MESEČNI NOTRANJEPOUTIČNI KOMENTAR Razvoj teče Po nekaj mesecih trdega de-la, ko so družbeni dejavniki na vseh ravneh z znatnb ener-gijo razčiščevali loritičrii go-spodarski položaj . sedanjosti, pa^tudi sprejemali ukrepe, ka-ko bi dosegli stabilizacijo, se je družbena aktivnost začela novembra pospešeno usmerjati tudi k vprašanju, kako boiiio živeM in gospodarili v letu 1976. Seveda ±- oba problem-ska sklopa sta neločljivo pove-zana, vendar lahko rečemo,. da so se šele novembra izkristali-zirala številna jnnenja glede či-sto konkretnih rešitev za bliž-njo prihodnost. Oglejmo si ne-katere izmed teh rešitev. JTEKAJ ZNAČILNOSTI PRORACUNA Izdatki. federacije bodo leta 1976 znašali približno 76 mdli-jard dinarjev — če ne upošte-vamo dodatkov in rebalansov, ki jih nimamo radi, vendar so nam prešli v stalno prakso. <5e upoštevamo tokove in navade zadnjih let, bi lahko kar mirno napovedali, da tudi prihiodrije-ga leta ne bomo prebili brez takdh poznejših povečanj. Skro-mno gledano, laljko k načrto-vani številki pribijemo vsaj še pet odstotkov ali kake štiri milijarde,. tako da 1-ahko govo-rimo o .80 milijardah zveznega proračuna. - To je ogromna vsota — nič manjša kot štiri in pol mili-jarde dolarjev. — kar pomeni velak denaar že tudi za žnatno bolje razvite države. Takšnega. proračuna smo na eni strani lahko veseli, saj nam prikazu-je, da se naša družbena ustvar-jalnost prav naglo in izdatno veča, na doragi strani pa vidi-mo, da bodo proračunski iz-datki zasegli zelo velik del vre-dnosti našega družberiega pro-izvoda — gotovo 12 do 13 od-, stotkov oziroma kakšno sed-mino narodnega dohodka. Kljub temu da vse naše druž-beno snovanje teče v smer, ka-ko 6im več sredstev spraviti pod neposrednejši družbeno-delavski reprodukcijski vpliv, vendar kakšno leto zlepa ni bi-lo primera, da bi bil državni proračun udeležen s tolikšnim odstotkom pri trošenju narod-nega dohodka. Tudi v absolutni primerjavi 2 letošnjim letom povečanje ne .bo majbno: proračun za leto 1976 bo kar za 18 maldjard di- narjev ali za 32 odstotkov več-ji, kot je bil letošnji. Ker ni nobenega dvoma, da je bil pro-račun sestavljen demokratično, torej ob sodelovanju republi-. ških in. preko njih obSinskih samoupravnih dejavnikov, je na dlani, da so proračunski iz-datki načrtovani realno. Toda hkrati vso skupnost zavezuje-jo, da si pribori ugodnejša' razmerja med proračunskimi izdatki in narodnim dohodkom na akfciveh nadin: z večjo pro-izvodnjo in produktivnostjo. Ce si še ogledarrio, kako bo-do proračunska bremena raz-porejena, vidimo, da bo kakih 45 milijard dinarjev moralo prispevati gospodarstvo. repub-lik iri avtonomnih pokrajin, ka-kih .35 milajard pa namerava zbrati zveza sama 'iz lastnih neposfednih dohodkov, v glav-nem iz carin. Ker šo dohodki iz carin že letos znašali skoraj 32 milajafd dinarjev je to znak, da se carine ne bodo bistveno poveoale. To tudi po-meni, da gospodarstvo ne bo pretirano obremenjeno s ca-mnskimi dajatvami. Pomemb-na novost pa bo tudi, da bo federacija odstopila velik del sredstev, zbranih iz carin, na-zaj republikam, da bi lahko ^ kolikor mogoče spodbujala iz-voz. Zato pa bo treba v korist zveznega .proračuna hkrati tpli-ko več neposrednih prispev-kov, saj se bodo le-fci povečali kar1 za 16 milijard ali za 60 odstotkov. v prim&rjavi z le-tošnjim letom! Kje vzeti ta ve-laka sredstva? Nedvomno pred-vsem tam, kjer so jift republi-ke jemale doslej: iz davkov na promet in storitve na svojih območjih. Pred davčno službo torej stojijo nemajhne naloge. Ker se bodo davki pfecej po-večali> bodo morale delovne prganizacije nujno iskati rezer-ve za svojo konkurenčnost v ekonomičnejšem gospodarje-nju, v kvaliteti izdelkov, v več-ji proizvodnji in produktivno-sti. če pa bi se dogajalo, da-bi po liniji manjšega odpora zbirali prispevke s pomočjo povečevanja cen, bi to -boju za stabilizacijo kajpada pomenilo slabo uslugo. • KAKO POVEČATI IZVOZ? Nekateri gospodarstveniki menijo, da je v osnutku zvezne planske resolučije za leto 1966 kljub sicer dob-ro zastavljeriim osnovnjm clljem vendarle pre-malo. konkretnih ukreppv za spodbujanje izvoza. Takšna po-manjkljivost, pravijo, ižhaja iz tega, da so bila letošnja gospo-darska gibanja nezadostno, premalo razločevalno in pre-malo kritično ocenjena. Zato gospodarska. politika za nasled-nje leto za Inekatera področja in predvsem zA izvbz ni jasno opredeljena. Zdi se, -da daje preveč pooblastil ( zveznim upravndm organoirfin.tako ne-sorazmerno krepi vlogo federa-cije in državnega aparata. Pre-malo je poiidarjena odgovor-nost OZD, republik in avto-nomnib pokrajin; samouprav no organiziranemu gospodar-stvu in združenemu delu §e ni-so zaupane zadostne kompe-tenče. . . Resolucija skuša vplivati na zunanjetrgovinsko bilanco bolj z uvoznimi restrikcijami kakor pa z aktivno stimulacijo izvo-z&. To ni v duhu politike; ki se zanjo zavzemajo delavci. zveza komunistov in predsed--nik Tito, kajti te sile vidijo re-šitev v. doslednem povečevanju ustvarjalnosti in produkcije. Prevelike uvozne restrikcije pa seveda dušijo ustvarjalnost. Prihodnje leto "bi mofali uži-vati prioriteto naslednje pano-ge: • energetdka, proizvodnja-hrane, gradnja objektov infra-strukture in tiste veje, ki naj-hitreje in najučinkoviteje ¦ pri-spevajo k zmanjševanju defici-ta v plačilni bilanci. Tiste to-rej, ki uspešno povečujejo fi-zični in še predvsem finančni obseg izvoza, • tiste, ki izvažajo največ finalnih izdelkov in ki si uspešno prizadevajo, da bi dim racionalneje nadomestile uvoz surovin in- reprodukcij-skih materialov. Glede izvoza osnutek zvezne resolucije preraalo poudarja ti-ste ustavne pristojnosti in od-govornosti, ki gredo organiza-cdjam združenega dela in druž-benopolitičnim skitpnostim. • Podobno kpt pri izvozu in na področju ekonomskih odnosov s tujino sploh, velja opredeliti pristojnosti. tudi v kreditnp-monetarnern sistemu in banč-ništvu, v šistemu in kontroli cen v sistemu financiranja fe-deracije. DOPOLNITVE DAVCNE ZAKONODAJE V prihodnjem Ietu bodo v SR Sloveniji davčpo' zavezani tudi tisti tozda, ki iniajo sedež v drugi republiki ali avtonom-ni pokrajini, svojo dejavnost pa opravljajo -pri nas. Davek bodo plačevaJd po naSffi repub-liških predpisih, vzporedno pa bodo plačevali-po naših repub-lujejo drugod po državi, plače-. vale davek>po: tamkajšnjdh re-publiških^ ali ppkrajinskih predpisih. Vi^na davkov tozd se ob isti proizvodnji od letos na prihod-nje leto ne bc bistveno pove-čala. Tudi višina in način obi-a-: čunavanja prispevkov za finan-ciranje samoupravnih interes-nih skupnpsti se ne bosta v ničemer spremenila- Kar . pa zadeva stopnje, odbitne postav-ke in olajšave za republiški da-vek iz dohodka-tozd, bo. višina^ davčne stopnje odvisna od ob-sega sredstev, ki jih bo trebs zbrati iz tega vira za. republi-ški proračun za leto 1976. Davčno stopnjo bo torej mo-goče opredeliti šele takrat, ko bodo znani osnovni elementi tega proračiina. Posebni republiški davek od prometa proizvodov, ki so mu zavezani občani in zasebne pravne osebe, bo -urejen tako, ¦da bodo menični kredita po po-.sebnein medrepubliškem dogo-voru obdavčeni enotrio v vseh republikah in obeh pokrajinah. Osnutek resolucije tudi predvi-deva, da se bo znižala stopnja posebnega republiškega davka od prometa osebnih avtomobi-lov od dveh na en odstotek. In naposled, republaški zakon o davkih občanov bo za prihod-nje leto spremenjen in dopol-njen tako, da bodo 6im bolj odpravljena neskladja med na-šo in drugimi republikami. To so, kot rečeno, samo ne-katere, vendar.dokaj pomemb-ne značilnosti naše razvojne pplitike v ¦prihodnjem letu: Dp sprejema zve^aie resolucije .o - tem razvoju: b.O' seveda mogoče še marsikatero smef .zadrtati ustrezneje, .a]i z drugimi bese-datnd,; bolje uglasiti z našo ustavnostjo in politiko zveze kpmunistpv.¦:. Menimo, da bp pri tem uglaiševanju izrekla marsikatero odločno besedo sooialastična zveza, kakor jo je izrelda v rainulih m^ecih na krmilu dosedanje akcije za sta-bilizacijo. Z. K.