leSREDte' .KNJIŽNICA. L^U Celje - skladišče D-Per 545/1989 1119891097,DEC C0BI5S o uši Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« in STEKLARSKE ŠOLE Lelo 17 Rogaška Slatina december 1989 i^( )^( )^i )^( )^( )^|^( )^( ,^( ,^( ,^( )^( Uspešno, zadovoljno in zdravo 1990 želimo vsem sodelavkam in sodelavcem, upokojencem ter sodelavcem, ki služijo vojaški rok in vsem delovnim ljudem in krajanom! Organi samoupravljanja Steklarne in Steklarske šole ter uredništvo Steklarja ) jBc< xtx xX> aCfcjt VM4 **4 »M4 »»( >M< >S4 4*4 4*4 >*< >*< >*< >*< >*< >*< >*< >*< xjx TfJV ^ V^Tk ^ Preberite! Zdrav start v leto 1990! Da bi se takšno leto ne ponovilo _________2 Delovni koledar za 1990. leto________4 Steklarna organizirana kot družbeno podjetje Kratko o poteku investicij___________5 Delo skupnosti učencev 6 Z letom ’90 novi član kolektiva 7 Milan S. Krstič - Macy’s, Beograd 8 Vprašanje zaposlovanja prihaja v ospredje 10 Občuten dvig bolniških izostankov v letošnjem letu!________________11 Razvijamo kreativnost Rekreacija, smučanje, plavanje...__________12 Minula polsezona in cilj vnaprej______________13 Kadrovske zanimivosti Leto 1989____________14 Za razvedrilo 15 Direktor Jože Pelko ob iztekajočem se letu 0 Zdrav start v leto 1990! Ob iztekajočem se letu je težko povedati kaj novega. Večkrat sem na organih upravljanja pa tudi v Steklarju govoril o pogojih gospodarjenja, zadolženosti, prodaji in drugem, zato se ne bi želel ponavljati. Vse seje odvijalo večji del v okvirih načrtovanega. Realizirali smo nekaj pomembnih investicij za katere smo zbrali precej res ugodnega denarja. Tudi v proizvodnji in prodaji ni bilo večjih težav. Vseskozi je bila vprašljiva realizacija odkupa tujih dolgov. Tudi to nam je uspelo realizirati in tudi na ta način smo v precejšnji meri sanirali naše kratkoročne finance. V primerjavi z začetkom leta seje naša kratkoročna zadolženost glede na mesečni obseg prodaje občutno zmanjšala. Če smo v začetku leta bili kratkoročno zadolženi še za eno celomesečno vrednost prodaje, je sedaj ta delež upadel na dobro tretjino. In to cenim, ker je izredno pomemben podatek glede na napovedane reforme. Če bo prevladal razum v naši družbi menim, da je naš start v prihodnje leto zdrav. Ustvarili Ivan Kamenšek — poslovodja — Osnovna izdelava Življenje je res vsak dan težje. Dodatno pa vse otežkočajo ta nevzdržna prerekanja in pretnje. Vse to izredno negativno vpliva na vsakdanje počutje in vzdušje, tudi delovno seveda. Upam na vsgj rahlo izboljšanje. Gotovo ne bom rekel nič nenavadnega, če povem, da si želim občutnega smo dobre pogoje za odvijanje proizvodnje, prodajni položaj je kar se tiče izvoza zadovoljiv. Vsak rezultat v negativnem smislu, ocenjujem, bo predvsem posledica subjektivnih tovarniških slabosti. Moti me le napovedano linearno indeksiranje OD, a prepričan sem, da v takem gospodarstvu zakonodajalec mora predvideti možnost delitve glede na poslovne rezultate. Ne bi si smeli zaradi predvidenih zakonskih sprememb na področju OD delati prevelike skrbi. Kajti če bomo delali dobro, resno in odgovorno, mislim, da bo temu sledilo tudi primerno plačilo. Zopet bo potrebno izpostaviti strožjo tehnološko-tehnično in ostalo disciplino. Ob hitrem razvoju zadnja leta in zaradi obilice zadolženosti, predvsem na investicijskem področju, smo to področje nekoliko zanemarili. Zahteval bom več konkretne odgovornosti izboljšanja naših OD, ki sedaj res niso več stimulativni, za to težko delo. Rad bi spomnil na izjavo našega direktorja pred dvema letoma, ko je dejal, da bomo že v tistem letu dosegli povprečni republiški dohodek. Žal se to ni zgodilo, oz. je razkorak še večji. Mislim, da bi na področju finančnega poslovanja in cenovne politike morali storiti korak naprej. in angažiranja od vseh, ki načrtujejo, vodijo in kontrolirajo poslovni proces. Sedaj se pokrivamo, ne ustvarjamo omembe vredne akumulacije in imamo OD s katerimi nismo ravno zadovoljni. Vse to ob že večkrat omenjeni potrebni številki mesečne vrednosti prodaje. Pri tem se struktura stroškov bistveno ne spreminja. OD predstavljajo približno 30% od vrednosti mesečne prodaje. Če bi nam torej uspelo realno načrtovano vrednost mesečne proizvodnje (prodaje) povečati za 1 %, bi lahko osebne dohodke povečali za 2 do 3% (pri tem se stroški nepomembno spreminjajo), če bo seveda sistem dopuščal. Skratka z resnim in odgovornim delom na vseh področjih brez gorenja in ihte, si lahko glede na splošen položaj v družbi obetamo še eno težko leto, a dosti lažje kot bo to za nekatera druga podjetja, kijih poznam. Vsem sodelavcem Steklarne želim obilo zdravja, osebne sreče in zadovoljstva, vsem nam pa uspešno poslovno leto. JOŽE PELKO M Irena Romih iz Sv. Petra pod Sv. Gorami (slikarka in po novem ste-klarka). Pričakovati nimam kaj dosti. Izraz pričakovanja vežem predvsem na zunanje dejavnike, na splošno bolno, de- Novoletne želje naših sodelavcev 0 Da bi se takšno leto ne ponovilo! Še tako nepristranski in skromen ocenjevalec bi ne mogel letošnjemu iztekajočemu se letu prisodi prehodne ocene. Preveč, odločno res negativnih stvari se je zgodilo, ki imajo razdirajoč vpliv na vsakdanje življenje. Kaj si želeti ob takšnem nemogočem položaju? O tem smo povprašali naše sodelavce. Takole so povedali: presivno vzdušje in s tem krateno ustvarjalno svobodo. Ne smem dopustiti da temu podleže tudi moja ustvarjalna volja, ki jo enačim z voljo do življenja. Razjeda me potreba po lastnem razporejanju časa, ker je to kar počenjam s steklom, samo del mojega poslanstva. Znotraj danih okoliščin pač skušam in bom skušala iztisniti največ kar zmorem. Radostim pa se v pričakovanju eksperimentalnega dela na gradu Podsreda. »Ute Andrej Dolšak — skladiščnik - Delovna skupnost Da bi le ne bilo še slabše. Letošnje leto je bilo po vsem slabem res neslavno. Pa da ljudje v prehodu v zadnje desetletje tega tisočletja pričakujejo jutrišnji dan s strahom, je prav žalostno. A mi, lahko le nemočno opazujemo vso to dogajanje. Že majhno izboljšanje na tem področju bi bilo res dobrodošlo. Pri nas v Steklarni upam, da bomo imeli dovolj dela, da bomo več zapakirali in da bomo delali bolj enakomerno čez cel mesec, tako, pa imamo v skladiščih največ dela ob koncu meseca. Pa da bi tudi v kislinski polirnici neko-liko bolj pazili in da ne bi mi, ki več-O krat delamo zraven na dvorišču, bili V deležni kislega dežja. Janez Hajnšek — brusilec v grobi brusilnici — Dodelava Želel bi, da bi vendarle živeli nekoliko boljše in da bi bili naši OD višji. Tudi sodobnejši in lažji pogoji dela so želja vseh nas iz grobe. Kakšnih posebnih želja sicer nimam, le to da bi za ta denar, ki ga zaslužimo kaj več dobili. Glede na stanje kakršno je sedaj pri nas, bi že vsako majhno izboljšanje precej pomenilo. **< Marjan Drofenik - pomočnik ste-klopihalec — Osnovna izdelava Predvsem si želim, da bi se čimprej izboljšal ta nevzdržni položaj v naši državi. Ker z ženo gradiva hišo bi si želel, da bi jo prihodnje leto uspela dokončati do takšne faze, da bi se lahko vselila. Želim si, da bi se končno umirile cene, kar bi gotovo pomenilo postopno izboljšanje položaja tudi na drugih področjih. Pa da bi imeli dosti dela in da bi se dobro prodajalo in seveda, tudi večje osebne dohodke. Janez Hemaus - brusilec — Kristal Kakšnih posebnih želja človek v tej naši nemogoči situaciji niti ne more imeti. Da bi se le umirila inflacija in to res nemogoče divjanje cen. Kar se pa dela tiče, nimam kakšnih posebnih pripomb, da bi ga le bilo dosti in da bi bolje živeli. e Anica Poš — priprava vzorcev — Kristal Gotovo si vsakdo želi da bi se položaj pri nas vsaj kolikor toliko umiril. Ko opazuješ vsa ta nerazumna dogajanja okrog sebe, postane človeka kar strah. Upam, da bomo imeli drugo leto dosti dela, da bo manj odpadkov in da bomo uspešno prodajali. Potem upam, da bodo tudi naši osebni dohodki boljši, saj je draginja nevzdržna. Za povpr-čeno uspešno delo, bi tudi osebni dohodki morali biti takšni, da bi omogočali vsaj normalno življenje. Menim, da bi bilo prav, da bi bili vezani na neko tujo valuto. Pred nami je 0 Delovni koledar za leto 1990! Ker bo delovni koledarček za leto 1990 razdeljen šele pri osebnem dohodku v januarju, predstavljamo razporeditev sklada delovnega časa in delovnih sobot v tej številki Steklarja. Takšen delovni koledar je bil sprejet tudi na seji delavskega sveta. V januarju delamo eno soboto - 6. 1. 1990. To je solidarnostni delovni dan. Delamo osem ur - ena ura za izpolnitev fonda ur in ta ura se plača. Februarja delamo zaradi manjšega koledarskega števila dni dve soboti: 3. in 17. februarja. Tudi v marcu delamo dve soboti. Redna delovna sobota je 3. marca 17. marca pa delamo osem za nakup počitniških kapacitet. Aprila imamo dve delovni soboti: 7. in 21. 4. V maju je predvidena samo redna delovna sobota in to 5. maja. V juniju delamo poleg redne delovne sobote, ki je 2. 6. tudi eno za izpolnitev fonda ur. Ta sobota je 16. 6. V juliju oddelamo redno delovno soboto 7. 7. Avgusta ni predvidena nobena delovna sobota, zato pa delamo v septembru dve soboti: 1. in 15. 9. Oktober je predviden brez delovnih sobot. V novembru oddelamo redno delovno soboto 10. 11. v soboto 24. novembra Pomočnik steklopihalec Anton Posl. (foto Z. N.) pa delamo zaradi prerazporeditve delovnih ur, saj je 1. decembra prosta sobota. V mesecu decembru delamo redno delovno soboto 8. 12.; v soboto 22. decembra pa nadomeščamo Silvestrovo - 31. december. 25. december je plačan dela prost dan. V letu 1990 znaša sklad delovnega časa 2.191 urin 15 ur za solidarnost. Od tega odpade na: 250 delovnih dni 2.000 ur 15 rednih delovnih sobot 120 ur 10 državnih praznikov oziroma plačanih ur 70 ur 1 solidarnostna delovna sobota 8 ur 1 solidarnostna delovna sobota za nakup počitniških kapacitet 8 ur Državni prazniki in plačani prosti dnevi: 1. in 2. januar (ponedeljek, torek) Novo leto 27. april (petek) Dan OF 1. in 2. maj (torek, sreda) Praznik dela 4. julij (sreda) Dan borca 22. julij (nedelja - se ne prenaša) Dan vstaje 1. november (četrtek) Dan mrtvih 29. in 30. november (četrtek, petek) Dan republike 25. december (torek) Božič Delovni koledar za leto 1990 mesec Št. delovnih dni brez sobot Št. delovnih sobot Število praz. Štev. plačanih ur Skupaj plačane ure Delov. Praznič. januar 21 1 (6. 1.) 2 169 14 183 februar 20 2 (3., 17. 2.) - 176 - 176 marec 22 2 (3., 17. 3.) - 184 - 184 april 20 2 (7., 21. 4.) 1 176 7 183 maj 21 1 (5. 5.) 2 176 14 190 junij 21 2 (2., 16. 6) - 184 - 184 julij 21 1 (7. 7.) 1 176 7 183 avgust 23 - - 184 - 184 september 20 2 (1., 15. 9.) - 176 176 oktober 23 - - 184 - 184 november 19 2 (10., 24. 11.) 3 168 21 189 december 19 2. (8., 22. 12.) 1 168 7 175 250 17 10 2.121 70 2.191 Razporeditev delovnih in plačanih dni ter ur po mesecih za leto 1990 pa izgleda tako: mesec delovnih število praznikov plačanih dni ur dni ur januar 22 176 2 23 183 februar 22 176 - 22 176 marec 24 192 - 23 184 april 22 176 1 23 183 maj 22 176 2 24 190 junij 23 184 - 23 184 julij 22 176 1 23 183 avgust 23 184 - 23 184 september 22 176 - 22 176 oktober 23 184 - 23 184 november 21 168 3 24 189 december 21 168 1 22 175 Skupaj 267 2136 10 275 2.191 Steklarna organizirana kot Po referendumu 18.12.1989 S družbeno podjetje Delavci vseh temeljnih organizacij Steklarne so se na referendumu z večino glasov »ZA« odločili, da bodo tudi v bodoče organizirani v okviru Steklarne »Boris Kidrič« prav tako pa so sprejeli tudi statut podjetja. Referendum, ki je bil razpisan za 18. 12. 1989 je v celoti uspel. Na njem so delavci sprejemali Samoupravni sporazum o reorganizaciji delovne organizacije v podjetje in Statut podjetja. S sprejetjem Statuta podjetja, kateri se bo pričel uporabljati s 1. 1. 1990, je Steklarna postala enovito družbeno podjetje s poslovnimi enotami, kot je bila pred sprejetjem ZZD oziroma or- ganiziranjem TOZD. Z uveljavitvijo Statuta podjetja se v Steklarni v celoti preneha uporabljati samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo, statuti TOZD in samoupravni sporazumi o združevanju dela delavcev v TOZD. Drugi samoupravni splošni akti, razen tistih določb, ki so v nasprotju s sprejetim Statutom, se bodo uporabljali še naprej, vse do uskladitve z novo zakonodajo. Za celovito transformacijo Steklarne v družbeno podjetje bo potrebno čim prej izvesti vse aktivnosti, ki so predpisane in nujne za delovanje podjetja v sistemu tržnega gospodarstva. Tako je nujno nemudoma pričeti s pripravami na čim racionalnejšo notranjo poslovno in proizvodno organiziranost z jasno določenimi nalogami, pravicami ih odgovornostjo posameznikov oddelkov in služb za izvajanje načrtovanih rezultatov dela in poslovanja. Na področju samoupravljanja in upravljanja je potrebno izvoliti delavski svet podjetja, samoupravno delavsko kontrolo, imenovati ustrezne izvršilne organe in izvesti imenovnje di-rektorja in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v skladu z novo sprejetim Statutom podjetja. J. A. Rezultati glasovanja so bili naslednji: TOZD št. vol. sporazum statut za proti nev. za proti nev. Osn. izdelava 613 131 50 n 449 38 8 Dodelava 185 140 26 i 134 30 3 Kristal 700 449 106 - 453 100 2 Dekor 230 165 30 6 167 29 5 Serv. dejavnosti 99 88 5 - 91 2 - Del. restavracija 35 32 - - 32 - - Dalmacijakristal 133 120 - - 119 1 - Tehnokristal 103 77 5 4 72 9 - DSSS 242 - - - 179 8 5 Steklarna: 2340 1505 222 22 1696 217 20 Na investicijskem področju vedno kaj novega 0 Kratko o poteku investicij Objekt družbene prehrane je v zaključni fazi gradnje. Pogodbeni rok za dokončanje del je 29. 12. 1989. Ta rok bo podaljšan za približno 10 dni, vendar moram bralce opozoriti, da to ne pomeni prekoračitve roka, saj je izvajalec moral opraviti precej dodatnih del. Ta dela so bila nujna, vendar pa niso bila zajeta v osnovni pogodbi. Vsekakor letni shod upokojencev dne 23. 12. ne bo moten, prav tako je mogoče organizirati eventuelne proslave za novo leto. Prevzem objekta planiramo med 15. in 20. 1. 1990. Z ozirom na to, ker je rok za dobavo samopostrežne linije 20. 1. 1990 računamo z namenskim koriščenjem »menze« med 20. 1. in 25. 1. 1990. Kot nadaljnja faza investiranja pride na vrsto lončna peč. Pričetek rušenja je določen za 12. 1. popoldne. (Plan seveda ni najbolj posrečeno izbran ker je to petek dvanajstega). Rok za dokončanje del in redno obratovanje je planiran dva meseca po začektu rušitvenih del. V Vrgorcu kaže, da bodo zbrali sre-stva za nadaljevanje II. faze investicije, to je izgradnja družbene prehrane. Planiramo, da se bomo dogovorili z izvajalcem med 10. 1. in 20. 1. 1990. Vrgo-rac je zbral za navedeno investicijo 1700 milijard, kar bi po grobi oceni bilo dovolj za menzo, zmanjkalo pa bi denarja za cca 100.000 DEM za opremo kislinske polirnice. Nadalje planiramo v februarju start investicije v embalažo v Dekorju v Kozjem. Investicijski program je v fazi pridobivanja soglasij in virov financiranja. Ker se že bliža konec leta, lahko povem še to, da nameravamo spomladi nadaljevati z ureditvijo okolice znotraj steklarne, adaptacijo upravne stavbe, adaptacijo še neurejenih fasad v krogu pred upravno stavbo. Skoraj gotovo pride v prihodnjem letu na vrsto tudi remont in rekonstrukcija elektro peči. Raznih manjših posegov pa tu niti ne omenjam. Dela bo več kakor dovolj, koliko pa bo na razpolago denarja, je pa težko reči. Vsekakor se bomo potrudili in bralce sproti obveščali. Ob zaključku poročanja pa želim vsem zaposlenim v Steklarni srečno in uspešno leto 1990. C. MOČNIK Delo skupnosti učencev Skupnost učencev Steklarske šole je najvišja samoupravna oblika delovanja učencev, ki vključuje vse učence šole. Deluje v skladu z zakonom o usmerjenem izobraževanju in statutom šole. Omogoča učencem, ki so podrejeni obveznemu delu in učenju. Vzgojnoizobraževalno delo na šoli je pogosto omejeno z učno snovjo, zato učenci ne morejo uresničiti vseh svojih potreb. Svoboden in optimalen razvoj posameznika se ne pojavi sam po sebi, ampak je potrebno razvijati in usmerjati njegov razvoj. Naloge skupnosti učencev so naslednje: - krepitev samoupravnega položaja učencev pri vzgojnoizobraževalnem delu šole - vključevanje učencev v potek vzgojnoizobraževalnega procesa - analiza učnega uspeha oddelkov šole - analiza obiska pouka - spodbujanje pozitivne delovne in druge discipline - spodbujanje pozitivnega odnosa učencev do šolske lastnine - skrb za čisto okolje. V okviru SU delujejo naslednji organi: - odbor oddelčne skupnosti - svet SU - sekretariat SU - komisije Odbor oddelčne skupnosti šteje 5 članov: predsednik, namestnik pred- sednika, tajnik, blagajnik ter delegat za svet SU. Odbor oddelčne skupnosti uresničuje svojo samoupravno vlogo na sestankih oddelčne skupnosti, ki jih sklicuje in vodi predsednik ali drugi člani odbora. Sestanki so praviloma enkrat mesečno. Svet SU sestvljajo delegati oddelčne skupnosti, člani sekretariata, delegacija učencev v svetu šole in člani predsedstva OO ZSMS. Šteje pa 19 članov. Na šoli delujejo naslednje komisije: - učna komisija - higijenska komisija - kulturna komisija - komisija za nagrajevanje Vsaka komisija je sestavljena iz 3 članov: predsednika in 2 članov. Predsednik posamezne komisije je tudi član sekretariata in sveta SU. Komisije morajo imeti program del ter ga tudi uresničevati. Predsedstvo skliče enkrat letno konferenco SU, na kateri učenci sprejmejo poročilo o delovanju SU v preteklem šolskem letu in tudi enkrat programsko konferenco, na kateri izvolijo nove člane SU in potrdijo program dela za tekoče šol. leto. Letos je bila na SP letna konferenca 5. 10. 1989. Izvolili smo novo predsedstvo SU v naslednji sestavi: predsednik - Jožica Pavič, namestnik - Renata Ostre, tajnik - Jasenka Guntner. Izvolili smo tudi člane in predsednike posameznih komisij ter delegate za svet SU. Sprejet je bil tudi program dela SU za šol. leto 1989/90. V programu dela so naslednji predlogi: 1. sodelovanje učencev pri načrtovanju dela oddelčne skupnosti 2. vpliv učencev na metode in oblike pouka 3. aktivnost učencev pri oblikovanju in razvijanju medsebojnih odnosov, odnos med učenci samimi ter učenci in učitelji 5. sodelovanje učencev pri samoupravljanju šole 6. sodelovanje učencev v razpravah o pohvalah in nagradah 7. skrb za sošolce 8. sodelovanje učencev pri raznih proslavah ob državnih in spominskih dnevih 9. sodelovanje učencev pri urejanju šolskega okoliša 10. analiziranje, vrednotenje in ocenjevanje aktivnosti in doseženih rezultatov. Mentor SU je tov. Miroslav Bradič. JOŽICA PAVIČ Marija Ivanjko pri brušenju z diamantno ploščo, (foto Z. N.) Predstavljamo vam ing. Iva Mrvoša 0 Z letom 1990 novi član kolektiva Srečala vsa se nekako pred petimi ali bolje dobrimi štirimi leti, ko smo v »Dekorju« aktivno iskali embalažo za unikatni program. Grafičnega inženirja iz Zagreba je pripeljal k nam znanec Tomislav Bandula, komercialist, svetovljan, takrat pa v službi republiškega sindikata Hrvatske. Kot učitelj praktičnega pouka in teorije tehnologije na Višji grafični šoli v Zagrebu ni mogel iz svoje kože. Kot domačo obrt je negoval ročno izdelavo lepih »šatulj«, ki gre v pozabo, a je vse bolj spoštovana. Ivo, za tvoje bodoče sodelavce prosim nekaj osnovnih podatkov ali tvojo izkaznico: Rodil sem se leta 1950 v Zadru. Srednjo grafično šolo sem končal v Zagrebu leta 1971, nakar sem diplomiral na Višji grafični šoli kot inženir, smer kartonažerstvo. Zaposlen sem bil kot tehnolog in nato kot obratovodja v Grafokartonu Zagreb. Leta 1985 sem bil povabljen na mesto predavatelja v Grafični izobraževalni center v Zagrebu. Žena Višnja je dipl. ing. kemijske tehnologije in dela v Grafokartonu kot vodja laboratorija za kontrolo kakovosti vhodnih surovin, ter je član zvezne komisije za standarde kartona in lepenke. Hčerkica Mihaela hodi v tretji razred osnovne šole in se pripravlja za četrti razred osnovne šole v Kozjem. Mimogrede povedano, smo družina vezana na grafiko. Ženin oče Vandekar, je eden od pionirjev jugoslovanske šole bakroti-ska in dolgoletni učitelj na grafični šoli v Zagrebu. Torej grafika, papir in embalaža so globoko zakoreninjenimi v družini. Kaj te je motiviralo za odločitev, da se preseliš z družino k nam? Vsak strokovnjak ima vizijo ali shemo, kako naj izgleda stroka, kiji pripada. S Kozjem, Podsredo in Rogaško, se mi je ponudila vizija, ki bi jo želel uresničiti»Večinoma na svoje stroške redno obiskujem svetovne dosežke s področja embalaže, na najimenitnejših sejmih. Občutil sem, da ste pri vas pridni ljudje, pripadniki napredka, skratka da z vami lahko uresničim pre-nekatero svoje videnje razvoja. Vesel sem naših rezultatov v obratu luksuzne embalaže v Podsredi. Skupaj smo tudi prepričani, da je načrtovani program luksuzne embalaže odlično dopolnilo Rogaškemu kristalu in da lah- ko sam kot tak doseže vspodbuden razvoj. Kako nadomestiti milijonsko mesto z vasjo kot je Kozje? Zapustiti mesto, kot je Zagreb, ki nudi najširšo ponudbeno paleto od šolanja, kulture, splošnih dejavnosti in celovite infrastrukture, je vsekakor velika stvar. Po drugi strani pa je človek v velikem mestu v bistvu zelo majhen. Svetovne tendence so, da ljudje delajo v velikih mestih, živijo pa na deželi. Tukaj vidim celo prednost delati in živeti na deželi, v mesto pa se vračati le kot turist. V kraju kot je Kozje so pravzaprav presenetljivo razviti pogoji za družbene in društvene aktivnosti. Še več, človek se lahko, če to želi, hitro vključi kot soustvarjalec in to je tudi velika stvar. Kakšni bodo problemi nove proizvodnje? • Verjetno bo težko aklimatizirati ljudi v okolju, ki se ni nikdar srečalo z grafičnimi kartonskim strojem. Kako se vživeti v to, da je to kar bomo delali v svetu zelo priznana dejavnost. Tu mislim na sedanji tretma v kraju, ki se bavi s steklarstvom, konfekcijo, kmetijstvom in vinogradi. V prvem planu, ko bo delovna ekipa izbrana, mislim, da moramo izpeljati dodatni izobraževalni program z ekskurzijami v priznanih evropskih firmah in tudi v Jugoslaviji. Želim, da sleherni delavec v embalaži občuti vrhunsko tehnološko in splošno disciplino, ki jo zahteva ta stroka po svoji specifiki. Problemov bo več, čiste tehnološke oziroma poslovno organizacijske narave. Kljub temu, da zame tu ni neznank, pristopam k stvari z veliko dozo skromnosti iz katere sem prepričan, da mora s skupno pomočjo nastati nekaj, zaradi česar sem se odločil priti v vašo sredino. Vpetost v delo zelo cenimo, kaj pa tvoj prosti čas, družinica, starši v Zagrebu? Verjamem, da bo moj delavnik v novem obratu embalaže zajetno podaljšan. Kljub vsemu, pa mora človek imeti tudi čas za družino, svojce in prijatelje. Moj hobi je nautični turizem in moije, keglanje, namizni tenis. Po svojih močeh skušam pomagati formirati dobro kegljaško društvo v Kozjem. Hčerka Mihaela že ima prijateljice v Sloveniji, ravno tako žena Višnja in »dela«, ki je že imel kurs na »grapfo-presu« v Podsredi. Vsem je všeč vaša lepa krajina, kulturne znamenitosti. Blizu je Podčetrtek, pa vse lepša Rogaška Slatina in prepričan sem, da bo časa tudi za družinsko življenje. Ob koncu naj še povem,da gre Ivo s časom naprej. Pretežno na lastne stroške obiskuje vse pomembnejše Evropske sejme grafike in embalaže, ukvarja se z razvojem embalaže, naročen je na svetovno literaturo, dela konzultacije pri uvajanju novih postopkov itd. Govori aktivno dva svetovna jezika, recitira Krležo, pozna najnovejše vice. Sicer, dokaj dolg pogovor za katerega se zahvaljujem tovarišu Mrvošu, se ne da tako strniti, da bi bilo vse povedano o človeku, ki mu zaupamo. Naj zaželimo njemu in družini dobrodošlico v prepričanju, da bo naše skupno delov obojestransko zadovoljstvo in korist. JOŽE BOŽIČEK Franjo Oivaldič oblikuje stekleno talino, (foto Z. N.) Še nekaj odmevov... 0 Milan S. Krstič - Macy’s, Beograd Imao sam sreču da početkom novembra budem u New Yorku, u vreme promocije koju je imala »Rogaška« u robnoj kuči, »Blo-omingdales«. Takodje sam imao priliko da pratim i ostale medije koji su propagirali Event kao i samu steklarno »Boris Kidrič«. Čvrsto sam uveren da je kristal koji proizvodi vaša fabrika jedini jugosla-venski proizvod koji je poznat proseč-nom potrošaču Amerike. Kristal koji vi proizvodite nije samo poznat po imenu več i kvaliteti i spada u viši rang proizvoda sličnih kompanija. Smatram, da Rogaška može biti ponosna na ime koje je postigla u svetu i bilo bi mi drago da istraje na izuzetno teškom i konkurentnom tržištu kakvo je Ame-ričko. Bio sam ponosan što dolazim iz zemlje u kojoj se izradjuje kristal najboljeg kvaliteta. Zapiski Večemji list 2.11. 1989 Tjedan Rogaškog stakla u njujorškom »Bloomingdalesu« Svjetska ostvarenja ROGAŠKA SLATINA — U nužnoj selekciji svjetske ponude kristala, u najpoznatijoj specijaliziranoj robnoj kuči »Bloomingdale’s«, na Manhatta-nu u New Yorku, održat če se od 4. do 11. studenoga ove godine »Tjedan rogaškog stakla«. Na toj svjetski repre-zentativnoj izložbi kristalnih unikata nastupa Steklarna »Boris Kirič« iz Rogaške Slatine. Nastupi u »Bloomingdale’su« svjetski su dogadaji za proizvodače kristalnih predmeta, j er se tamo susreču samo najbolji proizvodači u svijetu, medu kojima več nekoliko godina nastupa i Steklarna iz Rogaške Slatine. Na izložbi se istodobno i ugovaraju nove narudžbe za prodaj u kristala u ekskluzivnim prodavaonicama diljem SAD, a na tom tržištu Steklarna je več nekoliko godina prisutna s oko 70 pošto svog ukupnog izvoza. Osim nastupa u spomenutoj robnoj kuči, rogaški staklari uključuju se u animiranje potrošača u dvadesetak vehkih gradova SAD, a u toj akciji četiri skupine manjstora-gravera i brusača, zajedno s komercijalistima tvor-nice iz Rogaške, upozngju potencijal-ne kupce s proizvodnjorn i asortima-nom u danima uoči Božiča i Nove godine. Takav je obilazak višegodišnja praksa, s vrlo dobrim rezultatima u prodaji. Vlado Sodin, predsednik LBS Bank — New York Pred nedavnim je tovarna kristalnega stekla Rogaška iz Rogaške Slatine skupaj s svojim dolgoletnim poslovnim partneijem gospodom Milleijem iz New Yorka organizirala izjemno uspešno razstavo stekla v »Bloomin-gdaleu«. Bloomingdale’s je vodeča trgovska firma in ima mrežo svojih prodajaln po vsej Ameriki. Njihova veletrgovina v New Yorku na znani Lexing-tonski aveniji slovi kot najboljša in naj dračja veleblagovnica na Manhat-tanu. Zaradi tega je prodor v to hišo za Rogaško izrednega pomena, ne samo zaradi priznanja kvaliatete njihovih izdelkov, temveč tudi zato, ker ji je s tem priznan prodor v gornji razred prodajnih cen. Pomembnost te manifestacije je toliko večja, ker so se sprejema razstave udeležili številni poslovneži New Yorka in s tem dali priznanje izrednim kvalitetnim proizvodom naše tovarne, ki je na tem trgu tradicionalno prisotna že vrsto let. Za nas Slovence in Jugoslovane, ki živimo v tem svetovner# labirintu, so takšne prireditve zelo redke, še posebej če so tako uspešne, kot je bla razstava Rogaške. Ponosni in veseli smo uspehov, ki jih naše gospodarstvo dosega na tukajšnjem svetovno najkonkurenčnej-šem tržišču, še posebej, ko gre za tako uspešen nastop, kot je bil nastop Rogaške, ki se je s tem povzpela v sam vrh svetovne elite proizvajalca kristalnega stekla. 8 9 MILLER ROGAŠKA Introducing Limited Edition Crystal Masterpieces, First & Exclusively Ours M tet The Master Creators °J Miller Rogaška Here Today Noon-5PM & Tomorrow Noon-4PM; 6PM-8PM Meri masirr rngravrr Kr.uh ( "«•mrl« h vrv in |k ivnuli/r uny Miller Kug.isk.i ci' Today Noon-5PM & Tomorrow Noon-4PM; 6PM-8PM Meri tkslgnrr and glass cullrr Tihomir Herc Today 2PM-5PM Miti American dcsigncr and lnivrn.it lonal awaril winnrr, Kaihvrinr IV Sousa. hrrr to aulograph posivil ickbraimg ih is spetial v mečite 0§l. GW- : • ' • • Lafayctle Jardinere, 3000 00 : . Bloonu/izdale j metin you to the premim of /imited rditmn Yugoiün uin ay\tal c/ruUd exduuoe/y fot u.\ The .Miller Rru>n\ko (olltfUon rnhtled ’‘ Hrulit tom Remleifneted" pre\enh rupuuu onr-t/f a kt/ui (r\\taI mterpreUitiom of Art /Vio. Sev-(.Itiuit und UrirnUil drugn pa tod \ (Md tvoriti hond iritfl\manJup frorn the lnrt>t\t cry\lal fadory m ihr nur Id Lotus Bowl (13x8*) designvd Ijs Kathrimv Ik-Sousa. 1700 INI Trylon But« I 1I txl»fc*| ilvsigiivil lis K.tiln rini- I )i Suus.i. 1700 IX) Georgien Vase (ti V15*) desigped by Tihomir Tomič 2200 00 Crysial on 6. New York bloDnningdQle'S Celostranski oglas v New York Timesu Lahko v naši delovni organizaciji govorimo o tehnoloških in ekonomskih viških? 0 Vprašanje zaposlovanja prihaja v ospredje Če nekoliko podrobneje spremljate informativne programe in dnevno časopisje, vam gotovo niso ušle novice, ki so vse pogosteje v ospredju. Če nekoliko podrobneje spremljate informativne programe in dnevno časopisje, vam gotovo niso ušle novice, ki so vse pogosteje v ospredju. Ob sanaciji velikih proizvodnih sistemov, ki so zašli v negotov gospodarski položaj, se vse pogosteje pojavljata izraza ekonomski in tehnološki višek delovne sile kot sestavna dela ukrepov za izboljšanje poslovanja. Skratka ocenjuje se, da je v Sloveniji, podzaposlenih čez sto tisoč zaposlenih, v Jugoslaviji pa naj bi bila ta številka nekajkrat višja. Skratka ni namen tega prispevka, da bi dajal neko oceno zaposlenosti in zaposlovanja v naši delovni organizaciji sedaj in v preteklih letih, ampak da bi vzpodbudil razmišljanja in razpravo o tovrstni problematiki, na katero tudi mi verjetno ne bomo imuni. Ob spremenjeni zakonodaji na področju zaposlovanja (nov zakon o delovnih razmerjih) in ob dejstvu, da izginja pojem monopola na delovno mesto, se nam na tem področju obetajo burnejši časi. V nadaljevnju vam prikazujemo nekaj zanimivih novic in tabel s področja zaposlovanja, ki smo sijih sposodili iz Gospodarskega vestnika. Z. N. Ponudba Konec septembra je bilo v Sloveniji 29.500 uradno evidentiranih brezposelnih, od tega 49,4 odstotka žensk. Od vseh skupaj išče prvo zaposlitev 30,8 odstotka; do 26 let je starih 52 odstotkov iskalcev, 31 odstotkov pa je težje zaposljivih oseb oz. oseb z omejenimi možnostmi za zaposlitev. Kvalifikacijska struktura brezposelnih v Sloveniji: - brez poklica (brez vsake usposobljenosti) - I. stopnja (skrajšani programi) - II. stopnja - III. stopnja (kvalificirani) - V. stopnja 17 odstotkov 31 odstotkov 7 odstotkov 18 odstotkov (srednja izobrazba) - VI. stopnja - VII. stopnja 19,4 odstotka 3,6 odstotka 2,2 odstotka »Na račun« stečajev in likvidacij je zdaj prijavljenih 800 nezaposlenih (tri odstotke). Povpraševanje Septembra so na skupnostih za zaposlovanje v naši republiki skupaj iskali 8.698 delavcev, od tega 6.930 v gospodarstvu. Organizacije, ki so delavce iskale, so pri tem označile, da iščejo delavce za 4.417 novo ustanovljenih delovnih mest, drugo je fluktu-acija. Kvalifikacijska struktura cev, ki jih iščejo v Sloveniji: - brez usposobljenosti - I. stopnja - II. stopnja - III. stopnja - IV. stopnja - V. stopnja - VI. stopnja - VII. stopnja - pripravnikov da je podzaposlenih okoli 13 odstotkov vseh zaposlenih v Sloveniji. Republiški zavod za družbeno planiranje pa je lani objavil, da je v Sloveniji nezadostno zaposlenih okoli 115 tisoč delavcev. Na to temo srečujemo še druge številke, kar pa ne pomeni, da so to že tudi priznani tehnološki in ekonomski presežki delavcev. Lani seje z družbeno pomočjo v Sloveniji prekvalificiralo 5597 delavcev in 30 podjetij. Letos so za to prijavili 7533 delavcev iz 40 podjetij. Anketa med Kot seje v dveh letih ponudba delavcev (brezposelnost) podvojila, se je povpraševanje po delavcih od leta 1987 sem razpolovilo delav- 5,2 odstotka 13.6 odstotka 6,8 odstotka 2,1 odstotka 16.6 odstotka 10,5 odstotka 7,6 odstotka 8,5 odstotka 29,1 odstotka Kam s presežki delavcev! Konec lanskega leta je bilo v Sloveniji uradno brezposelnih okoli 25 tisoč ljudi. Nekajkrat več pa naj bi bilo takih, ki so zaposleni zgolj navidezno. Podatki o tem so različni. Dr. Jože Mencinger z Ekonomskega inštituta ljubljanske pravne fakultete ocenjuje, podjetji pa je za letos napovedala 12 tisoč presežkov delavcev. Seznam tistih, ki so šli v prekvalifikacijo dela zaposlenih po eni strani kaže, kje so prej začeli s prestrukturiranjem proizvodnje oziroma kje so se prej znašli v težavah, med tistimi, ki težav še nimajo, pa tudi, kje so se grozeče nevarnosti prej zavedali in se ji skušajo izogniti. Lani je tako največ, namreč 680 delavcev, prijavila za prekvalifikacijo bombažna predilnica Tržič. Med takimi, ki so, kot kaže, začeli ukrepati preventivno, pa je tudi Eta iz Cerkna, kije prešolala 282 svojih delavcev. Letos so tovrstni rekorderji IMV - Revoz z 1500 prekvalificiranimi Tam Maribor s 1008 delavci in Brest Cerknice, ki je prešolal 937 delavcev. Iskrina Telema-tika je letos prijavila za prekvalifikacijo 454 delavcev. Svoje delavce je za prešolanje prijavilo tudi pet Hmezadovih tozdov. Brezposelnost v SFRJ in republikah z indeksi Federalne enote Absolutna brezposelnost (junij 1989) Zaposl. brez zaseb. sektorja (junij 1989) Indeks na zaposlenost (junij 1989) Porast brezposelnih avg. 89/avg. 88 SFRJ skupaj 1.169.819 6.728.300 17,4 6,7 BiH 271,631 1.060.100 25,6 7,5 Črna gora 44.773 166.600 26,9 8,8 Hrvatska 135.740 1.582.500 8.6 5,5 Makedonija 145.190 520.500 27,9 10.8 Slovenija 26.077 817.000 3,2 28,7 Srbija skupaj 546.408 2.581.600 21,2 4,6 — ožja Srbija 313.627 1.716.500 18,3 2,8 - Kosovo 137.504 237.700 57,8 3,3 - Vojvodina 95.277 627.400 15,8 12,7 Podatki: Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije Bolniški izostanki, zaposlenost 0 Občuten dvig bolniških izostankov v letošnjem letu! V nadaljevanju prikazujemo nekaj tabel s podatki o gibanju števila zaposlenih, bolniških izostankih in povprečnem številu zaposlenih v bolniškem staležu dnevno. Ker so podatki prikazani za daljše časovno obdobje nam dajejo osnovo za določene ugotovitve. Pregled ure vseh bolniških izostankov po tozdih in skupaj za DO TOZD 1985 1986 1987 1988 I.-IX. 1989 Osn. izd. Dodelava Kristal Dekor Servis, dej DSSS 57.260 55.801 62.800 73.773 62.822 28.773 29.164 30.534 34.275 29.183 68.069 67.640 70.930 91.398 83.268 29.466 33.004 37.795 43.271 34.515 11.138 6.078 10.781 13.212 9.425 20.439 25.191 22.626 24.206 27.260 SKUPAJ 215.145 216.878 235.466 280.135 246.473 Ver. ind. 100 101 109 119 88* * podatek za 9 mesecev v 1989 letu, na leto preračunan indeks bi znašal 119 Tabela III. Ta tabela kaže skupno število ur bolniških izostankov po tozdih v posameznem letu in nam služi za podrobnejšo pojasnitev tabele II. skupaj s tabelo I. Tabela I. Iz tabele je razvidno, da smo predvsem v letih 1986 in 1987 bili dokaj aktivni na področju zaposlovanja, kar je posledica realiziranih investicij. Enako je veljalo tudi v 1985 letu. Gibanje povpreč. štev. zaposlenih po stanjih konec meseca po tozdih v posameznih letih TOZD 1985 1986 1987 1988 I.-IX. 1989 Osn. izd. 513 547 560 571 583 Dodelava 188 192 191 190 188 Kristal 460 545 623 661 692 Dekor 199 206 226 230 230 Servis, dej 85 91 93 96 96 DSSS 203 219 224 233 234 SKUPAJ 1648 1800 1917 1981 2023 Veriž. ind. 100 109 107 103 102 Tabela II je gotovo najzanimivejša, saj nam kaže, koliko zaposlenih je bilo povprečno dnevno v bolniškem staležu v posameznem tozdu in skupaj v DO. Ker gre vedno tudi za podatek v primerjavi s povprečnim številom zaposlenih, ugotavljamo, da je bilo v 1986. in 1987. letu v bolniškem staležu povprečno dnevno manjši odstotek zaposlenih kot v izhodiščnem letu 1985. Že 1988. leta se je ta podatek precej »pokvaril«, saj se je odstotek zaposlenih v bolniški povečal na 6,4%, v letu 1989 pa že na 7,4%! Pri tem velja opozoriti, da so upoštevane le boleznine do in nad 30 dni, brez porodniških dopustov. Podatek, daje kar 151 zaposlenih dnevno v bolniškem staležu, je zaskrbljujoč in bi bil potreben temeljitejše analize. Upamo, da bodo obratna ambulanta in služba za varstvo pri delu podali vsebinsko poglobljeno analizo teh gibanj, kajti neprimerno bi bilo brez ustreznih po-datkov zaključiti, da so se bolniški izo-1 1 stanki povečali zaradi ustreznejšega I I plačevanja teh izostankov. Tabela 11. Povprečno število zaposlenih dnevno v bolniškem staležu in odstotek v primerjavi s skupnim številom zaposlenih 1985 1986 1987 1988 I.-IX. 89 TOZD 0št. % del. 0št. % del. 0št. % del. 0št. % del. isto zap. na v bol. zap. na v bol. zap. na v bol. zap. na v bol. BO stal. BO stal. BO stal. BO stal. dnev. dnev. dnev. dnev. TOZDI 26,2 5,1 25,5 4,7 28,7 5,1 33,7 5,9 38,3 6,6 TOZD 2 13,2 7,0 13,4 7,0 14,0 7,3 15,6 8,2 17,8 9,5 TOZD 3 31,2 6,8 31,0 5,7 32,5 5,2 41,8 6,3 50,8 7,3 TOZD 4 13,5 6,8 15,1 7,3 17,3 7,6 19,8 8,6 21,7 9,4 TOZD 5 5,1 6,0 2,8 3,1 4,9 5,3 6,0 6,2 5,7 5,9 DSSS 9,4 4,6 11,5 5,2 10,4 4,6 11,0 4,7 16,6 7,1 Skupaj 98,5 6,0 99,3 5,5 107,8 5,6 127,9 6,4 150,9 7,4 Veriž. % ind. 100 100 101 92 109 102 119 114,3 118 116 Hm; % v ,8 Naj bo parkirišče pred komercialo namenjeno res le kupcem trgovine. (foto Z. N.) Razvijamo kreativnost Letos je razstava inovacij Celjske regije zajela širše družbene razsežnosti. Inovacijske dosežke so razstavili inovatorji strokovnjaki, dijaki in učenci, ki potrebujejo izmenjavo izkušenj kot nov vir znanja in spoznanj za razmišljanja pri uresničevanju zamisli za nove inovacijske dosežke. - Vzorec-desen je izdelan na osnovi domače obrti izdelovanja rešet oziroma pletenic. S tem vzorcem smo poskušali staro ljudsko izročilo na novih materialih, v tem primeru kristalno steklo, v novih verzijah in kombinacijah. Tako smo dobili izreden efekt brušenega stekla, ki se pojavi pri enostavnem elementu prepletanja širokih trakov pletenice. Klavdija Jerič pri obdelovanju vaze z desenom English Garden, (foto Z. N.) Razstava je, torej priložnost, da se širša javnost seznani z njihovimi dosežki. Sam naslov razstave Znanje-razvoj-podjetništvo pomeni, da se inovacije kot pojem ne smejo nanašati le na tehnično tehnološke novosti, temveč na novosti v vseh delih poslovnega procesa. Zato se je na razstavi našel tudi izdelek Julije Zemljič, učenke 4. letnika SŠ, kije aktivno sodelovala v likovnem krožku pod vodstvom Remija Kočice. Po tem, ko je bil njen izdelek nagrajen na razstavi Mladi v korak s časom v Šmarju pri Jelšah, ga je učenka predstavila tudi na razstavi Znanje-razvoj-podjetništvo v Kulturnem domu štorskih železarjev Štore. Da bi bili bolj seznanjeni z njenim dosežkom, nam je bila Julija pripravljena dati nekaj osnovnih podatkov: Na razstavi si videla tudi druge dosežke. Kakšen vtis si z razstave prinesla - Mislim, da so pripravljale! veliko delali za razstavo, vendar se pozna, da je bila tovrstna razstava organizirana prvič in te razstave v Kulturnem domu v Štorah niso mogli organizirati glede na izkušnje. Preveč stvari so skušali prikazati na zelo majhnem prostoru, tako da ni bilo vidnih meja med enimi in drugimi dejavnostmi. Do kakšne stopnje misliš, da je pri nas razvita kreativnost? - Prav ta razstava inovacij je pokazala, kako malo se pri nas dela na področju kreativne v umetnosti, saj so bile predstavljene le nekatere tehnične izboljšave in začetki teh so bili na osnovni šoli, ne pa nekaj novega. Tisto, kar smo pa mi poslali, bi lahko rekli, da je že nekaj novega, saj je to plod naše domišljije in ustvarjalnosti. Ker toliko govorimo o tem svojem izdelku, bi radi slišali kaj si pravzaprav ti uporabila kot osnovni motiv? Skušali smo vsaj nekoliko oživeti že skoraj pozabljeno domačo obrt, suhe robe ribniških in prekmurskih izdelovalcev. Inovativno delo na Steklarski šoli je še vedno aktualno, kar pomeni, da tudi likovni krožek nadaljuje s svojim delom. Učenci in učenke Steklarske šole smo pripravili razstavo na Pedagoški fakulteti v Mariboru. O odzivu in mnenjih z razstave boste obveščeni. JOŽICA PAVIČ 3. letnik Rekreacija, smučanje, plavanje... Prišla je zima, torej prišel je čas za rekreativne aktivnosti v dvorani, bazenu, kegljišču in smučišču. Kako smo na zimsko sezono pripravljeni pri nas? Rekreacija za moške je vsak ponedeljek od 17-19 ure v telovadnici v Ratanski vasi. Možnost kopanja v hotelu »Donat« bo urejana po vsej verjetnosti v kratkem času, ker pogovori o tem potekajo. Ko smo pri kopanju naj povem, da bo mogoče kopanje s posebno kartico na kateri bo fotografija vsakega udeleženca in ne bo prenosna. Torej odpade kopanje za družinske člane. Za ceno takšne kartice se še nismo dogovorili, vendar bo doplačilo potrebno. Druga možnost bo plavanje oziroma pridobitev kartice za tiste delavce oziroma de- lavke, ki bodo imeli od zdravnika posebno priporočilo o potrebi po plavanju. Za vse dodatne informacije vprašajte pri organizatorju rekreacije. Glede smučanja na smučišču »Janina«, ki je last Zdravilišča so pogovori Ker je trenutno kegljišče pokvarjeno bomo s keglanjanjem začeli ko bodo to uredili. Kegljanje bo vsak petek od 19-21 ure. v teku, tako da za enkrat še ne morem dati konkretnega odgovora. Upajmo, da bo snega dovolj, takrat bo tudi smučanje. Še beseda, dve o urniku o koriščanju telovadnice v Ratanski vasi. Vsi vemo kdo je dvorano zgradil oziroma kdo je dal denar in od kod se je akcija začela. Pomembno mesto pri tem smo imeli delavci steklarne »Boris Kidrič«. In ob 1 O pomoči še ostalih DO se je zgradila 1 Rekreacija za ženske je vsak torek od 19-21 ure v telovadnici pri nogomet, igrišču. takšna dvorana kot jo IMAMO. Kdo jo ima? Za rekreacijo delovnih ljudi, torej ljudi, ki so zgradili to dvorano je rezerviran čas po 20.30. To je popolnoma neprimeren čas. Če moraš vstati zjutraj ob 5. uri in spočit in naspan priti na delovno mesto, potem ta termin res ni ustrezen. Vendar bi postavil vprašanje kdo upravlja in vzdržuje to telovadnico, kako plačujemo najemnino? Kot vidimo je predvsem košarka zasedla dvorano in mi lahko samo kot gledalci pridemo na njihove tekme. Mislim, da bi osnovna šola kot upravljalec s telovadnico morala biti bolj aktivna pri programu o uporabi dvorane. Najlažje je obesiti ključe pred vrata in naj dvorano koristi tisti, ki so na sestankih najbolj glasni in ki se ne zavedajo, da je tudi pri njihovem delovanju delež združenega dela še kako pomemben. ZVONKO ČANAKI Spodnji del - iztečišče smučišča Janina. (Foto Z. N.) Minula polsezona in cilji vnaprej Po uspešni sezoni 1988/89 v območni nogometni ligi, se je nogometno moštvo NK Steklar drugič uvrstilo v enotno slovensko nogometno ligo. Ponovna uvrstitev v najkvalitetnejši rang v republiki je bila za mnoge presenečenje, saj ekipe, ki izpadejo iz slovenske nogometne lige dožive po navadi še hujši padec (Drava, Aluminij...) Vodstvu kluba pa je uspelo, da so se li uspeh. Priprave na tekmovanje smo še kvalitetnejše organizirali in ponovi- pričeli z 22 igralci. Žal med temi igralci ni bilo nosilcev igre v minuli sezoni (Pajazetovič, Brundič, Petrak), kljub temu smo vsi optimistično gledali na cilj, ki smo si ga zadali - obstanek v ligi. Igralske vrste smo okrepili z dvema igralcema iz NK Zagorca in dopolnili s štirimi igralci iz NK Odred Kozje. Priprave smo uspešno realizirali, kar se je tudi odražalo na igri do prve polovice prvenstva. Presenetljivo smo osvojili sedem točk s kvalifikacijskimi nasprotniki. Kasneje so ekipo pestile številne težave pri vadbi (službene obveznosti igralcev, poškodbe ključnih igralcev) in na tekmah. Kljub temu smo osvojili število točk, ki nam daje realne možnosti za obstanek v slovenski ligi, kar nam je tudi edini cilj v tej sezoni. Bolj optimistično lahko gledamo na prihajajoče prvenstvo, ker imamo obetajoče igralce v JLA in tudi v naših mlajših selekcijah. Seveda bomo njim morali posvetiti še veliko več pozornosti v vseh delih naše občine. Delo v našem klubu je težavno, ker nas venomer pestijo eksistenčni problemi. V veliko podporo so nam naši navijači, ki vedno prihajajo v velikem številu. TRENER November 1989 0 Kadrovske zanimivosti Stanje, dne 30. 11. 1989 po TOZD TOZD Osnovna izdelava 641 TOZD Dodelava 187 TOZD Kristal 700 TOZD Dekor 235 TOZD Servisne dejavnosti 99 TOZD Dela vska res ta vra cija 35 TOZD Dalmacijakristal 133 TOZD Tehnokristal 102 DSSS 241 SKUPAJ: 2346 Prišli so: V TOZD Osnovna izdelava za določen čas 1 leta Nikola Gajšek, Gorazd Špiljak, Boris Kocijan, Srečko Kuhale, Damir Petek, Franc Čobec, Marjan Leskovar, Mario Leljak, vsi odnašalci; priprava IV. st. Mario Mlinar za nedoločen čas. V TOZD Dodelava za določen čas 6 mesecev Vesna Čurčič, Vesna Jazbec, Suzana Podhraški vse brisalke stekla. V TOZD Kristal za določen čas 6 mesecev Irena Rampre, Nataša Šmid, Anita Podhraški, Andrejka Her-ček, Branka Gotlin, Mira Jus vse brisalke stekla. V TOZD Dektor za določen čas 1 leta Irena Romih pripravnica V. stopnje. Iz DSSS za določen čas 6 mesecev Samo Čolak pripravnik V. stopnje Odšli so: Iz TOZD Osnovna izdelava umrl je Josip Štruklec krogličar, Rodili so se: Jernej Reberšak sin Mihaela, Anja Ranogajec hči Cvetke, Klavdija Volf hči Marije Sekirnik, Barbara Križan hči Rajka, Goran Kračun sin Rudija, Robert Grabrovec sin Milice, David Drofenik sin Hedvike, Maja Prevolšek hči Darje, Renato Lugarič sin Ljiljane, Sabina Kramer hči Marije, Nastja An-tolinc hči Ljubice, Marko Verk sin Marjetice, Jasmina Močnik hči Marijane in Rajko Lončarič sin Viktorije. Njim samim in njihovim staršem iskrene čestitke! Poročili so se: Martina Jagodič por. Žerjav, Marta Rep por. Špiljak, Nada Mikolič por. Goričan, Tatjana Kišič por. Inkret, Ljubica Kores por. Antolinc. Veliko sreče na novi življenjski poti. Sestavila: METKA STIPLOVŠEK Leto 1989 Iztekajoče se leto nam bo vsem gotovo ostalo v spominu kot eno najbolj razburkanih v povojni zgodovini. Mitingi, obtoževanja, izredni ukrepi, hiperinflacija, sojenja in mnoge druge slabosti so okupirale vso našo pozornost, nas nenehno držale v napetosti in nam »kravžljale živce«. Prav zaradi tega smo se v naši državi vsi manj kot bi se lahko posvečali delu, razvoju in t.i. izkoriščanju notranjih rezerv. Naša delovna organizacija je nadaljevala z začrtanim razvojem. Nova kristal inska kadna peč, nov obrat družbene prehrane, nova enota v kislinski polirnici in še mnoge dodatne manjše pridobitve so vsekakor dobra osnova za boljše delo v prihodnjem letu, v katerem naj bi (vsaj upati je tako) v naši Jugoslaviji vendarle obrnili novi list. Ga bomo res? Na pričujočih fotografijah so prikazane nekatere najpomembnejše pridobitve naše delovne organizacije v preteklem letu. Izgradnja dimnih kanalov nove kristalinske kadne peči. Sredi poletja smo zrušili staro »menzo*. Dela na obratu družbene prehrane potekajo po terminskem načrtu. Za razvedrilo 0 Nagradna križanka št. 159 Med reševalce nagradne križanke št. 159 bomo razdelili za 380.000 dinarjev nagrad. Pravilne rešitve nagradne križanke pošljite na naslov uredništva Steklar, Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, ali pa jih oddajte v skrinjico za časopis Steklar pri vhodu v steklarno. Pri tem ne pozabite pripisati na pisemsko ovojnico z rešeno križanko: ZA NAGRADNO KRIŽANKO ŠT. 159. Rok ža oddajo rešitve je 15. 1. 1990. Žreb je razdelil nagrade takole: 1. nagrado 205.860 dinaijev prejme Samo Siter, drugo nagrado 161.680 dinaijev pa prejme Izidor Štefančič. Nagrajencem čestitamo! Rešitev nagradne križanke št. 158, vodoravno: celjska kotlina, Ivanka Kraševec, krš, odvoz, škar, lok, trapa, one, opel, ota, fevd, NATO, virman, EK, osman, Ankara, srp, Ante, testo, tul, ijavka, kal, Edirne, gol, Eli, Lacij, remi, zen, arena, Knin, Ac. UREDNIŠTVO SREČN0 1990! M. IME. EGIDIJ PRAVO- SLAVNA VERSKA PODOBA ZMAGO- VALKA, ŠAMPIONKA BAKTE- RIJA OBLASTE OBLIKE PODATKI 0 BOLEZNI, KI JIH DA BOLNIK RISBA TONE KR0VNIK RAZPIS. K0NKURZ POSLEDICA GORENJA VEČ TRSOV REŽISER CLAIR (IMA GA TRENER) LITERAT VELIKA- NOVIČ (IZI0S) NOSNA ODPRTINA TRGOVSKO BUG0 AVTOR VINKO K0RENT DEL TIPKOVNICE NOTRANJ- ŠČINA PESNIK KLOPČIČ TISOČINKA MILIMETRA NAPA- DALEC ILOVICA USTNOST TESNEGA PTIČI TEKAČI REKA V SIBIRIJI MIŠLJENJE OČEM □ NIKELJ MAJHEN SRP SRPEC GERM.BOG IIZ0IN0) ČAS, KO STA DAN IN NOČ ENAKO DOLGA KAČJI GLAS KOORDINAT NI SISTEM Z VELIKA POLJSKA LUKA ZDRA- VILNA RASTLINA MISEL, POJEM ŽGANI APNENEC ČRPALKA KRVNEGA OBTOKA POKOJNIK VSEV0JAŠ KE ENOTE V KAKEM KRAJU OKRASNI KAMEN KNJIGA ZEMLJEVIDOV POULIČNA POPEVKA KURIVO ZA VIS0-KE PEČI MRTVAŠKI ODER GOST NA POROKI GORSKI VZPON PRIOR PEVKA RUPEL LITINA. LITJE MISELNA ZVEZA HERCE- GOVEC ZGODOVIN. KRAJ PRI ZADRU LITERAT SUHO- DOLČAN VILKO UKMAR VUDIMIR KAVČIČ KOBALT ZVEZEK ZA SKICIRANJE VRSTA MEŠANE SOLATE KVALI- TETA VERSKA LOČINA Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Boris Firer, Anton Jošt, Magda Jurjec, Zlatko Novak, Zvezdana Strašek in Franc Županič. Predsednik izdajateljskega sveta Alojz Juhart. Predsednik uredniškega odbora Boris Firer. Glavni in odgovorni urednik Zlatko Novak. Tajnica uredništva Vida Juhart - Tehnično urejanje Igor Glavan - Uredništvo »Steklarja«: Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, telefon (063) 811-611 - Glasilo izdajata Steklarna »Boris Kidrič« in Steklarska šola - Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača - Naklada 2500 izvodov - Tiska ČGP »Delo«, TOZD Tisk časopisov in revij, Ljubljana.