aprilu 1982.
9.	člen
Poseben občinski davek iz osebnega dohodka delavcev se obračunava in vplačuje, kakor je določeno za davek iz osebnega dohodka delavcev po odloku o davkih občanov (Uradni vestnik občine Laško, št. 8/74, 1/75 in Uradni list SRS, št 6/76, 6/77, 24/77, 11/78, 6/79 in 10/81).	i
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-2/82
Laško, dne 25. marca 1982.
Predsednik
Skupščine občine Laško Jože Rajh 1. r.
566.
Na podlagi drugega odstavka 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 252. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) je Skupščina, občine Laško na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1982 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu individualne stanovanjske gradnje z oskrbovalnim centrom Debro
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt individualne stanovanjske gradnje z oskrbovalnim centrom Debro.
2.	člen
Zazidalni načrt se izvaja na območju in na način, kot je to opredeljeno v tehnični dokumentaciji, ki jo je izdelalo Podjetje za projektiranje — BIRO 71 Domžale pod številko 733/1 in je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Izvajanje odloka nadzoruje urbanistična inšpekcija občine Laško.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-8/80
Laško, dne 25. marca 1982.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Jože Rajh 1. r.
567.
Skupščina občine Laško je na podlagi 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbe-nega pomena (Uradni list SRS, št 24/75 in 13/77) in na Podlagi 252. člena statuta občine Laško na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25- marca 1982 sprejela
ODLOK
* Prispevku za razširjeno reprodukcijo primarnega vodovoda Kal—Laike
L člen
Na območju krajevnih skupnosti Laško, Marija
Uradec in Rečica se za uporabnike vode iz vbdovod-nega omrežja predpiše prispevek za razširjeno reprodukcijo (v nadaljevanju: prispevek) za izgradnjo in ojačitev primarnega vodovoda Kal—Laško.
Prispevek se predpiše za dobo 5 let
2.	člen
Prispevek se obračunava in plačuje-'od m3 porab-
bene pitne vode iz javnega vodovoda in znaša v višini 100 % od cene m3 pitne vode.
3.	člen
Prispevek za izgradnjo primarnega vodovoda se ne Plačuje od vode iz javnih vodovodov, ki so bili v celoti zgrajeni s sredstvi delovnih ljudi in občanov.
4.	člen
Z večjimi uporabniki vode se lahko sklene posebni sporazum, v katerem se določi prispevek za izr gradnjo ojačitev primarnega vodovoda Laško.
Ta prispevek pa ne sme biti manjši; kakor bi znašal prispevek po 2. členu tega odloka.
5.	člen
Upravljalec vodovodnega omrežja na območju ša,-moupravne komunalne interesne skupnosti Laške pobere prispevek od uporabnikov ob plačilu za porabljeno vodo in ga nakaže na žiro račun Samoupravne komunalne interesne skupnosti Laško,
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. maja 1982 dalje.
St. '352-116/81
Laško, dne 25. marca 1982.
Predsednik
Skupščine občine Laško Jože Rajh L r.
568.
Skupščina občine Laško je na podlagi 35., 39., 43., 71., 72. in 73. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni Ust SRS, št. 24/77 in 22/81) in 245. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) na seji družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 25. marca 1982 sprejela
ODLOK
o oblikovanju konferenc delegacij in določitvi števila delegatskih mest, ki jih imajo delegacije delovnih ljudi v zboru združenega dela Skupščine občine Laško v mandatnem obdobju 1982—1986
1.	člen
Konference delegacij medsebojno oblikujejo tiste delegacije delovnih ljudi, ki so « tem odlokom razvrščene v isto delegacijsko enoto in jim je določeno skupno delegatsko mesto v zboru združenega dela Skupščine občine Laške
2.	člen
Konference delegacij se oblikujejo s sporazumi, M jih sklenejo temeljne samoupravne or$scsts6cfje oziroma skupnosti, kj so te delegacije izvolile.
S sporazumom o oblikovanju konferenc delegacij
se ureja zlasti:
—	način in postopek oblikovanja konference,
—	po koliko svojih članov pošiljajo delegacije v konference in katere delegacije pošiljajo skupnega
ManaJ I
—	pravice in dolžnosti konference,
—	pošiljanje delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine,
—	način sprejemanja stališč tat smeeašc za delegate,
—	razmerja med konferenco delegacij in delegacijami, oziroma temeljnimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
—	materialne pogoje za delo konference,
—	izvrševanje strokovnih in administrativno-teh-ničnih nalog za konferenco,
—	sedež konference in druga vprašanja pomembna za delo konference delegacij.
3.	Sen
Konference delegacij morajo biti ustanovljene in konstituirane najpozneje v sedmih dneh po izvolitvi.
Postopek za združitev v konferenco delegacij prične temeljna samoupravna organizacija oziroma delovna skupnost, ki je v delegacijski enoti prva navedena.
4.	člen
Delovne skupnosti upravnih organov občine Laško ter druge delovne skupnosti navedene v 28. delegacij-ski enoti 7. člena tega odloka, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, z medsebojnim sporazumom oblikujejo skupno delegacijo.
Nosilec pobude in organizacije za sklenitev dogovora o oblikovanju skupne delegacije je delovna skupnost upravnih organov občine Laško.
5.	člen
Organizacije združenega dela, ki imajo več delegacij, kot jim je s tem odlokom določeno delegatskih mest v zboru združenega dela, lahko v smislu določbe drugega odstavka 2. člena tega odloka s svojim internim sporazumom ali drugim aktom določijo medsebojne pravice in dolžnosti delegacij.
6.	člen
Delegacijo oblikujejo delovni ljudje — kmetje, ki združujejo svoje delo in delovna sredstva v zadrugi, v obratih za kooperacijo in v drugih oblikah trajnejšega sodelovanja z organizacijami združenega dela in sicer v okviru Kmetijske zadruge Laško — temeljne zadružne organizacije.
Delovni ljudje, ki delajo v obrtni ah drugi podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, oblikujejo svojo delegacijo v okviru Združenja obrtnikov občine Laško.
7.	člen 1 2 3
Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine občine Laško so določene naslednje delegacij ske enote in število delegatskih mest:
7	J
	gc Is
1.	Konferenca TIM Laško	“
— TOZD Ktoktroetrojni obrnil in tracapart
— TOZD Montaža izolacij — TOZD Tovarna lesnih in gradbenih izdelkov
— TOZD Teemoiaolaeije in embalaža — TOZD Proizvodnja gradbenega materiala
,— Delovna skupnost skupnih služb
2.	Rudnik Laške	I
3.	Konferenca Tovarne dokumentarnega in
kartnega papirja Radeče	2

— TOZD Papirnica — TOZD Muflon
— Delovna skupnost skupnih služb
4.	Konferenca Pivovarna Laško	2
— Pivovarna Laško
— Pekarna Laško
5.	Dekorativna TOZD Predilnica Laško	1
6.	Železniško vozlišče Zidani most	2
— ZG ZTO Ljubljana TOZD za promet
Zidani most
— ZG ZTO Ljubljana, TOZD za vzdrževanje in nego voz, delovišče Zidani most
— ZG ZTO Ljubljana, TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog, nadzorništvo Zidani most
— 2G ZTO Ljubljana, TOZD za SV in TK naprave, nadzorništvo Zidani most
— ZG ZTO Ljubljana, TOZD za vleko vlakov, delovna enota Zidani most (kurilnice)
— ZG PEP Ljubljana, TOZD za upravlj. in vzdr., VM, El, ENP naprav Celje, nadzorništvo Zidani most
— ZTO Ljubljana TOZD za tehnično vozovno dejavnost Ljubljana, delovišče Zidani
moat
— ZG Podjetje za TTG Ljubljana, TOZD
Celje, Kolodvorska restavracija Zidani most — ZG ZTO Celje, TOZD za promet Celje, Postaja Rimske TopUce in postaja Laško — ZG ŽTO Celje TOZD za pripravljanje in vzdrževanje prog Celje, nadzorništvo Laško
7.	Konferenca Lesnica — TOZD BOR Laško 1
— TOZD BOR Laško
— GG Celje — TOZD Preske Laško GG Celje — TOK Laško
8.	Konfekcija KORA Radeče	1
9.	Konferenca Lesnina — TOZD Sopota
Radeče	i
— TOZD Sopota Radeče
— GG Brežice — TOK R
— GG Brežice — TOZD Gozuarstvo Radeče
10.	Metali es Radeče	1
11.	Cementarna Trbovlje — TOZD Proizvodnja gradbenega	materiala Zidani most	1
12.	DEM Maribor — TOZD Elektrokovinar
Laško	1
— TOZD Hektrokovinar Laško
— DEM Maribor — Hektroprenos Podlog,
RTP Laško
13.	Konferenca Obrtno montažno podjetje
LeBee	1
— Obrtno montažno podjetje Laško
— Gradbeno podjetje Laško
— PTT Celje — enota Laško	6ZZ
— E2ektro Celje — enota Laško — KS Laško — delovna operativa — Kristal Maribor — enota Laško — Dimnikarstvo Celje — rajon Laško 14. Ingrad Celje — TOZD Gradbena ope-rativa Laško
I!
II
s
15.	Konferenca DO Potrošnik — TOZD
prodaja Laško	•	1
— DO Potrošnik — TOZD prodaja Laško — GP Celje — TOZD Savinja Laško — TOBAK Ljubljana — poslovalnica Laško — Trgovina Borovo — Trgovina Peko — Bencinski servis IN A Laško — Galeb Ljubljana — trgovina Laško
16.	Konferenca DO Potrošnik — TOZD
prodaja Radeče	1
— DO Potrošnik — TOZD Prodaja Radeče — Gostinsko podjetje Radeče — Bencinski servis Petrol Radeče — Trgovina Borovo
— TOBAK Ljubljana — poslovalnica Radeče in Zidani most
— Hmezad Žalec — Mesnica Radeče — Avto Celje — trgovina Radeče
17.	Konferenca Prevzgojni dom Radeče	1
— Prevzgojni dom Radeče
— KPD Dob — Kmetijsko gospodarstvo Hotemež
18.	Konferenca Krajevna skupnost Radeče,
delovna opera ti va	1
— Tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik obrat Radeče
— Dimnikar Radeče — PTT Trbovlje — enota Radeče — Elektro Trbovlje — enota Radeče — SKIS Radeče — strokovna služba — Cestno podjetje Ljubljana — delovna enota Radeče
19.	Konferenca Kmetijska zadruga Laško 2 — Temeljna zadružna organizacija in
kmetje kooperanti ter drugi
— TOZD proizvodnja in predelava mesa — Delovna skupnost skupnih služb — Veterinarska postaja Laško
20.	Konferenca VIO Osnovna šola Primož
Trubar Laško	1
— VIO Osnovna šola Primož Trubar Laško — VIO Osnovna šola Dušan Poženel Laško — VIO VVZ — enota Laško — Delovna skupnost VIO Laško 2L Konferenca VIO Osnovna šola Anton Aškerc Rimske Toplice	1
— VIO Osnovna šola Anton Aškerc Rimske Toplice
— VIO VVZ — enota Rimske Toplice
22.	Konferenca VIO Osnovna šola Marjan
Nemec Radeče	*	1
— VIO Osnovna šola Marjan Nemec Radeče
— VIO VVZ — enota Radeče — VIO — TOZD Glasbena šola Radeče
23.	Zavod za medicinsko rehabilitacijo
Zdravilišče Laško	1
24.	Konferenca ZC Celje — TOZD Zdravstveni dom Laško \
— ZC Celje — TOZD Zdravstveni dom Laško
— Celjske lekarne — Lekarna Laško
25.	Konferenca ZC Celje — TOZD Zdravstveni dom Radeče	1
— ZC Celje — TOZD Zdravstveni dom Radeče
— Celjske lekarne — Lekarna Radeče — Zdravstvena ambulanta Zidani most
26.	Vojni center za medicinsko rehabilitacijo Rimske Toplice	1
27.	Obrtno združenje Laško	1
28.	Konferenca Upravni organi občine Laško — skupne delegacije	1
— Organ za kaznovanje prekrškov občine Laško
— SDK Laško
— LB Ljubljana — SB Celje — Ekspozitura Laško in agencija Radeče — OK ZKS Laško — OK SZDL Laško — OK ZSMS Laško
— Občinski svet zveze sindikatov Laško — Občinski odbor ZZB NOV Laško — Postaja milice Laško — Delavska univerza Laško — Strokovne službe SIS družbenih in gospodarskih dejavnosti (SKIS Laško)
— Triglav Ljubljana — Območna zavarovalna skupnost Celje — predstavništvo Laško — AMD Laško — AMD Radeče
— KO ZB NOV Rečica — Bife ZB — Občinski štab za teritorialno obrambo Laško
— Planinsko društvo Laško
8.	člen
Za tolmačenje tega odloka je pooblaščena Občinska volilna komisija.
9.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o oblikovanju konferenc delegacij ter določitvi števila delegatskih mest, ki jih imajo delegacije delovnih ljudi v zboru združenega dela Skupščine občine Laško v mandatnem obdobju 1978—1982 (Uradni list SRS, št 3/78).
10.	člen
Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
St 013-2/81	-
Laško, dne 25. marca 1982.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Jože Rajh L r.
1
Me.
Skupščina občine Laško je na podlagi 3S-, T,
72. in. 75. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77 in 22/81) in 246. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št 24/77) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopohtičnega zbora dne 25. marca 1982 sprejela
ODLOK
o določitvi števila delegacij, ki jih oblikujejo krajevne skupnosti ter o določitvi števila delegatskih mest delegacijam krajevnih skupnosti v zbor* krajevnih skupnosti Skupščine občine Laško v mandatnem obdobju , 1982—1986
1.	člen
Delegacije za zbor kraj evnih skupnosti' Skupščine občine Laško oblikujejo naslednje krajevne skupnosti na območju občine Laško :
. 1. Krajevna skupnost Laško
2.	Krajevna skupnost Radeče
, 3. Krajevna skupnost Rimske Toplice
4. Krajevna skupnost Marija gradac * 5. Krajevna skupnost Breze
G. Krajevna skupnost Jagnjenica
7.	Krajevna skupnost Jurklošter
3.	Krajevna skupnost Rečica
9.	Krajevna skupnost Sedraž
10.	Krajevna skupnost Svibno
11.	Krajevna skupnost Vrh nad Laškim
12.	KrajeVna skupnost Vrhovo
13.	Krajevna skupnost Zidani most
2.	člen
Vsaka krajevna skupnost it 1. člena tega odloka oblikuje eno delegacijo.
Število delegatov v delegaciji določi vsaka krajevna skupnost s svojim statutom oziroma statutarnim sklepom.
Sestav delegacije mora ustrezati socialnemu sestavu delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti.
3.	člen
Za delegiranje delegatov v' zbor; krajevnih skup-nosti Skupščine občine Laško so določene sledeče delegacijske enote in sledeče število delegatskih mest:
Dele-
/	/	gatska
*	mesta 1 2 3 4 5 6 7 8 9
1.	delegatijska enota
—	delegacija	KB	Laško	3
2.	delegacijska enota
/ — delegacija	KS	Radeče	2
3.	delegacijska enota
—	delegacija	KS	Rimske Toplice	1
4.	delegacijska enota
—	delegacija KS Marija gradeč	1 .
5.	delegacijska enota
—	delegacija	KS	Breze	1
6.	delegacijska enota
—	delegacija	KS	Jagnjenica	1
7.	delegacijska enota
—	delegacija	KS	Jurklošter	1
8.	delegacijska enota
—	delegacija	KS	Rečica .	1
9.	delegacijska enota
—	delegacija	KS	Sodra!	1
Dele-
gatska
mesta
10.	delegatijska enota
—	delegacija	KS	Svibno	1
11.	delegacijska enota
—	delegacije KS Vrh nad Laškim	1
12.	delegatijska enota
—	delegacija	KS	Vrhom	1
13.	delegacijska enota
—	delegacija	KS	Zidani	most	1
4.	tien
Ce se v teku mandata dve ali več krajevnih skupnosti, naštete v 1. členu tega odloka združi, pridobi delegacija nove ustanovi j enef" krajevne skupnosti v
zboru krajevnih skupnosti vsa delegatska mesta, ki so jih imele združene krajevne skupnosti pred združitvijo.
5.	člen
če se pred potekom mandatne dobe z razdelitvijo oblikujejo nove krajevne skupnosti, le-tem pripadajo v zboru krajevnih skupnosti tista delegatska mesta, ki jih je imela krajevna skupnost pred razdelitvijo.
Razpoložljiva delegatska mesta si novo formirane krajevne skupnosti z dogovorom medsebojno razdele, če je možno, če pa razdelitev ni možna, ker ni dovolj delegatskih mest, oblikujejo krajevne skupnosti konferenco delegacij.
6.	člen
Za razlago tega odloka je pooblaščena Občinska volilna komisija.
7.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o
določitvi števila delegacij, ki jih oblikujejo krajevne skupnosti ter o določitvi števila delegatskih mest delegacijam krajevnih skupnosti v zboru krajevnih skupnosti Skupščine občine Laško v mandatnem obdobju 1978—1982 (Uradni Ust SRS, št. 3/78).
8.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v’ Uradnem Ustu SRS.
St. 013-3/81
Laško, dne 25. marca 1982.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Jože Rajh 1. r.
570.
Na podlagi pooblastila iz 35. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Laško za obdobje 1981—1935 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Laško na svoji seji dne 11. januarja 1982 sprejela
SKLEP
e prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski
zdravstveni skupnosti Laško od '1. januarja 1982 dalje
i	1. člen
S tem sklepom se ugotovijo stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo v skladu s sklepom o uskladitvi preračuna vrednosti programa za leto 1982 iz realne
vrednosti na nominalno vrednost in se opredelijo osnove za obračunavanje ter določijo stopnje in višina prispevkov za zdravstveno varstvo delavcev v združenem delu. delavcev, zaposlenih pri osebah, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, kmetov kooperantov, kmetov in drugih delovnih ljudi ter občanov-
2.	člen
Prispevke za zdravstveno varstvo iz osebnega dohodka in iz dohodka obračunavajo in plačujejo organizacije združenega dela in drugi zavezanci za delavce in za kmete-kooperante po naslednjih prispevnih stopnjah:
—	iz bruto osebnega dohodka po stopnji 1,29 %>,
—	od bruto osebnega dohodka v breme dohodka po stopnji 11,72°/».
3.	člen
Stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo, ki' jih plačujejo kmetje — razen kmetov kooperantov — znašajo:
—	od katastrskega dohodka negozdnih površin, dohodka od gozda in drugih dohodkov 25 °/o
—	pavšalni prispevek na kmetijsko gospodarstvo 1.000 din.
Lastpiki kmetijskih zemljišč, ki niso zavarovanci kot kmetje po prvem odstavku tega člena, plačujejo za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na njegovi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z njim v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zavarovanca — delavca, prispevek za zdravstveno varstvo od osnov in po stopnjah iz prvega odstavka tega člena.
Osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, plačujejo prispevek od osebnega dohodka, ki ga ugotovi občinski davčni organ za preteklo leto, vendar pa osnova za izračun prispevka ne sme biti nižja od 60% poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji za Preteklo leto.
Osebe, ki opravljajo intelektualne in druge sto-ritve (pogodbeni zavarovanci) plačujejo prispevek od osnov, določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto.
5.	člen
Prispevki za zdravstveno varstvo iz prejšnjega Člena se obračunavajo in plačujejo po stopnjah iz drugega člena tega sklepa. 6
6.	člen
Drpge kategorije uporabnikov, ki ne plačujejo prispevke po 2. in 3. členu tega sklepa, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer:
1.	občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega aU invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja 383 din
2.	druge skupine delovnih ljudi in občanov pod Pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost 383 din.
Zavezanec plačila prispevka po 1. točki je občan sam, če z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami ni določeno drugače, po 2. točki je zavezanec, ki ga določi občinska zdravstvena skupnost.
7.	člen
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in in-, validskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 °/o.
Zavezanec za plačilo prispevka je skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz druge republike in avtonomna pokrajine
8.	člen
Osebe, ki so sklenile v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa sc v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnov, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji preračunanih v bruto.
Za osebe, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci), so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oziroma so na praksi, plačujejo organizacije združenega dela in druge organizacije prispevke od mesečnih osnov, določenih v prvem odstavku tega člena.
Prispevki za zdravstveno varstvo za osebe iz prve-, ga in drugega odstavka tega člena obračunavajo in plačujejo zavezanci po stopnjah, ki veljajo za redno delovno razmerje.
Zavezanec plačila prispevka po 1. odstavku tega člena so osebe same. po 2. odstavku tega člena pa TOZD ali druga organizacija.
9.	člen
Za delavce, upokojence, učence in študente na neobveznem počitniškem delu jn druge osebe, ki delajo po pogodbi o delu ter za zavarovance kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela ali drugih organizacijah, plačujejo zavezanci (izplačevalci prejemkov) prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 6% od bruto osebnega dohodka,
Zavezanec plačila prispevka je izplačevalec osebnega dohodka oziroma prejemka.
t •	10. člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Laško od 1. januarja 1981 dalje (Uradni list SRS, št. 7-364/81). Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982'dalje.
St. 41/82
Laško, dne 11. januarja 1982.
Predsednik skupščjne OZS Laško
Ivan Hirgelj 1. r.
571.
Na podlagi pooblastila iz 7. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Laško za obdobje 1981—1985 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdray>
stvene skupnosti Laško na svoji geji dne 25. februarja 1982 sprejela
SKLEP
o preračunu vrednosti programa za leto 1982 iz realne vrednosti (po ocenah leta 1980) na nominalno vrednost
1.	člen
Celokupna realna vrednost programa za leto 1982 iz 35. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Laško za obdobje 1981—1985 je preračunana na nominalno vrednost skladno s sprejetimi izhodišči za leto 1982 in usklajena z gibanjem sredstev skupne porabe v občini Laško.
2.	člen
Nominalna vrednost programa za leto 1982 z upoštevanjem določil 1. člena tega sklepa se razporedi na posamezne glavne programske naloge takole:
v 000 din
Opis
Vrednost
programa
a) zagotovljeni program vključno z re-
publiško solidarnostjo	71.181
b)	skupni program v	SRS	1.154
c)	dopolnilni program skupno z naložbami	83.643
Skupaj leto 1982	155.978
d)	pokrivanje obveznosti iz naslova
nedosežene dovoljene porabe	iz leta 1931	5.100
Vse skupaj (a do d)	161.078
Od tega odpade obveznost združevanja sredstev:
1.	iz združenega dela od tega:
—	program za leto 1982
—	nedosežena dogovorjena sredstva iz
leta 1981
2.	iz prispevkov kmetov
3.	iz ^ostalih prihodkov
Od celotne obveznosti združevanja
sredstev iz združenega dela za izvajanje programa za leto 1982 odpade na:
—	obveznosti združevanja za izvajanje zdravstvenega varstva
—	obveznost združevanja za izplačila nadomestil osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela nad 30 dni — boleznine itd.
Skupaj obveznost združenega dela Od vrednosti programa odpade na:
—	obveznost združevanja za republiško solidarnost (zagotovljeni program)
—	obveznost združevanja' na skupni program SRS
—	obveznost združevanja za medobčinsko solidarnost (dopolnilni program) 3
146.787
141.687
5.100
2.702
1.976
127.243
14.444
141.687
1.154
4.	člen
Dogovorjena nominalna vrednost tega programa bo podrobno opredeljena s programom in finančnim načrtom za leto 1982.
5.	člen
Ta sklep velja z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982 dalje.
St. 42/82
Laško, dne 25. februarja 1982.
Predsednik skupščine OZS Laško ,	Ivan Hiršel 1. r.
LITIJA
573.
Na podlagi 21. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Litija je sprejela skupščina Občuaske zdravstvene skupnosti Litija na seji obeh zborov dne 4. marca 1982
SKLEP
o zaključnem računu Občinske zdravstvene skupnosti Litija
1
Zaključni račun Občinske zdravstvene skupnosti Litija za 1981 leto izkazuje:
din
1.	Skupne prihodke
2.	Skupne odhodke
3.	Presežek prihodkov
134,881.999,00
181,307.839,30
3,574.159,70
Z
Presežek prihodkov iz prejšnje točke v mesku
3,574.159,70 din se prenese v otvoritveno bilanco 1982 leta.
3
Ta sklep se objavi v Uradnem Hstu SRS.
St. 07-01/82
Litija, dne 4. marca 1982.
Predsednik
skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Litija
Ivan Boh I. r.
LJUBLJANA ŠIŠKA 573.
Na podlagi 189. in 203. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78), sprememb in dopolnitev statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 31/81) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 47. skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 22. februarja 1982 po razpravi sprejela
3.	Sen
V primeru, da so izpolnjeni pogoji za valorizacijo dogovorjenih sredstev med letom, se upoštevajo določila 35. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Laško za
obdobje 1981—1985,
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE POSLOVNIKA Skupščine občine Ljubljana Šiška
1. člen
V peti vrsti 3. člena se črta besedilo: »Odlok o organizaciji in nalogah izvršnega sveta* »poslovnik izvršnega sveta«.
2.	člen
V	4. členu se v peti vrsti za besedo: »stališč« vstavi besedilo: »se vključujejo v delo skupščine skupnosti
občin ljubljanske regije ter skupščine skupnosti slovenskih občine.
3.	člen
Za 6. členom se doda nov 6. a člen.
»Skupščina in njena telesa se vključujejo v delo Skupščine mesta Ljubljane, Skupščine skupnosti občin Ljubljanske regije in Skupščine skupnosti slovenskih občin.«
4.	člen
V	zadnji vrsti. 7. člena se na koncu stavka črta Pika in nadaljuje z besedilom: »in Skupščina skupnosti slovenskih občin«.
5.	člen
V	9. členu se črta besedilo drugega odstavka in nadomesti z besedilom:
»Javnost se lahko omeji ali izklujči samo, če tako odloči zaradi splošnih koristi skupščina, zbor ali njeno delovno telo.«
6.	člen
10,	Ben se črta.
7.	člen
Besedilo 11. člena se črta in se nadomesti z besedilom:
»Skupščina dela stalno. Letni odmor skupščine se določi z letnim programom dela oziroma s sklepi zborov. Zaradi posebnih razlogov lahko predsednik skupščine tudi med letnim odmorom skliče skupno sejo vseh zborov; predsednik zbora, komisije, skupščine, odbora, zbora oziroma drugega delovnega telesa skupščine in zbora pa sejo zbora oziroma delovnega telesa.«
8.	člen
V	tretjem odstavku 12. člena se črta besedi: »sekretar skupščine« in nadomesti z besedi" ; vodja
skupne strokovne službe«.
9.	člen
Besedilo tretje aline 13. člena se črta in nadomesti z besedilom: »da lahko občinska konferenca SZDL Ljubljana Šiška, v kateri so vključene delegacije družbenopolitičnih organizacij v občini, opravlja funkcijo delegacije družbenopolitičnih organizacij za delegate v družbenopolitičnem zboru in oblikuje temelj-na stališča o vprašanjih uresničevanja razvoja družbe in socialističnih samoupravnih odnosov«.
10.	člen
V	prvi vrsti pete alinee 13. člena se za besedo: ^organizacije« doda besedilo: »združene v socialistični zvezi delovnega ljudstva v občini Ljubljana Šiška kot L'onti vseh organiziranih socialističnih sil.«
11.	člen
Besedilo 14. člena se črta in nadomesti z novim besedilom:
»Delo skupščine mora biti organizirano, tako da s° delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in krajevnih skupnostih obveščeni o ^seh zadevah, ki jih obravnava skupščina, o njenem oelu ter o odločitvah in stališčih. O tem seznanja s*tuPščina delovne ljudi in občane prek sredstev jav-hega obveščanja, prek delegatske priloge Javne tribune 111 na druge načine.«
12.	člen
V	zadnji vrsti 15. člena se za besedo »upravnih« vstavi besedi: »in drugih«.
13.	člen
V	zadnji vrsti sedmega odstavka 17. člena se črtata
besedi »sekretariat skupščine« in nadomestita z besedilom: »skupni strokovni službi«.
14.	člen
V	tretji in četrti vrsti 18. člena se črta besedilo »strokovnih služb skupščine« in nadomesti z novim besedilom: »tudi od skupne strokovne službe«.
15.	člen
V	24. členu se črta drugi odstavek.
16.	člen
V 'tretji vrsti drugega odstavka 25. člena se črta besedilo: »sekretariat občinske skupščine« in nadomesti z besedilom: »skupno strokovno službo«.	,
17.	člen
V	prvi In tretji vrsti četrtega odstavka ter prvi
vrsti petega odstavka 30. člena se črta besedi: »sekretariat skupščine« in nadomesti z besedami »skupna strokovna služba«.
18.	člen
V	32. členu se v 'peti vrsti za besedo: »od« doda besedi: »predsednika skupščine«."
19.	člen
Za 46. členom se doda nov 47. člen:
»Enakopravno odločanje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti z območja občine s področij družbenih dejavnosti s pristojnimi zbori skupščine se izvaja v skladu s statutom in programom dela skupščine. V programu dela se določijg zadeve, ki jih skupščine teh samoupravnih interesnih skupnosti sprejemajo enakopravno s pristojnimi skupščinskimi zbori.«
20.	člen
Črtajo se členi od 47. do 51.
21.	člen
£>oda se nov 48. člen.
»Skupščina izobraževalne skupnosti občine, raziskovalne skupnosti občine, kulturne skupnosti občine, zdravstvene skupnosti občine in občinske skupnosti socialnega varstva enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti:
—	določajo politiko na področju posamezne samoupravne interesne skupnosti,
—	sprejemajo razvojne ptograme posameznih dejavnosti,
—	sklepajo in odločajo o drugih vprašanjih s področja posamezne samoupravne interesne skupnosti, ki se na podlagi ustave in zakona urejajo z odloki in z drugimi splošnimi akti občinske skupščine.«
22.	člen
V	52. členu se v zadnji vrsti za besedo »skupnosti«
doda besedilo: »in ne sprejemajo začasnih ukrepov zoper OZD, SIS in druge samoupravne organizacije«.
23.	Sen
V	73. členu se v prvi vrsti beseda »podpredsedniki« nadomesti z besedo »podpredsednik« in v drugi vrsti
se beseda »podpredsednikov« nadomesti z besedo »podpredsednika«.
24.	člen
V	74. členu se črta besedilo prvega in drugega odstavka in nadomesti z besedilom:
»Sejo zbora skliče predsednik zbora na podlagi programa dela. Predsednik zbora skliče sejo zbora tudi na podlagi sklepa zbora, na pobudo delgacij, delegatov v zboru, ali na lastno pobudo.
Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora, če to zahteva predsednik skupščine, izvršni svet, delovno telo skupščine, ena petina konferenc delegacij za zbor združenega dela, ena petina delegacij za zbor krajevnih skupnosti oziroma vodstvo posamezne družbenopolitične organizacije oziroma delegati te družbenopolitične organizacije v družbenopolitičnem zboru.«
25.	člen
V	zadnji vrsti prvega odstavka 76. člena se za besedo »določbami« doda število in beseda: »17. člena«.
26.	člen
V	zadnji vrsti drugega odstavka 82. člena se črta pika in doda besedilo: »brez obravnave«.
27.	člen
V	104. členu se opravijo naslednje spremembe:
• — v sedmem odstavku se črta besedi: »sekretar skupščine« in nadomesti z besedami: »vodja skupne strokovne službe«,
—	v osmem odstavku se črta besedilo: »in sekretar pkupščine oziroma tajnik zbora«,
—	v devetem odstavku se črtata besedi: »sekretar skupščine« in nadomestita z besedilom: »vodja skupne strokovne službe«.
28.	člen
Zadnji stavek drugega odstavka 108. .člena se črta in nadomesti z besedilom: »V času odsotnosti predsednika ga nadomešča podpredsednik skupščine«.
29.	člen
V	tretjem odstavku 109. člena se črtata besedi: »sekretar skupščine« in nadomestita z besedami: »vodja skupne strokovne službe«.
30.	člen
V	naslovu poglavja VIII se v tretji vrsti črtata besedi: »sekretar skupščine«.
31.	člen
Besedilo 113. člena se črta in nadomesti z novim besedilom:
»Skupščina ima enega podpredsednika, ki je izvoljen izmed delgatov v zboru skupščine. v
Podpredsednik skupščine pomaga predsedniku pri delu in opravlja v dogovoru z njim posamezne zadeve iz njegovega delovnega področja: Predsednika skupščine nadomešča v času njegove odsotnosti ali zadržanosti podpredsednik. Če je tudi podpredsednik skupščine odsoten ali zadržan, nadomešča predsednika skupščine eden od predsednikov zborov, po medsebojnem dogovoru.«
32.	člen
V	besedilu prvega odstavka 115 člena se opravijo naslednje spremembe:
—	v prvi vrsti se črta beseda »podpredsedniki« in' nadomesti z besedo »podpredsednik«.
—	v tretji vrsti se črtata besedi: »štiri leta« in nadomestita z besedama: »dve leti«.
33.	člen
V	besedilu prvega odstavka 116. člena se opravijo naslednje spremembe:
—	v tretji vrsti se črta beseda: »podpredsednik« in nadomesti z besedo: »podpredsednikom«,
—	v četrti vrsti se črtata besedi: »sekretarjem skupščine« in nadomestita z besedilom: »vodjo skupne strokovne službe«.
34.	člen
črta se 118. in 119. člen.
35.	člen
V	drugi vrsti drugega odstavka 125. člena se za besedico: »za« vstavi besedilo: »največ štiri leta«.
36.	člen
Črta se 131. člen.
37.	Člen
V	139. členu se opravijo naslednje spremembe:
—	druga, tretja in četrta alinea se prenesejo v 142. člen poslovnika Skupščine občine Ljubljana Šiška,
—	v prvi vrsti tretjega odstavka se črtata besedi: »sekretariat skupščine« in nadomesti z besedami' »skupna strokovna služba«.
,	38. člen
V	zadnji vrsti 152. člena se črtata besedi: »sekretarja skupščine« in nadomesti z besedilom: »vodja skupne strokovne službe«.
39.	člen
V	zadnji vrsti ‘l60. člena se črta besedilo: »sekretariat občinske skupščine« in nadomesti z besedilom: »skupna strokovna služba«.
40.	člen
V	besedilu 170. člena se opravijo naslednje spremembe:
—	v tretji vrsti prvega odstavka se črta besedilo: »je dolžan sekretariat skupščine« in nadomesti z besedilom: »skupna strokovna služba je dolžna«,
—	v drugi vrsti drugega odstavka se črtajo besede »ter sekretariat skupščine«,
—	v tretji vrsti drugega odstavka se črta beseda »mu« in nadomesti z besedo »jim«.
41.	člen
V	peti vrsti 180. člena se za besedo: »odlokov« postavi vejico in besedi: »samoupravnih sporazumov«.
42.	člen
V	193. členu se opravijo naslednje spremembe:
—	dosedanji 1., 2., 3., 4. in 5. odstavek postanejo novi 2., >3.,.4., 5. in 6. odstavek,
—	besedilo novega prvega odstavka se glasi:
»Programiranje dela skupščine je trajna naloga
zborov skupščine. Delovni program skupščine kot celote sestavljajo delovni programi zborov.«
43.	člen
V	prvi in drugi vrsti 195. člena se besedi: »sekretariat skupščine« črta in nadomesti z besedilom: »Skupna strokovna služba« ter črta beseda »sekretariat« in nadomesti z besedilom: »skupni strokovni službi«.
t
44.	člen
V	drugi vrsti tretjega odstavka 196. člena se za besedo »leto« črta pika in postavi vejica ter besedilo: »lahko pa sprejmejo tudi periodične programe dela«.
45.	člen
Črta se zadnji odstavek 203. člena.
46.	člen
V	205. členu se opravijo naslednje sprememne:
—• v drugi vrsti drugega odstavka se črtata besedi »sekretariat skupščine« in nadomestita z besedilom: »skupna strokovna služba«,
—	v četrti vrsti drugega odstavka se črtata besedi: »sekretariat skupščine« in nadomestita z besedilom: »vodja skupne strokovne službe«.
47.	člen
V	206. členu se v četrti vrsti prvega odstavka in
prvi vrsti drugega odstavka črtata besedi: »spkretar skupščine« in nadomestita z besedilom: »vodja skupne strokovne službe«.
48.	člen
V	211. členu se v drugi in tretji vrsti prvega odstavka črtata besedi: »sekretar skupščine« in nadomestita z besedilom: »vodja skupne strokovne službe«.
49.	člen
V	212. členu se v drugi vrsti za besedo »organizacije« doda besedilo: »delegacije, sodišča združenega dela, družbeni pravobranilec samoupravljanja«.
50.	člen
V	zadnji vrsti 224. člena se na koncu črta iSika in stavek nadaljuje z besedilom: »in se pri. tem upoštevajo določbe četrtega odstavka tega člena«.
51.	člen
V	drugi vrsti drugega odstavka 248. člena se črtata besedi: »sekretariat skupščine« in nadomestita z besedilom: »skupni strokovni službi«.
52.	člen
V	tretji vrsti tretjega odstavka 254. člena se črta
besedo »sekretarja« in nadomesti z besedilom: »vodja skupne strokovne službe«.
53.	člen
Črta se besedilo tretjega odstavka 259. člena in nadomesti z novim besedilom:
»Kandidata za predsednika in podpredsednika sta Izvoljena, če sta dobila najmanj dve tretjini glasov vseh delegatov vsakega zbora.«
54.	Ben
V	280. Benu se opravijo naslednje spremembe:
—	v tretji vrsti prvega odstavka Se črta beseda: »podpredsednikov« in nadomesti z besedo: »podpredsednika«,
—	v drugi vrsti drugega odstavka se črtata besedi: »sekretar skupščine« in nadomestita z besedilom: »vodja skupne strokovne službe*.
55.	člen
Črta se 269. člen.
50.	člen
V	257. členu se opravijo tele spremembe:
—	v prvi vrsti se beseda: »podpredsednike« nadomesti z besedo: »podpredsednika«,
—	v prvi vrsti drugega odstavka se beseda: »podpredsedniki« zamenja z besedo: »podpredsednik«
' 57. člen
V	prvi vrsti drugega odstavka 276. člena se črta besedilo: »podpredsednikov in članov izvršnega sveta«.
58. člen
V	tretji in četrti vrsti prvega odstavka 283. člena se črtata besedi: »sekretariat skupščine« in nadomestita z besedilom: »skupna strokovna služba«.
.	59. člen
V	poglavju XVIII. se črta naslov: »sekretariat skupščine« in nadomesti z besedilom: »skupna strokovna služba«.
60.	Ben
Za poglavjem XVIII se doda nov 285a člen:
»Strokovna, administrativna in druga opravila za potrebe skupščine, zborov, delovnih teles ter delegatov opravlja skupna strokovna služba.«
61.	člen
Črta se besedilo 286. člena in se nadomesti z besedilom:
»Skupna strokovna služba, opravlja strokovne in druge naloge, ki se nanašajo na delo delegatov v skupščini oziroma na njihovo delo kot delgatov skupščine v drugih organih in telesih in na zagotavljanju strokovne pomoči v zvezi z njihovim delom pri opravljanju njihove funkcije. Pri tem pravočasno in ustrezno obvešča delegacije in delegate o vprašanjih, ki se obravnavajo in o katerih se odloča v skupščini, na način, ki je določen s tem poslovnikom, obvešča javnost o delu skupščine, zborov in delovnih teles, pripravlja strokovne podlage za programe in načrte dela skupščine in delovnih teles in spremlja njihovo izvrševanje, pripravlja in organizira seje zborov skupščine in delovnih teles.
Skupna strokovna služba • zagotavlja in pripravlja dokumentacijska in druga gradiva in podatke, potrebne za delo delgatov v skupščini, zborih in delovnih telesih, daje strokovna mnenja v zvezi s sprejemanjem aktov in z drugimi nalogami skupščine, zborov in delovnih teles, pripravlja strokovne obrazložitve predlogov aktov in na zahtevo zborov, delava:h teles in opravlja naloge. M, jih službi nalagajo ti sklepi, opravlja protokolarne zadeve, opravlja druge strokovne, pisarniške in tehnične naloge za potrebe skupščine, delovnih teles ki delegatov v zboriK*
62.	Ben
Črta se 287. Ben, 288. in 283. Ben.
63.	Sen
.Doda se nov 287. člen:
»Vsak zbor ima tajnika, ki ga sam imenuje na predlog komisije za volitve in imenovanja.
Tajnik zbora pomaga predsedniku zbora pri pripravljanju sej zbora, pomaga predsedniku pri vodenju sej, dolžan je preskrbeti strokovna mnenja o zadevah z delovnega področja zbora, skrbi za zapisnike sej zbora in delovnih teles, za katere opravlja tajniška opravila, skrbi, da je gradivo s sklicem dostavljeno vsem delegatom zbora in opravlja druge naloge, ki mu jih naloži zbor.«
64.	člen
Doda se nov 288. člen:
»Organizacijo in podrobnejšo opredelitev nalog skupne strokovne službe, ki zagotavlja izvršitev nalog iz 61. člena, določata akt o organizaciji in delu skupne strokovne službe in akt o sistemizaciji nalog in opravil, ki jih predpiše vodja strokovne službe.«
65.	člen
280. člen postane 289. člen.
; Črta se 291. člen.
292. člen postane 290. člen.
66.	člen
Te spremembe in dopolnitve začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-06-03/82
Ljubljana, dne 22. februarja 1982.
Predsednik
Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak 1. r.
LJUBLJANA VIC-RUDNIK 574.
Na podlagi drugega odstavka 10. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18j77) in 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih, diagnostičnih in drugih preiskavah v letu 1982 (Uradni list SRS, št. 39/81) in 209. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na 140. seji dne 17. februarja 1982 sprejel
ODREDBO
o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1932 na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik
1.	člen
Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morata veterinarski organizaciji, ki sta po predpisih verificirani za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni — Veterinarski zavod Krim Grosuplje in obratna ambulanta Perutnina Zalog opraviti v letu 1982 ukrepe zaradi ugotavljanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni za območje občine Ljubljana Vič-Rudnik.
Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.	*
2.	člen
Veterinarski zavod in obratna ambulanta sta dolžni pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu morata poročati na predpisanih obrazcih.
3.	člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kollkorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
4.	člen
Veterinarski zavod in obratna ambulanta, ki opravljata preventivna cepljenja ali diagnostične preis-
kave morata voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontroln. številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave.
Veterinarski zavod in obratna veterinarska ambulanta morata spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije.
5.	člen
Preventivno cepljenje kopitarjev, goved in ovac starejših od 3 mesecev, proti vraničnemu prisadu se mora opraviti v naseljih Preserje, Kamnik pod Krimom ter Zgornja in Dolnja Brezovica. Novo nabavljene živali — kopitarji, goveda in ovce je treba ob uhlevitvi preventivno cepiti. Preventivno cepljenje opravi VZ Krim Grosuplje do 30. aprila 1982. Kopitarji, goveda in ovce, ki so poleženi v letu 1981/82 in so v času rednega cepljenja mlajši od 3 mesecev morajo biti preventivno cepljeni do 30. septembra 1982.
e. a«
Proti šumečemu prisadu se preventivno cepi vse govedo družbenega obrata posestva Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva Bokaice,
Preventivno cepljenje opravi vsaj 20 dni pred odgonom živali na pasišča Veterinarski zavod Krim Grosuplje.
7.	člen
Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini se mora opraviti do 1. maja 1982. Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti.
Na okuženem in ogroženem območju je treba preventivno cepiti proti steklini tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva.
8.	člen
Preventivno cepljenje kokoši, brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti:
—	na družbenem perutninskem obratu Horjul,
—	v naseljih Zapotok, Iška vas in Horjul, ker sq tu družbeni perutninski obrati organizacij združenega dela,
—	v obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji z organizacijo združenega dela, odnosno je reja perutnine pomembnejša gospodarska dejavnost; perutnina v gospodarstvu Repar, Kamnik pod Krimom, Mrak Frida, Erbežnikova, Mihelčič, Brezovica, Intihar, Iška vas, Klančar, Zapotok in Jurančič Lipe 15.
Preventivno cepljenje se opravi z živo ali mrtvo vakcino proti atipični kokošji kugi po programu, ki ga določi Republiška veterinarska uprava. Cepljenje se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec.
Cepljenje na družbenem perutninskem obratu Horjul, pn Intiharju in Klančarju opravi obratna veterinarska ambulanta Perutnina 2iaIog, cepljenja pri perutnini ostalih lastnikov ter naselij, pa opravi Veterinarski zavod Krim Grosuplje.
9.	člen
Valilna jajca — pridobljena v farmi Horjul — smejo izvirati le iz perutninskih jat, v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus, niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji in so zaščitno cepljenje proti
kužnemu tremorju perutnine, marekovi bolezni, in-fekcioznemu bronhitisu in gumkozo bolezni in ki po 14. tednu starosti niso dobivale nitrofuranskih pripravkov tnitrofurazon, furazolidin itd.).
Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa Po metodi hitre krvne aglutinacije opravi Veterinarski zavod Krim Grosuplje z ekipo obratne veterinarske ambulante Perutnine Zalog.
Cepljenje proti kužnemu tremorju, marekovi bolezni, infikcioznem bronhitisu in gumkozo bolezni opravi z registriranimi vakcinami v obratu Horjul obratna veterinarska ambulanta Perutnina Zalog.
M. «ke
Proti pntflčM kugi je treba preventivno cepiti
Prašiča v gospodarstvih, ki imajo 10 in več plemenskih svinj oziroma 60 in več pitancev ali če hranijo Prašiče s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, ne glede na število hranjenih prašičev.
Cepljenje s sevom K lapiniziranega virusa opravi Veterina raki zavod Krim Grosuplje.
11.	Etan
Do konca leta 1982 je treba opraviti tuberkulim-zacijo pri najmanj 60 odstotkih govedi na območju občine. TBC opravi Veterinarski zavod Krim Grosuplje. Prav tako izvrši TBC osnovne črede govedi organi-zacdje združenega dela Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva na obratih Gmajnice in Bokalce.
12.	člen
Glede na brucelozo je treba preiskati:
—	z mlečno prstenastim in preizkusom krave v hlevih individualnih proizvajalcev na področju SO Ljubljana Vič-Rudnik in sicer enkrat na leto,
—	z enkratnim serološkim pregledom krvi osnovne goveje črede organizacije združenega dela Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva — obrati Gmajnice in Bokalce.
MPP opravi Veterinarski zavod Krim Grosuplje, Preiskave krvi pa VTOZD za veterinarstvo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani
13.	člen
Na govejo levkozo je treba pregledati osnovno čredo plemenskih govedi organizacije združenega dela Ljubljanskih mlekarn — obrata Gmajnice in Bokalce, ko bo opravljena sanacija in dva negativna rezultata pregledov črede v štirih mesečnih presledkih.
Vzorce krvi odvzamejo delavci Veterinarskega zavoda Krim Grosuplje, preiskavo vzorcev pa opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniška fakulteta v Ljubljani
14.	člen
Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati še vse kopitarje na območju občine, ki niso bili Preiskani v letu 1981. Vzorce krvi odvzamejo delav-ci Veterinarskega zavoda Krim na zbirnih mestih. Serološko preiskavo vzorcev opravi pooblaščeni laboratorij .
15.	člen
Čebelje družine v^rejevalcev matic, ter čebelje družine je treba preiskati na gnilobo čebelje zalege, Pršičavost, nosemavost, in varooatozo. Preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v
Ljubljani
16.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi
v Uradnem lista SRS,
St 322-2/82
Ljubljana, dne IT, tebroerja IMS.
Bredsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Jožke Vučcmile L r.
575.
Na podlagi 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) ter 209. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Izvršni svet
Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik ea »veji 140. seji dne 17. februarja 1*2 spredel
ODREDBO
o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Vič-Rudnik
1
Za obvezne veterinarsko sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju, razkladanju in prekladanju in gonjenju živali, ki se odpravljajo iz območja občine in preko državne meje, se določijo pristojbine:
a) za kamionske, vagonske in letalske pošiljke kopitarjev, parklarjev in žive pe-	din
rutnine do 10 ton	301,60
—	za vsako nadaljnjo tono * b) za kosovne pošiljke: —	kopitarjev in odraslih goved od	30,16
kom	40,60
— telet od kom	23,20
—	prašičev in drobnice od kom —	žive perutnine za vsakih začetih	8,12
50 kom	6,96
— za vsako čebeljo družino	8,12
c) za meso parklarjev in kopitarjev od kg 0,12	
— za mesne izdelke razen konzerv od kg	0,12
— za divjačino od kg	0,12
l— za perutninsko meso od kg	0,12
1— za drobovino od kg	0,12
— za ribe, rake, polže — žive od kg	0,12
— za mast od kg	0,12
— za mleko od litra	0,027
— za mlečne izdelke	0,12
— za jajca — cela od kom	0,018
—	za jajčne izdelke od kg —	za ostale neimenovane živalske pro-	0,11
izvode in odpadke od kg	0,60
če prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, pristojni organ, ki opravlja veterinarsko sanitarni pregled, pa pride ob določenem času na mesto nakladanja, prekladanja in razkladanja ali da je nakladanje, razkladanje in prekladanje trajalo
več kot eno uro, mora tisti, ki je pregled naročil, plačati zamudnino v višini 101,60 dinarjev za vsako začeto uro e likanja.
Poleg pristojbine mora tisti, ki je pregled naročil,
plačati tudi prevozile stroške.
/ • 2
Za veterinarsko sanitarne preglede klavnih živali in živil živalskega izvora sd plačuje naslednja pristojbina:
a) za veterinarsko sanitarne preglede vali in iraesa:
klavnih ži-
<tin
—	za odraslo govedo in- kopitarje od
kom
—	za teleta od kom /
—	za prašiče od kom
—	za pujske do 50 kg od kom ' — za drobnico od kom
—	za perutnino od kom
58,00
34,80
34,80
30,16
30,16
0,34
Pristojbina iz prejšnjega odstavka zajema pregled živali pri razkladanju in pred zakolom, pregled mesa in mesnih izdelkov pod pogojem, da se navedeni pregledi opravljajo na enem mestu oziroma na isti lokaciji. V nasprotnem primeru se. plačujejo poleg pristojbine še potni stroški in zamudnine.
din
b) za veterinarsko sanitarne preglede jajc in jajčnih izdelkov v proizvodnji jajc in predelavi jajc v jajčne i-zdelke od komada proizvedenega oziroma v jajčne izdelke predelanega jajca	0,0053
c) za veterinarsko sanitarne preglede rib v ribogojnicah od vsake začetne ure	301,60
d)	za veterinarsko sanitarne preglede divjačine pred skladiščenjem in zmrzovanjem
—	za jelenjad, srnjad, muflone, gamse
—	za divje prašiče s trihinoskopskim pregledom po kom
—	za medvede s trihonoskopskimi pregledi
s — za zajce od kem
—	za divjo perjad po kom
i
e)	za veterinarsko sanitarne preglede divjadi, živil živalskega izvora v gostinskih obratih, tržnicah, v pakirnicah in hladilnicah, za vsako začeto uro porabljenega časa
37,70
53,36
75,40
•>2*
5,22
301,60
4
Za predpisano veterinarsko napotnico za bolne živali, ki se zaradi klanja odpremlja v klavnico ter za živali, zaklane v sili, se določi pristojbina v znesku 75,40 din.
5
Pristojbina za veterinarsko sanitarne preglede se lahko plačuje tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določita in medsebojno obračunata organizacija združenega dela, pri kateri se veterinarsko sanitarni pregledi opravljajo in Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudmk. Letni pavšali se mesečno akon-tirajo v višini ene dvanajstine.
6
Za veterinarsko sanitarne preglede Izven rednega
delovnega časa pristojnega organa za veterinarsko sanitarni pregled se plača pristojbina in zamudnina povečana za 50 °/«.
7
Pristojbine po tej odredbi se obračunajo' in povedejo na posebni zbirni račun za zdravstveno varstvo živali pri SDK št. 50101-840-028-3182 najmanj enkrat mesečno.
Natančnejši plačilni pogoji se uredijo s posebnim dogovorom med izvršnim svetom Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik in izvajalcem ter uporabnikom veterinarsko sanitarnih pregledov.
8
Z dnem, ko prične veljati ta] odredba, preneha veljati odredba o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/81).
9
Odredba prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-33/82
Ljubljana, dne 17. februarja 1982.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine Občine Ljubljana Vič-Rudnik Joško Vučemilo 1. r.
LOGATEC
576.
Poleg pristojbin se plačajo tudi prevozni in ostali materialni stroški, ki nastanejo v zvezi s pregledom.
3
Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo, oz. za podaljšanje veljavnosti dovoljenja se plača pristojbina za vsako kravo molznico 116 din.
Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna še odvzem mleka v takem gospodarstvu in stroške pregleda molznic na tuberkulozo.
V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Logatec na svoji seji dne 10. marca 1982 sprejela
SKLEP
o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški	i
Preživnine določene do vključno 31. 12. 1980 se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški
povišajo za 36 •/• in to od 1. 3. 1982 dalje. -
2
Preživnine določene v letu 1981 se od 1. 3. 1982 dalje povišajo za sorazmeren del prej navedenih odstotkov, glede na čas, kdaj sc bile določene in sicer če so bile določene
za “/i
do	konca januarja 1981	36
do	konca februarja 1981	33
do	konca marca 1981	30
do	konca aprila 1981	27
do	konca maja 1981	24
do	konca junija 1981	21
do	konca julija 1981	18
do	konca avgusta 1981	15
do	konca septembra 1981	12
do	konca oktobra 1981	9
do	konca novembra 1981	6
do	konca decembra 1981	3
3
Sklep začne veljati z dnem objave.
St. 56 P-12/80
Ljubljana, dne 11. marca 1982
Predsednica
skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Logatec
Majda Drašler 1. r.
SLOVENSKA BISTRICA 577.
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in 12. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) je skupščina krajevne skupnosti Poljčane na seji dne 18. marca 1982 sprejela
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Poljčane
1.	člen
V krajevni skupnosti Poljčane, ki obsega naselja: Poljčane, Zg. Poljčane, Sp. Poljčane, Lušečka vas, ^adramska vas, Ljubično, Sp. Brežnica. Lovnik, Stanovsko in Podboč se uvede II. samoprispevek v denarju za izgradnjo in obnovo komunalnih objektov in naprav.
2.	člen
Izgradnja in obnova komunalnih objektov in naprav bo potekala v skladu s sprejetim programom, ki je sestavni del tega sklepa, kot njegova priloga. 3 4
3.	člen
Samoprispevek se uvede za čas od 1. aprila 1982 do 31. marca 1987.
4.	člen
Samoprispevek so dolžni plačevati delovni ljudje in občani, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Poljčane in sicer:
1.	Od neto osebnih dohodkov oziroma nadomestil osebnih dohodkov ter plačil po pogodbah o delu — po stopnji 1,25 °/o
2.	Od neto pokojnin — po stopnji 1,25 %>
3.	Od katastrskega dohodka ali dohodka negozdnih površin in vrednosti za posek odkazanega lesa — po stopnji 2,00 %>
4.	Od dohodkov iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti ter avtorskih pravic:
a)	Zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku;
—	od bruto osebnega dohodka — po stopnji 1,25 °/o
b)	Zavezanci,, ki so obdavčeni v pavšalnem letnem znesku
—	od odmerjenega davka — po stopnji 10%>
5.	člen
1.	Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, priznavalnin, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter od drugih nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
2.	Samoprispevek se ne plačuje od regresa za
letni dopust.	•
3.	Plačila samoprispevka so oproščeni tudi občani, ki prejemajo osebni odhodek ali pokojnino, ki mesečno ne presega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v SR Sloveniji, ki ga določa Skupnost poKOj-ninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
6.	člen
Za pravilno in namensko uporabo sredstev samoprispevka po programu je odgovoren svet krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti mora o zbranih in porabljenih sredstvih samoprispevka ob koncu vsakega leta poročati skupščini krajevne skupnosti.
' 7. člen
Zbrana sredstva s samoprispevkom se bodo uporabljala izključno za namene iz 2. člena tega sklepa, zbirala pa se bodo na računu samoprispevka KS Poljčane št. 51810-842-048-822043.
8.	člen
O uporabi sredstev samoprispevka, ki bi morebitno ostal po izvedbi programa iz 2. člena tega sklepa, odloča skupščina krajevne skupnosti.
9.	člen
Glede odmere, odpisov, pobiranja in izterjave samoprispevka se uporabljajo predpisi, ki veljajo za odmero, odpise, pobiranje in izterjavo davkov občanov.
10.	člen
Za pravilno in namensko porabo sredstev samoprispevka po programu, je odgovoren svet krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti mora po zaključku vsakega leta poročati skupščini krajevne skupnosti o višini zbranih sredstev samoprispevka ter o načinu njihove porabe.
11.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih dohodkov, kontrolira služba družbenega knjigovodstva in občinska uprava za družbene prihodke v okviru svoj-ih pristojnosti.
12.	člen
Ta sklep začpe veljati naslednji dan po objavi v (Jradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1982 dalje.
St. 20/82
Poljčane, dne 15. marca 1982.
Predsednik
skupščina krajevne skupnosti Poljčane
Stanko Kurež L r.
SIS.
Volilna komisija krajevne skupnosti Poljčane objavlja v skladu z 11. členom zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77)
POROČILO
o izvedbi glasovanja na referenduma o uvedbi H. samoprispevka v krajevni skupnosti Poljčane dne
14.	marca 1982
I
isa feterendumu za uvedbo II. samoprispevka v Krajevni skupnosti Poljčane dne 14. marca 1982 so bili doseženi naslednji rezultati:
Pravico glasovanja je imelo 2.561 delovnih ljudi in občanov. Za ugotavljanje rezultatov referenduma se v smislu 21. člena zakona 0 referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, SL 23/77) upošteva število 2.462.
Glasovalo je 2.397 delovnih ljudi in občanov ali 93,6 •/#. Za uvedbo samoprispevka se je izreklo 1.830 delovnih ljudi in občanov ali 74,3 °/e.
Proti fivedbi samoprispevka se je izreklo 533 delovnih ljudi in občanov ali 21,6 °/o.
Neveljavnih glasovnic je bilo 34 ali 1,4*/«.
II
Na podlagi rezultatov glasovanja volilna komisija krajevne skupnosti Poljčane ugotavlja, da je bila
v skladu s 1. odstavkom 21. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja sprejeta odločitev, da se uvede drugi samoprispevek v denarju, za izgradnjo in obnovo komunalnih objektov in naprav na območju krajevne skupnosti Poljčane.
Št. 20
Poljčane, dne 15. marca 1982.
Predsednik
volilne komisije KS Poljčane
Franc Kovačič 1. r.
ZAUSC y 579.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. in 15.
člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78), 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 18/80 in 1/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajev-
nfh skupnosti dne 9. marca 1982 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za center Žalec
1.	člen
Zazidalni načrt za Center Žalec, ki je bil sprejet z odlokom o zazidalnem načrtu Center Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 20/67 in 15/70) se spremeni in dopolni po projektu št. 18-41/79, ki ga je v mesecu maju 1979 in v mesecu decembru 1961 izdelal zavod za načrtovanje Žalec.
2.	člen
Manjše odmike od zazidalnega načrta za Center Žalec dovoljuje izvršni svet občinske skupščine na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-8/79-6
Žalec, dne 9. marca 1982.	I
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Viljem Petek L r.
580.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16,'67, 27/72 in 8/78), 174. člena statuta občine Žalec «(Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) ter na podlagi soglasja kmetijske zemljiške skupnosti občine Žalec, št. 112-1/81 z dne 24. aprila 1981, na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. marca 1982 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta stanovanjske soseske V. v Žalcu in zazidalnega načrta soseske Frenga Žalec
1.	člen
Zazidalni načrt stanovanjske soseske V. v Žalcu, ki je bil sprejet z odlokom o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske V. v Žalcu (Uradni vestnik Celje, št. 16/68) in zazidalni načrt soseske Frenga Žalec, ki je bil sprejet z odlokom o zazidalnem načrtu soseske Frenga Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 11/69 in 23/70 ter Uradni list SRS, številka 42/*72) se spremeni in dopolni po projektu št. 18-43/79, ki ga je v februarju 1979 in v decembru 1981 izdelal zavod za načrtovanje Žalec.	,
2.	člen
Prostorske rešitve za spremembo namembnosti morajo potekati ▼ sHadu s soglasjem kmetijske zemljiške skupnosti občine Žalec, št. 112-1/81 z dne 22. aprila 196L
3.	člen
Manjše odmike od zazidalnega načrta stanovanjske soseske V. Žalec in zazidalnega načrta soseske Frenga Žalec dovoljuje izvršni svet občinske skupščine na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 350-1/80-6
Žalec, dne 9. marca 1982.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Viljem Petek L r.
581.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 18. člena zakona o pravicah na delih stavb (Uradni list SRS, št. 19/76) in 174. člena statuta občine Žalec ((Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na predlog samoupravne stanovanjske skupnosti občine Žalec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. marca 1982 sprejela
ODLOK
o splošnih pogojih o vzajemnih razmerjih med etažnimi lastniki
1.	člen
Ta odlok okvirno določa način uporabe in vzdrževanja skupnih delov stavbe v etažni lastnini, ki služijo stavbi kot celoti ali samo nekaterim njenim posameznim delom, ter način uporabe njenega zemljišča.
2.	člen
Skupni deli stavbe v etažni lastnini, ki služijo stavbi kot celoti in skupni deli stavbe, ki služijo samo nekaterim, ne pa vsem posameznim delom stavbe, so vsi deli, ki so določeni in primeroma našteti v 4. in
5.	členu zakona o pravicah na delih stavb (Uradni list SRS, št 19/76).
3.	člen
Na skupnih delih stavbe v etažni lastnini, ki služijo stavbi kot celoti, imajo vsi etažni lastniki skupno trajno pravico uporabe, če je taka stavba v družbeni lastnini; če pa stavba ni v družbeni lastnini, so ti deli njihova skupna lastnina.
Na skupnih delih stavbe v etažni lastnini, ki služijo samo nekaterim, ne pa vsem posameznim delom stavbe, imajo etažni lastniki teh posameznih delov stavbe skupno trajno pravico uporabe, če je taka stavba v družbeni lastnini; če pa stavba ni v družbeni lastnini, so ti deli njihova skupna lastnina. 4
4.	člen
Pravice, ki jih ima etažni lastnik na skupnih delih stavbe, so nedeljivo povezane z njegovim posameznim delom stavbe v etažni lastnini in se vse spremembe Pravic na posameznem delu stavbe nanašajo tudi na te pravice.
Etažni lastniki imajo pravico, da skupne dele stavbe uporabljajo v takšnem obsegu in na način, ki je potreben zaradi uporabe posameznega dela stavbe v njihovi lastnini, ne pa sorazmerno po velikosti oziroma vrednosti svojih posameznih delov.
Posamezne dele stavbe, skupne prostore in na-Prave in stavbi pripadajoče zemljišče morajo etažni lastniki uporabljati tako, da pri tem ne ovirajo dru-8ih etažnih lastnikov v njihovih pravicah in uporabi hjihovih posamemih delov stavbe.
5.	člen
V	mejah splošnih pogojev o vzajemnih razmerjih in v skladu z zakonom c pravicah na delih stavb, določijo etažni lastniki s pogodbo o vzajemnih razmerjih način uporabljanja stavbe, posameznih delov stavb, ki služijo stavbi kot celoti ali samo nekaterim njenim posameznim delom ter njihov obseg, način uporabe m vzdrževanje.
Etažni lastniki so pogodbo o vzajemnih razmerjih dolžni skleniti Pri nakupu novih stanovanj ali posameznih delov stavbe v družbeni lastnini, morajo etažni lastniki pogodbo o vzajemnih razmerjih skle-'niti ob nakupu stanovanj.
Pogodba o vzajemnih razmerjih med etažnimi lastniki mora biti pismena. Podpis pogodbenih strank mora overiti sodišče.
6.	člen
V	pogodbi o vzajemnih razmerjih morajo biti določeni in z načrtom ali skico stavbe kot prilogo k pogodbi označeni vsa posamezni deli stavbe, vsi skupni deli stavbe, ki služijo vsem posameznim delom stavbe in vsi skupni deli stavbe, ki služijo le nekaterim posameznim delom stavbe.
V	pogodbi o vzajemnih razmerjih mora biti določen obseg in način uporabe skupnih delov stavbe, kot na primer: po katerem vrstnem redu se uporabljajo skupni prostori, ali so določeni skupni prostori (kleti, podstrešje in podobno) lahko uporabljajo tudi tako, da vsak etažni lastnik koristi njihov določen del, kako in v kakšnem obsegu in obliki lahko etažni lastniki uporabljajo glavne zidove in druge skupne sestavne dele stavbe in podobno.
Če je stavba v lastnini občanov, mora pogodba o vzajemnih razmerjih vsebovati tudi določbe o upravljanju s stavbo, zlasti pa mora biti podrobneje določeno, kako bodo organizirana opravila, povezana s tekočim in investicijskim vzdrževanjem stavbe, skupnih prostorov in naprav.
7.	člen
Če je stavba v družbeni lastnini, veljajo za popravila in prezidave posameznih delov stavbe določbe 13. in 14. člena zakona o pravicah na delih stavb.
Če stavba ni v družbeni lastnini, veljajo za prezidave posameznih delov stavbe določbe 14. člena zakona o pravicah na delih stavb. Glede stroškov za popravila na svojih posameznih delih, ki so nujno potrebni, da se odvrne škoda za posamezen del stavbe drugega etažnega lastnika ali za dele stavbe, Id služijo stavbi kot celoti ali pa samo posameznemu delu stavbe drugega etažnega lastnika, pa se lahko etažni lastniki v pogodbi o vzajemnih razmerjih dogovorijo, da te stroške v celoti ali deloma krijejo etažni lastniki, v čigar korist so taka popravila na posameznih delih stavbe nujno potrebna. Če se glede teh stroškov etažni lastniki vnaprej ne dogovorijo v pogodbi o vzajemnih razmerjih, veljajo zanje določbe 13. člena zakona o pravicah na delih stavb,
8.	Sen
Če stoji stavba v etažni lastnini na zemljišču v družbeni lastnini, imajo etažni lastniki sknpnm trajno pravico uporabe na zemljišču, na katerem stoji stavba in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno rabo.
Ce stoji stavba v etažni lastnini na zemljišču, na katerem je lastninska pravica, je zemljišče, na katerem stoji stavba m zemljišče, ki je potrebno za njeno redno rabo, skupna lastnina lastnikov posameznih delov stavbe.
9.	člen
Etažni lastniki uporabljajo zemljišče iz 8. člena tega odloka za to, za kar je namenjeno, ne pa sorazmerno po velikosti oziroma vrednosti svojih posameznih delov.
V pogodbi o vzajemnih razmerjih se mora določiti način uporabe zemljišča iz 8. člena tega odloka. Etažni lastniki se lahko v pogodbi dogovorijo, da vsak od njih koristi določen del tega zemljišča za vrt ali zelenico, če je zemljišče temu namenjeno in če to ne ovira nikogar od etažnih lastnikov pri redni uporabi stavbe oziroma posameznega dela stavbe-
10.	člen
Pogodba o vzajemnih razmerjih mora vsebovati tudi druge določbe, s katerimi se organizira skupnost stanovalcev v stavbi v etažni lastnini, kot je razdelitev stroškov vzdrževanja skupnih prostorov in naprav, zavarovanje stavbe, vprašanja upravljanja stavbe in podobno.
Ce stavba v etažni lastnini nima hišnega sveta, mora pogodba o vzajemnih razmerjih določati tudi način porazdelitve obratovalnih stroškov za komunalne storitve,- kot so za dobavo vode, odvoz smeti, dimnikarske storitve, ogrevanje in podobnih stroškov, če se s posebnimi merilnimi napravami ne more določiti njihova višina za vsakega etažnega lastnika posebej.
11.	člen
Enake pravice in dolžnosti kot za etažnega lastnika stanovanja veljajo tudi za etažnega lastnika poslovnega prostora oziroma imetnika pravice uporabe na poslovnem prostoru.
12.	člen
Etažni lastnik mora prispevati k stroškom za vzdrževanje skupnih delov stavbe v sorazmerju z vrednostjo njegovega posameznega dela glede na skupno vrednost vse stavbe; če služijo skupni deli samo nekaterim posameznim delom stavbe pa v sorazmerju z vrednostjo njegovega posameznega dela glede na skupno vrednost tistega dela stavbe, v katerem je ta posamezen del.
13.	člen
Pri stavbah v družbeni lastnini etažni lastniki sodelujejo v družbenem upravljanju s stavbo. Pri gospodarjenju s stavbo ima etažni lastnik iste pravice in obveznosti kot nosil ek stanovanjske pravice, ne glede na to, ali v takem stanovanju stanuje ali ne, oziroma ne glede na to, ali uporablja ta posamezen del sam za svojo poslovno dejavnost ali ne.
Etažni lastniki se enakopravno združujejo v skupnost stanovalcev, imajo enake samoupravne pravice, ki jih imajo po zakonu imetniki stanovanjske pravice oziroma najemniki poslovnih prostorov, plačevati morajo del stroškov gospodarjenja s stanovanjsko hišo, del stroškov za prenovo skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši in del skupnih funkcionalnih stroškov v skladu s pogodbo med etažnim lastnikom in skupnostjo stanovalcev.
x
14.	člen
Etažni lastnik ima glede upravljanja in vzdrževanja stavbe, v kateri ima etažno lastnino, pravice in obveznosti, kakor jih določata zakon o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS. št. 3/81) in zakon c pravicah na delih stavb (Uradni list SRS, št. 19/76) glede investicijskega in tekočega vzdrževanja svojega posameznega dela stavbe pa pravice in obveznosti, ki jih določata zakon o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 18/74 in 10/76) in zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18/74).
15.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan pq objavi v Uradnem listu SRS.
SL 36-1/81-6
Žalec, dne 9. marca 1982
Predsednik
Skupščine občine Žalec Vilijem Petek L r.
POPRAVEK
V sklepu o prispevkih za zdravstveno varstvo V Občinski zdravstveni skupnosti Šmarje pri Jelšah od 1. januarja 1982 dalje, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 7-346/82 z dne 27. II. 1982 se 10. člen pravilno glasi:
»Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski Zdravstveni skupnosti Šmarje pri Jelšah od 1. januarja 1981 dalje (Uradni list SRS. št. 7/81). Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982 dalje.«
Vodja
Skupnih služb SIS
Marta Vahčič, dipl. oec. 1. r.
REPUBLIŠKI ORGANI IN ZAVODI
Sto. Pravilnik o vodenju registra in zbirnega registra
naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov	813
USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE
521.	Odločba o razveljavitvi odlokov Skupščine občine Mur-
ska Sobota o določitvi zemljišč, namenjenih za kompleksno stanovanjsko graditev na območju zazidalnega načrta Martjanci — Vzhod in zazidalnega načrta Rogašovci — Nuskova	61F
522.	Odločba o razveljavitvi določbe 9. člena pravilnika
o kriterijih, pogojih in načinu sprejemanja predšolskih otrok v vzgojno varstvene organizacije v obetal Ljubljana Bežigrad	617
)	Stran
623. Odločba o razveljavitvi 2. odstavka 34. člena in 2. odstavka 36. člena pravilnika o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih TOZD Športna^ orodja. Elan Begunje	618
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI I& ORGANIZACIJE
524.	Sklep o zaključnem računu Skupnosti pokojninske-
ga in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1981	618
525.	Statut Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji	619
526.	Spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma
o združitvi v Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije	657
527.	Spremembe in dopolnitve statuta Zveze skupnosti
za zaposlovanje SR Slovenije	657
528.	Samoupravni sporazum o enotnih kriterijih za ugo-
tavljanje neupravičene odklonitve zaposlitve brezposelne osebe, ki prejema dajatev iz zavarovanja za brezposelnost	659
529.	Ugotovitveni sklep o sprejemu tega samoupravnega
sporazuma	660
Samoupravni sporazum o temeljih samoupravnih planov Samoupra\'ne interesne skupnosti za nafto in plin v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985	660
531.	Sklep o ugotovitvi začetka veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljili samoupra\7nih planov samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin
SR Slovenije	za	obdobje	1981	do	1985	670
532.	Aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljih sa-
moupravnih planov v samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985	'	670
523.	Sklep o ugotovitvi začetka veljavnosti aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih samoupravnih planov Sapioupravnc interesne skupnosti za nafto in plin SR Slovenije	za	obdobje	1981—1985	.	674
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
534 Akt o ustanovitvi Zgodovinskega arhiva Ljubljana 674 S35. Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah in obveznostih ustanoviteljev Zgodovinskega arhiva
LNMjuui	676
l3«' (VtrMCbe • !»?■■> »■Ih peavam w«m* le dndKTih, čutnih arMmflro gnutlve be preveemal Zgodovinski , arhiv Ljubljana	678
333- Navodilo e plačevanju samoprispevka 111 za sofinanciranje gradnje objektov družbenega standarda na območju mesta Ljubljane	680
533• Samoupravni sporazum o ustanovitvi Mestne izobra-
levatne skupnoeti Ljubljana	«•*
***‘ begovoc e ifr»—smhl le dopolnitvi dogovora e eaeO
Uta pogojili le merilih za pridobitev pravic de denarnih pomoči otrokom v občini Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Slika	la Ljubljana Vič-Budnlk	6S3
Sklep o dohodkovnih pogojih in o viSinl denarne Pomoči otrokom v letu 1982	690
Sklep o soglasju k programu enostavne reprodukcije za področje oskrbe * vodo, eokrbe s kmnaUea-cljo, oskrbe s toplotno energijo Iz K*L le eekrbe S plinom iz omrežja ter opravljanja prevozov v mestnem potniškem prometu za leto 1982 (Ljubljana) 691 t4z- Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o Ustanovitvi Mestne Izobraževalne skupnosti Ljubljana	691
Sl3' Razglas liste kandidatov za delegate v družbenopolitični zbor	Skupščine mesta	Ljubljane	6S2
Stran
544.	Odlok o ustanovitvi samoupravnega sklada za in-
tervencije v'kmetijstvu ia porabi hrane občine Brežice in o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982 do 1985	,692
545.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka p davkih občanov v občini Brežice	693
546.	Odlok o spremembah ia ilopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku na promet proizvodov in
od plačil za storitve (Brežice>	694
547.	Sklep o spremembah sklepa o preračunu vrednosti
programa za leto 1982 iz realne vrednosti (po cenah leta 198») na nominalno vrednost in o spremembah sklepa o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Brežice od 1. Januarja 1982 dalje	694
548.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofi-
nanciranje adaptacije -in opreme za Osnovno šolo Globoko (Brežice)	695
549.	Poročilo o izidu glasovanja na referendumu v KS Globoko za krajevni Samoprispevek za sofinanciranje adaptacije Osnovne šole Globoko (Brežice) v 696
550.	Odlok o davku na promet nepremičnin (Cerknica)	696
551.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in
od plačil za storitve (Cerknica)	697
552.	Odredba o programiranih preventivnih cepljenjih in
diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1B82 v občini Cerknica	,	697
553.	Sklep o zaključnem računu Občinske zdravstvene
skupnosti Idrija za leto 19S1	698
554 Sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za
zdravstveno varstvo od 1. januarja 1982 dalje (Idrija) 699
555.	Odlok o proračunu občine Kočevje za leto 1952	700
556.	Dopolnilna odločba v zadevi ugotovitve spidšncgi*
interesa za dograditev in razširitev pošte z vozliščno avtomatsko telefonsko centralo (Kočevje)	701
557.	Sklep o uskladitvi preživnin s pov-ečanimi življenjskimi stroški (Kočevje)	7*1
558.	Odlok o proračunu občine Laško za leto 1982	701
559.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih
občanov (Laško)	703
560.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov
in od plačil za storitve (Laško)	704
ML Otilefc e spremembah trn gopotetteah	# komunalnih taksah (Laike)	w
562. Odlok o spremembi odloka o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi s* razlaščeno stavbne zemljišče (Laške)	3*
563- Odlok o določitvi vrednosti elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Laške)	7*5
M*. Odlok # pitpeav« tis menjeCjB epraMmb Se lope«
nttev drnSbenega plana občine LaUco Wi—i*ei	ws
565.	Odlok o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za
intervencije v proizvodnji hrane v obdobja M*2 do 1985 (Lutko)	1*
566.	Odlok o zazidalnem načrtn individualne stanovanjske
gradnje z oskrbovalnim centrom Debro (Laško)	707
£17. Odlok e prispevku za raoilriin« reprodnlsrtjo po*-
marnegm vodovoda Kal—Lakfet	1*
568.	Odlok o oblikovanju konferenc delegacij- m dolo-
čitvi števila delegatskih mest, ki jih imajo delegacije delovnih ljudi v zboru združenega dela Skupščine občine talko v mandatnem ebdebju 1*41—1*8«	VH
569.	Odlok o določitvi števila delegacij, ki Jih oblikujejo krajevne skupnosti ter e določitvi števila delegatskih mest detegaetja™ krajevnih iPapaisIt v »bo-
Stran
ru krajevnih skupnosti Skupščine občine Laško v mandatnem obdobju 1382—1386	710
570.	Sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občin-
ski zdravstveni skupnosti Laško od 1. januarja 1982 dalje	716
571.	Sklep o preračunu vrednosti programa za leto 1*82
iz realne vrednosti (po cenah leta 1980) na nominalno vrednost (Laško)	712
572.	Sklep o zaključnem računu Občinske zdravstvene
skepaokti Litija	712
573.	Spremembe in dopolnitve poslovnika Skupščine občine Ljubljana Šiška	712
57*. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1982 na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik	716
575.	Odredba o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede In devoljenja v občini Ljubljana Vlč-*ud-*ee	m
Stran
576.	Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Logatec)	713
577.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Poljčane (Slovenska Bistrica)	719
578.	Poročilo o izvedbi glasovanja na referendumu o
uvedbi II. samoprispevka v krajevni skupnosti Poljčane (Slovenska Bistrica)	726
579.	Odlok o spremembah In dopolnitvah zazidalnega načrta za center Žalec	7*»
580.	Odlok o spremembah In dopeinltrsh zazidalnega na-
črta stanovanjske soseske V. v Žalcu in zazidalnega načrta soseske Frenga Žalec	720
581.	Odlok o splošnih pogojih o vzajemnih razmerjih med
etažnimi lastniki (Žalec)	711
— Popravek sklepa o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnooti Šmarje pri JeUah od L januarja 1* dalje	la*
t
0
I
/
/
izdaja časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor in odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnine za leto 1982 650 din. Inozemstvo 1300 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo In uprava Ljubljana, Gradišče 14 — Poštni predal 3TVVI1 — Telefon direktor, uredništvo, sekretar, Sef računovodstva 214 m, prodaja 2H $37, računovodstvo, naročnine 211814 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno pretnetaega davka po mnenje Republiškega komiteja za Informiranje ŠL 421-1/72