Posamezna številka 30 c.
Poštno tek. račun. — Conto corrente con la posta.
Izhaja vsak četrtek. — Uredništvo in upravništvo t Gorici, Via C. Favetti 9. — Tiska Narodna Tiskarna. — Izdajatelj in odgov. urednik FRANCE BEVK Cena oglasom: 1 milim, visočine v širini enega stolpa L. —.80, za trgovske reklame, bančna, obvestila, poslana, vabila, naznanila itd. vsaka vrsta L. 1.—.
Celoletna naročnina L. J 5.— Za inozemstvo L. 22.50.

7;
Vsi SO' taki parlamenti išči križem jih sveta, kjer se gre za blagor ljudstva, vse se krega in lasa.
Naj bo Božič, naj bo zima, od vročine se kad!, saj drugače ni debate, če ne govore pesti.
Pa še kdo naj ktero reče, da ne dela nihče nič. pričajo o delu bunke, in a delu priča krič.
Res, da ne pozna se mnogo, da bi kteri delal kaj, a če drugo ne na licih se pozna poslancem vsaj.
smrdela še vlada radi njih. Nemogoče pa to ni.
O klopotcih pri nas je Čuk na palci raje tiho, ker bi še
rad nosil perje po svetu in tu; di kljuna ne mara še zlomiti, ravno zato ne, ker je
Čuk na palci.
Samogovor potepuha.
Gorica, dne 16. aprila.
Vefikonočne praznike smo srečno prestali brez posebnih iznenadenj; popili smo precej brica in vipavca, pojedli mno: go gnjati in potice in kar je glavno, smo se na velikonočni p&ndeljek zopet pošteno zavrteli in dali odduška 40 dnevnemu postu naših podplatov, ki so nas že precej močno srs beli. Zdaj se je zopet odprla sezija »balov« in drugih po« skočnih veselic in upamo, da bomo kmalu z obrestmi vred dohiteli, kar smo poprej za« mudili.
Letos smo s piruhi vred pričakovali vsaj vojno odškodnino, ali kaj podobnega. Za velikonoč bi se spodobilo} da bi se nas spomnila vlada z enim ali z drugim. Pa so nam dalj samo draginjo še malo večjo, kot je bila poprej. Sova celo trdi, da so bili vsi letošnji velikonočni piruhi samo klo-potci. posebno kar se politič« nih tiče.
Nemci so dobili za Veliko« noč kar dva klopotca. enega v obliki Janesa, ki je pri volih vah kljub svojemu monar-hističnemu programu srečno pogorel, drugega pa v obliki generala Ludendorffa, ki je pogorel še sijajnejše in mislimo, da se več ne dvigne iz svojih generalskih razvalin„ enega klopotca so mislili vsiliti monarhisti nemškemu ljudstvu in sicer kar Hindem burga, ki ga hočejo vsiliti za predsednika, baje kot plačilo za zasluge, ki jth ima v tem, da je v svetovni vojni žrtvoval milijone ljudi, da je končno vendarle srečno pogorel, — Nemci se bodo baje prav let po zahvalili za takega predi sednika.
V Franciji je tudi velikonočni piruh tako nesrečno počil, da se je Herriot prekucnil iz njega in se ne dvigne več. ' Ker je hotel streči svojemu programu in nacijonalistom ob enem, je plesal po vrvi in — padel. Ni bilo drugače.
Klopotec pa so dobili tudi v Jugoslaviji v obliki Radčevih spokornikov. Teh je pa toliko in radi svoje nedoslednosti in neznačajnosti tako smrdijo, da sam Pasič, ki je političnega smradu precej navajen, ne ve, kaj naj stori ž njimi. Če zlezejo v ministerstvo-, bo
»Ni bogve kaij, to kolo. Kolesa so že izrabljena, tudi v popravi je- že bilo; poleg tega ni najboljša znamka. Vzel bi ga vseeno, če bi veidel, da bi se lastnik prenaglo ne oglasil in ga zahteval nazaj.«	1 v 4 r, I 1 i
Mark Tvain.
(Konec
V tem trenotku sem zopet razločil slonov korak. V za* tohli predsobi se je približe« val vedno bolj, vedno bolj in svetiljka je vedno bolj vgaše-vala. Korak je dospel do vrat in obstal. Luč pa je pričela s slabotnim modrimi plamenom ugašati in vse okrog mene je ležalo v. strahupolnem so« mraku. Vrata se niso odprla, a vendar je pobožala prijetna sapa moje lice in" kmalu nato sem se prepričal, da stoji pred menoj, grozno, v meglo zavito bitje. Opazoval sem. Bledo žarenje ie polzelo nad bitjem, polagoma po so pričele gube tvoriti pošast. • Prika« zala se je roka, za tem noge, nato- truplo in končno se je izločil iz megle velik, bolesten obraz. Razgaljen, mišičast in lepo rastel je stopil iz megle velični orjak iz Kardifa.
Pomiril sem se, kajti vsak otrok ve, da od tega, tako do« brohotnega obraza se ni nadejati ničesar hudega. Zopet se mi je vrnila židana volja, hkratu pa je zaplapolala pli« nova svetiljka, kakor bi se mu nasmehnila. Nikdar še ni bilo nobenemu preganjancu
tako dobrodošla družba, kakor meni, da sem 'mogel po« zdraviti tega- prijaznega orja« ka. Rekel sem:
»Kako, ali si v resnici ti? Pa veš tudi, da sem se zadnje dve uri prestrašil do smrti? Resnično sem vesel, ko te vidim. Bi ti, bi ti ponudil stol!... Tukaj, tukaj, nikar se ne vse« di na tako stvarco!«
A bilo je prepozno- Nisem ga mo^el zadržati, že se je usedel in mi podrl stol. Se nikdar ga nisem videl na tako drobnih kosih!
»Stoj, stoj, ti mi vse potres....!«:
Zopet je bilo prepozno. Resk! — in druga stolica je ležala v razvalinah.
»Da vraga, ali si pri zdravi pameti ali nisi! Ali mi hočeš vso mojo beračijo spraviti na kose? Tukaj, tukaj ti okame« neli osel!«
Vse to ni pomagalo nič. Predno sem ga vstavil, se mi je že usedel na posteljo in jo spremenil v žalostno razva« lino.
»Ali je morda to način tvojega obnašanja?! Najprej si prišel sem in taval pO moji sobi in prinesel s seboj cel regiment blodečih duhov, in me mučil in sedaj mi hočeš v zahvalo, da sem ti vse to
izpregledal, še vničiti vso mo« jo sobno opravo? Zakaj pa. se sploh hočeš na vsak način usesti? S tem škodil ješ sam sebi in meni. Saj si si moral zlo« miti hrptenico in si mi z moč« jo svojih p leč nastlal vso sobo, da izgleda kakor delavni« ca kakega kamnoseka. Sram te bodi — saj si dovolj velik, da bi lahko vedel«.
»No, no, ne bom ti ničesar več razbil. Ali kaj naj vendar napravim? Že eno stoletje sem nisem imel prilike, da bi sedel«.
In solze so mu zalile oči,
»O, ubogi vrag!« sem rekel. »Ne bi smel biti s teboj tako osoren. Bržkone si vrh tega še sirota. *Ali, sedi sem na tla! —- Ničesar drugega ne more vzdržati tvoje teže. In vrhu tega se ne bi mogla tako lartodno pogovoriti, če bi moral gledati vate tako visoko. Na vsak način te moram ime« ti tu spodlaj, pri tem pisalnem stolu, na katerega bom sple« zal, da si vidiva iz obraza v obraz«.
Vsedel se je na tla, in si vtaknil v usta pipo, ki sem mu jo ponudil, si ogrnil po ramenih mojo rdečo odejo in si poveznil na glavo mojo- ko« palno posodo kakor čelado; bil je videti zelo slikovit in prijeten. Prekrižal si je noge. Razgrebel sem ogenj. On pa je prestavil k žerjavici svoje ploščate, satovju podobne bose podplate.
»Kaj imaš vendar na pod« p!atih. da so tako preluknje« ne?«
»Proklefte ozebline — gori do vratu sem jih imel; dobil pa sem jih, ko sem ležal tu spodaj na Nevatovi farmi. Sam kraj mi jako ugaja, ljubim ga, kakor malokdo svojo domovino. Nikjer ni zame tako blagodejnega počitka ka« kor tam«-	*
Pogovarjala £va se kake pol ure in takrat sem zapazil, da je zelo 'izmučen. Omenil sem mu.
»Izmučen?« je rekel »no, da, kako naj bi tudi ne bil? Vse ti bom razložil, ker si tako leno z menoj raVnal. Sem namreč duh onega okamene« lega moža. ki leži onkraj julice v muzeju. Torej duh orjaka iz Kardifa. Ne najdem, pa miru in' pokoja, dokler zopet ne nokopljeio orjakovega trupla. Kaj torej hočem drugega, kakor prisiliti ljudi, da mi iz« polniio to željo. Torej — na tistem kraju strašiti, kjer leži orjak. In tako strašim vsako noč po muzeju. In spomnil sem s?, da bi stopil čez ulico in bi tudi v tej hiši malo po-strašil. Začutil sem, da bi bil
neizrečeno srečen, če bi našel koga, ki bi me poslušal, kajti do sedaj sem imel pri sebi le tako družbo, ki jo more samo pekel zalagati. Noč za nočjo smo vsi premraženi rohneli po zatohlih sobah, vlačili ve* rige, stokali,, šepetali, podili se po stopnicah gor in dol, dokler se nisem popolnoma izmučil. Ko pa sem zagledal noco j v tej sobi luč, sem zbral vse svoje moči in prišel z delom svojih starih sil sem gor-Toda, popolnoma izmučen sem — popolnoma izčrpan vseh moči, .Daj. ^orOsim te, sik 110 te prosim, daj mi trohico upanja«.
Skočil sem s svojega stola ves zavzet in razburjen in sem zakričal:
»To pa že presega vse meje. kar sem danes videl in sli* šal.... O, ti stari, na okrog blodeči okamenelež, zastonj si se trudil, zaman si strašil.... stra= šil si okrog le radi' iz gipsa ulitega kipa — pravi orjak iz Kardifa pa se nahaja v muzeju »Albaniji«. Vraga, kaj ven? dar ne poznaš svojih lastnih lastnih ostankov!*)
Še nikdar nisem videl obraza. ki bi izražal toliko sramu, toliko pomilovanja vrednega ponižanja, kakor ga je izražal obraz mojega gosta-
Počasi se je dvignil in čez nekoliko časa je rekel: »Povei, ali je to resnica?« »Tako kot me vidiiš tu* kaj!«
Vzel je pipo iz ust in jo položil na polico: Za trenutek je postal neodločen — pri čemer je nezavedno1, po stari navadi položil roke tja, kjer bi mos rali stati hlačni žepi. Zamišljeno je spustil brado na prsi — in končno rekel.
»No — nikdar v svojem življenju se nisem tako osme« šil kot sedaj. Okajneneli mož
je vodil ves svet za nos, svo- ] jo prevaro pa končuje s tem, da ima .svojega duha še naj* bolj za norca. Sirko, če je v tvojem srcu le količkaj usmiljenja. ne pripoveduj tega do* godka ljudem. Pomisli, kako bi ti bilo težko, če bi 'ti napravil tako bedarijo«.
Slišal sem ga, kako je do* stojanstveno šel po stopnicah navzdol in vstopil na zapuščeno ulico. Šum njegovih kora* kov je postajal vedno slabotne jši in bilo mi je težko, da je odšel, ubogi vrag. Še bolj
težko pa mi je bilo, da je od* nesel s seboj mojo rdečo- odejo in mojo kopalno posodo.
*) Resnica: Prvotno slepar* stvo z. »orjakom iz Kardifa« se je še enkrat na zelo premeten način ponovilo in db* plikat se je v Nevv-Jorku na velikansko ncvoljo lastnika prvega kipa postavil na ogled kot res »edino pravi« orjak iz Kardifa in to v času, ko je pravi original v muzeju »Al* bany« privabil k sebi velikansko množico ljudi.
I W pradaiaBm: ženskih [klobukov.
»Ali pa je ta klobuk tudi trpežen?« »Na vsak način, gospa. Lansko modno sezijo, predno sem ga po novi modi prenaredila, sem ga celo leto jaz nosila«.
DOBER MOŽ.
Žena: »Nesrečnež, ali že zo* pet prihajaš iz gostilne?« —
Mož: »Kako pa, vedno vendar ne morem v gostilni os ta* ti«. i
Mladi skopuh.
Svetovnoznani umetnik na goslih Paganini (1782—1840) ie bil tako varčen človek, da je svojemu sinu Ahilu zapu* stil nad dva milijona fran* kov. Pa tudi umetnikov sin ni bil zapravijiVec, kar dokazuje naslednji 1 dojgodek: Nekoč pride mladi Ahil s svojim o* četom k opernemu pevcu La* blache, ki je sedel z dvema p'rijate]jema v svojem maj* hnem, toda razkošnem salo* nu, Deček je postal ves nemi; ren, ko je Videl, da gorijo kar 4 sveče. Ko so se gospodje živahno razgovatrjali, stopi Ahil do ene sveče lin jo — upihne. Ker se mu je dozde* vajo, • da gospodje tega po* čet j a niso opazili, upihne še drugo in tretjo. Lablache se nasmehnei in reče: »Dragi Ahil, ako upiihneš še četrto svečo, bodemo morali sedeti v temi«. »Za Vaše pogovore ne potrebujete drage luči!« se odreže mladi Paganim in u* pihne še četrto svečo.
PRI IZPITU.'
Povejte ml, kdo je vladal v Rusiji za časa Napoleonove vojske?
Odgovor: Takrat je vladal v Rusiji velik — mraz. DOBER PRIJATELJ.
Dva prijatelja sedita v ka* varni in se živahno pogovar* jata. Eden izmed njiju opazi med razgovorom, da se je njegov prijatelj zamaknil z očmi v neko točko blizu izhoda in da venomer tja gleda.
»Kaj vraga zijaš venomer proti izhodu?« ga vpraša prvi nevoljen.
»Nič posebnega! Pazim na svojo zimsko suknjo, da mi je kdo; ne odnese. Tvojo je namreč nekdo že pred desetimi minuta t	1, pa se še ni
vrnil«.
Fr. St-i.
Divji in nedeljski-lovci.
Komedija v štirih dejanjih s petjem.
DRUGI PRIZOR.
LOGAR, ŠTEFAN, KNEZ. LOGAR (pri odprtih vratih): Si prišel beračit službe? Hahaha! (Ko ne vidi nikogar v pisarni, mu še bolj zraste greben).	»
ŠTEFAN: Jaz ne beračim, knez sam me pismeno vabi na dogovor.
LOGAR: In da bolj izda, si pripeljal še svojo ljubo sabo.....
ŠTEFAN (razjarjen, glasno); Ne govori tako, sicer občutiš še enkrat mojo pest kot oni dan pri Brenčiču. (Prva vrata na levi se odpro. Knez, ima levo roko obvezano, hoče vstopiti, a se zopet umakne, ko sliši prerekanje).
LOGAR: To Ti že povrnem o pri*
liki!
ŠTEFAN: Tako-le iz zasede bi mi pognal kroglo v srce, ako1 bi me dobil na samem in brez — orožja. (Zaničljivo). Junak! Na štiri oči se mi postavi, ako imaš kaj korajže!
LOGAR: Naj le knez izve, kako nevarnega ' človeka se mu ponuja v službo.
ŠTEFAN: Ti si nelvaren in — škodljivec povrhu!
LOGAR: To je nesramno! Dokaži!
ŠTEFAN: Kakšen gozdar si, doka* zuje predlanska sečnja nad Smrekovo drago: do golega si jo dal posekati, še semenic nisi pustil, niti ene sadike ni videti po dveh letih! Hudourniki in pla* zovi že trgajo zemljo. V petih letih ne bo več misliti na nove nasade, ker bo ostalo le še pusto kraško skalovje-...
{Knez se zopet prikaže na vratih, nezadovoljno kima z glavo ter se zopet umakne).
LOGAR.: Kaj se mešaš v zadeve, ki Te prav nič ne brigajo?
ŠTEFAN: Prav imaš, to me ne briga, ali žal mi je lepega gozda!
LOGAR: Ker ni več srnjadi tam, kaj ne?
ŠTEFAN: Tudi zato! Ker pa o* menjaš srnjad, Ti povem, kakšen lovec ali boljše povedano, kakšen mrhar si!
LOGAR: Molči, brezobrazni dečko, sicer Te vržem ven!
ŠTEFAN: Poskusi, pa bodemo vi* deli, kdo bo prej na cesti!
LOGAR (grozeče): Ti!
ŠTEFAN: Še enkrat Ti povem, da se Te prav nič ne bojim. Ker mi pa gro* ziš, naj knez, ki je navdušen lovec, iz mojih ust izye, kako skrbiš za. njegova lovišča. Ali si našel tam spomladi za Mrzlo Rupo pet srn, ki so poginile v snegu in mrazu? Med njimi je bil srnjak kot jih je malo v gozdu. Rogovje imam doma...
LOGAR: Morda sem jaz kriv, da
Opera „V vodnjaku" se ponovi.
Vsied velikanskega uspeha, katerega je dosegio »Pevsko in glasbeno društvo" v Gorici s proizvajanjem krasne opere J vodnjaku" za velikonočne praznike, se bo na splošno vsestransko zahtevo opera pela ponovno prihodnjo soboto dne IS. t. m. ob 9. uri zvečer in v nedeljo dne 19. t. m. ob 4. uri popoldne v veiiki dvorani ,.Trg. Doma". Opozarjamo občinstvo, da se teh opernih predstav udeleži, da se navžije krasne godbe in nebeškega petja. Kakor je ogomna množica za velikonočne praznike v židanem razpoloženju valovila po dvorani „Trg. Doma", tako naj se to zgodi tudi prihodnjo soboto in v nedeljo. Slovenci, pri-hitite z vseh strani cele dežele poslušat 80 pevcev in godbenikov. Prizori opere vam postanejo v neizbrisnem spominu. Preskrbitesi vstopnice v „Nar. Knjig," v Gorici, Via Carducti št. 7.
spod!« odgovori kolesar, »zvoniti že znam, .a voziti se še ne znam!«
PRI VOJAŠKI GODBI.
Ljubitelj glasbe se približa krogu vojaških muzikantov in z vso vljudnostjo vpraša enega izmed njih: »Prijatelj, ali bi bili tako prijazni in mi po« Vedali, kaj se bo sedaj igrat lo?« Vojak pogleda rta spored in odgovori: »Sedaj bodemo igrali št, 5«.
VERJETNO.
Zdravnik: »Kako je po noči z vašim spanjem?«
Bolnik: »Spanja imam ma-
lo; še le proti jutru par ur«.
Zdravnik: »Tako malo spa« nja?« »Od kod pride ta vaš nemir?«
Bolnik: »Veste, jaz sem po« nočni čuvaj; pa se še le proti jutru vležem«.
STRIC IN TETA.
Stric se smeje: prvič, ko mu šalo pripovedujem; drugič, ko mu šalo razložim; tretjič, ko šalo razume ...
Teta se smeje: če pripovedujem; če ji šalo razložim. Ce pa šaio l izume, se ne smeje, ker je ... šokirana.
Slab izgovor.
Gospod Rapin je sicer bo« gat mož, a nikoli ne podpiše prispevka v /narodne ali do« brodelne svrhe. Prijatelj mu to očita: »Gospod Rapin, tu« di sedaj niste podpisali niti ene lire v korist vdovam in sirotam ponesrečenih delaV« cev, ki so postali žrtve svoje« ga poklica!« — »Kako ne? Tudi jaz sem prispeval po svojih Skromnih močeh!« — »Pa nismo nikjer čitali Vaše« ga imena!« — »Mojega ime« na sicer nfete čitali, ali mogli ste čifcati N. N. je daroval 25 lir, N. N. 50 lir itd. Vidite, tisti N. N. sem jaz!«
ŠTEVILO 13.
Gospa: »Joj meni, trinajst na!s bo pr1! kosilu! To pomeni nesrečo in smrt!«
Gost: »Ne bo nič hudega, milostiva, jaz jem za dva!«
VAŽEN RAZLOG.
Mlad, neizkušen kolesar se je nerodno vozi* po ulici, pa ie povozil staro ženico. K sre« či se ni zgodilo nlič hudega. Nekdo iz množice zakriči na nerodneža: »Čemu imate zvo« nec na krmilu? Ali ne znate zvoniti?« — »Pač, pač, go«
Obrniti se ne do.
Gospa: Kaj zato. če sem grda. Saj si preje vedel, kakšna sem. Sploh pa si vedno tr« dil, da sem dobrega srca.	I	i i ! ! 1 i ' ! i ; j
Gospod: Seveda sem trdil, da je tvoja notranjost lepša od tvoje vnanjosti. Obrniti pa se nisi dala.	' , I | , < 11 l ~	i , .
je padlo toliko snega, da je bila zim*a tako huda?
ŠTEFAN: Krmiti si jih moral, pa ne bi bile poginile!
LOGA,<: To nli bilo mogoče!
TRETJI PRIZOR.
PREJŠNJA, PRINC, UPRAVITELJ, LASKAR.
LASKAR (v obleki knežjih gozdnih uslužbencev): Štefe, Štefe, ali' vid'š, kejšn fajn hvant so mi dali naš pre-žlahtni haspuod princ, Buoh jem dej zdravje! An Nem, haspuod zapravitelj, pej takuo povejm, de zdej pej tri buote rad prsiežem, ker tista dva srnjaka, k' s'm jih doiv/an, buojo haspuod p»"' puoč'li an jehm en' šejnkaii; samo roh« liiči buojo neh. (Daje Štefanu zname« nja, kot da bi hotel reči, da ne bo manjkalo srnjakov, ako bo hodil on s prim cem na lov, — Sliši se zvonec).
PRINC: Ali vedi, Laskar, da o prvem prestopku izgubiš službo.
LASKAR: Pej nejs'm glih tak humpc (gumpec), de b' pestu Neh, k' so fajn an halant, de b' mohu slejč tejšn hvant. — Pa čie mor'm pršeč, buom držu prsieho, nej hudič, de b' mohu v rešt, k' je belj llištno na jahi, v kaj hi je pej slab ajer (zrak)!
UPRAVITELJ: Njega Visokost me kliče. (Odide na prva vrata na levo).
LASKAR (logarju): An duob'r dan Jem Buoh dej, haspuod feršner, zdej se buomo pej več buotu vid'li v hojzdi, pej se Jeh ne buom neč bau; sej se Jeh prej tiid' nejs'm ...
PRfNC: Proti Tebi, Bregar, ima moj papa še neke pomisleke.....
ŠTEFAN (skomizgne z rajno): Proti poštenim in sposobnim ljudem se vedno najdejo — pomisleki..-. (Logarju po tiho): Si me morda že Ti očrnil?
PRINC: Lepa nagrada Ti je vseka« kor zagotovljena.
ŠTEFAN: Nagrade nisem zaslužil. Rešil sem bosonogega pastirja na paši, pa nisem pričakoval in zahteval — nagrade.
PRINC: Ponosen si, Bregar, to mi ugaja,
LASKAR (se med tem razgovorom približa vhodu in se z mimiko razgo-varja s Cilko in ji da razumeti, da je sprejet v službo, za Štefami pa, d* še ni gotovo. Cilka si briše solze, Laskar jo tolaži).
ČETRTI PRIZOR.
Prejšnji, knez, upravitelj, s svežnjem spisov, Cilka.
KNEZ (gleda dostojanstveno po navzočih): Tvoje hčere ie vidim tu, Laskar.
LASKAR: Pruos'm, prežlahtni ha« spuod, Cilka čaka na hajnku.
(Dalje-)
Maščevanje.
Neki krčmar se.je večkrat prepira s svojim sosedom. Sosed je imel hamreč veliko mačko, ki je pa večkrat priha= jala k krčmarju y vas in mu marsikateri košček mesa od* nesla. Ko ni nič pomagalo, je kratkomalo krčmar zastrupil mačko. Ko je sosed vi mr* tvo žival, ni nič rekel, kljub tem i, da je vedel za krivca.
Zvečer so se zbirali v krč-marjevi hiši različni gosti. Pri njem so večerjali. In ko je bila soba najbolj nolha, je vsto; pil sosed z rov) vo mačko na rami. Vrgel [jo je pred krč* marja rekoč:
»Tukaj sem ti prinesel eno, ostalih dvanajst, ki si jih na* ročil, pa dobiš jutri zjutraj!«
INTELIGENCA VIPAVSKE DAME. Pesnik (deklamira): »Od zore do mraka, od mraka do dne, mu kapljica vsaka, pada z glave . •.«
Gospodičiia Vipavskaja (vrlo uvaževana Vipavka): »Ali prosim vas, to je vendar Prešernov plakat (namesto plagiat — posnetek)!«
OD ČESA ŽIVIJO LJUDJE V GORSKIH KRAJIH. Tujec: »Povejte mi vendar, od česa živijo Vaši ljudje v teh visokih, samotnih krajih?«
Domačih: »Pozimi od svi* njine, poleti pa od tujcev«. TAKO PA ŽE! Nekdo je zgubil v vlaku listnico. Naznanil je sprevod* niku, ta načelniku postaje. Ta je vprašal sopotnike: »Zgubila se je listnic?- ^ precej bo* gato vsebino. Lastnik ponuja tistemu, ki jo je našel, petdeset lir nagrade«.
Tedaj se oglasi ne^do: »Jaz ponudim enainpetdeset«-
RAZOČARANJE. Neki bogati posestnik v Evropi se je precej bavil z go« jitvijo »japonskega vrta«, kjer so rastla različna nizka in exotična drevesa. Nekoč je povabil k sebi nekega japonskega poslanca in mu je raz* kazoval svoje posestvo. Za posledn j e presenečenj e j e prihranil »japonski vrt«. Ko ga poslednjič pokaže začudene* mu Japoncu, vzklikne ta: »Kaj bacega pa še na Japon* skern nimamo!«
IZ ULICE. »Hihoh!« kričal kočijaž »Alo! Ti stara kljuse, šinila, lena, hudič, debte! pokora!«
»Ali, ali!« je rekla dama, ki je" šla mimo. »Kako morete vendar tako zmerjati!...«
»Mj ne iisliri vas. milost-1 ji\a gospa!« je zakričal koči* iaž. »Jaz mislim le mojo kobilo«.
SE JE ZMOTILA.
Gospa Vitezovka se je po* govarjala v kav-arni s tujci. Pogovor se je vil o vjetnikih. Vljudneje je vprašala bogato brado:
»Kako dolgo pa ste bili v jetništvu?«
»Jaz? Sedem let in štiri me? sece!«
»Kako to? Saj tako dolgo ni trajala vojna!«
»Kdo*pa misli vojno!?«
GALANTNO.
V kopališču: »Ali ste se že okopala, gospodična?« — »Ja!« — »O, pa se vam nič ne vidi«. — »Kako mislite, gospod?« — »No ja — jaz mi* slim samo, d.a če vam bi rekel: vidi £.e vam, bi to ne bilo vljudno«-
Izgovor.
Rupnik in Trpin sta naročila skupno kosilo. Po juhi njima prinese natakar na istem krožniku dva kosa pečenke, enega večjega, drugega pa dosti manjšega. Na to se razvije med obema, naslednji razgovor:
Rupnik (vljudno): »Kar po* služi se, Trdin!«
Trdin: »Ne, posluži se Ti prvli!«
Konečno vzame Rupnik večji kos pečenke.
Trpin: »Ti pa nisi baš vi ju* d en, Rupniik, da vzameš večji kos!«
Rupnik: »No, da si se poslu« žil Ti prvi, kteri kos bi bil iz-bra,1«
Trdin: »Vsekakor manjšega!«
Rupnik: »Čemu se tedaj je* ziš, ko si itak dobil svoj manjši kos.«	1 L.'
V RESTAVRACIJI.
Janez in Tone sta prišla v Gorico. Tone je bil lačen, Ja* nez je bil tudi lačen. Pa vsto* pita v restavracijo. Janez se spravi nad golaž, Tone pa nad »iabolčni šmoren«. Janez odloži nož in reče: »Konjsko!«
Tone pa pokliče natakarja: »Gsput kelner! — Kej pej sploh mislite! Prn jeste mi prave jabuka!«
IZ OTROČJEGA
ŽIVLJENJA.
Učiteljica: »Iz pridnih ma* lih deklet zrasejo velika prid* na dekleta in kaj imamo od teh pričakovati in upati? Povej mi. Vesela!«
Vesela: »Drugih malih deklet!«
KDO NAJ PLAČA.
Neki zidar se je pogodil pri cerkvenem predstojništvu za popravljanje farovža. Ko je pogojeno delo izvršil, prosi ga župnik, naj še streho na hlevu popravi.
Zidar: »Kdo bo pa to pla* čal?«
Župnik: »Popravite, popra* vite —• to vam bo Bog plačal«.
Zidar: »Veste kaj gospod župnik, plačajte mi vi, - Bog naj potem vam plača, ker vas bolje pozna, nego mene«. x
ČUDEN DUH.
Častnik (svojemu slugi): »Karol, ti dišiš tako čudno!«
Sluga: »Gospod častnik, jaz ne!«	*
Častnik: »No, kdo pa?«
Sluga: »Pes!«
č ustnik: »Ps.a pa še tukaj ni!«
Sluga: »Kmalu bo .tukaj!«
Pravijo.
Praviio v Prvačini, da je začel novo ustanovljeni Dramatični krožek pridno delovati in pravijo, da nas kmalu po veliki noči (26. aprife) preseneti z dobro naštudirano Fran De-telovo dramo »Begunka« v treh dejanjih.
Pravijo, da vsebina drame je ta, kako najde oč\ po dolgih letih neumornega i=vaiija svojo hčer, ravno ko se pride ->d nje poslavljat, ko namerava. da se z svojim izvoljencem odpelje v Ameriko, kamor sta jo ho« tela s pomočjo strica spraviti bratranec in žena, da bi jima izginila da bi potem onadva od strica podedovala vse ker ta od velike žalosti radi izgube edine hčerke hira.
Pravijo, da ima novo ustanovljen Dramatični odsek mnogo stroškov z nabavo raznih oderskih oprem, zato pravijo okoličani, da jih bodo s svojim posetom podpirali, da si opomorejo.
Pravija istotam, da namerava isti odsek po drami »Begunka« uprizoriti težko narodno pravljico Milčinskega v štirih dejanjih »Mogočni prstan«, ki ima deset sprememb odra. — Posnemanja vredno!
Praviio, da kurjim peresom in lastovkam z juga bo primešal svoja peresa tudi Čuk, da se bo tem lažje razšopiril čez Godovič.
Pravijo, da alti in bas Janez samo dihata, a glasu ni nikjer, zatorej Go-dovičani pričakujejo nadalje boljšega uspeha.
Pravijo v Sinadolju, da so dobili dobrega človeka, ki jim je dal zaslužiti po 120 lir na dan. Ker pa čuk vsega pri najboljši volji ne razume, je pol šlo v koš.
Praviio, da če bi gotovi ljudje poznali rojanskega astronoma — ubogi on! Obešen bi bil, ustreljen in povrhu še zastrupljen.
Pravijo, da v kavarni »MIRAMAR« plačujejo najvišje cene za laži. Bolj ko so podle, bo!'\ so dobrodošle in lepše so plačane. Plačujejo se pa v vsaki valuti!
Praviio, da bodo istotam ustanovili nov list. pod imenom »Auf-biks«, ki bo glasilo njih stranke in sicer, o« pravljivo-zavedne stranke, kateri je za načelo: »Daj ga z jezikom, ker drugače je nevarno!« — Glasilo.bo pa šlo po tisti poti, ki so jo že začrtale stare, brezzobe opravljivke.
Praviio v Trebuši. Čuk je omenjeni dopis v koš zagnal, ker ne more takih stvari spravljati v svet. Je pač malo pregroba.
Pravijo, da se biie na Volarjih hud boj med neko gospico in dvema krat-kokrilkama za fanta, ki ga hoče vsaka za moža, a ne more vzeti več kot eno ženo. To je res sitna zadeva.
Pravijo, d.\ na Colu in Orešju je reka vedno večja. Če bo šlo tako naprej, ne vemo, kaj bo. Do sedaj so že naredili dva mosta; enega pri cerkvi, in enega bolj nizko. Pa ie vseeno nevarno, ker je preveliko joka in solz. Če ne bo kaj boljše, bo slabo.
Pravijo na Colu in Orešju, da je tako velika luna, da se lahko sprehajamo po noči in po dnevi; posebne pa je na prvi april tako svetila, da so jahko april nosili po noči in po dnevi okoli.
Praviio, da dela v Godoviču Tone iz starih budilk novo »mašino«, da bo menda iz starih devic mlel mlade.
Pravijo, da so v Sedlu ponovno ustanovili društvo »Sloga«. Čuk je zelo vesel, a še bolj vesel bi bil, da bi ustanovili »vodni odsek«, da bi vodo napeljali po celi vasi, ker je vino predrago.
Pravii' v Bp^h, da je bila ex Sa-nitetsabuilung / vsakem oziru jako podpirana po zobozdravniški ambu-lanci. V zahvalo za to velikodušnost — so isti ex »šarži« še dandanes zelo hvaležni in naklonjeni.
Pod vislicami.
Duhovnik: Želja, ki jo najbolj želite, vam takoj izpol* nimo.
Obsojenec: Če je tako, počakajte, da umrem naravne smrti, potem me lahko obesite.
Praviio, da se nekatera gojaška | dekleta jezijo, ker jih je okljuval Cuk. Grozijo, da tudi Sova ne bo molčala Čuku in da bo okrcala in okljuvala Čuka. — Dopisa ni pisal tisti, ko^dekleta mislite, a Čuk ne bo molčal, ce bo kaj videl.
Pravijo. Postajenačelstvo kvant -v Batali je zašlo v strašanske zadrege radi Čuka. Predsednik se kar peni, zapisnikar zeleni, odbornik — rdeči, »fraht« bledi.
N^ razume.
Rosnandovo dramo »Chat-teclair« so vprizarjali na žele* nem travniku pred mestnimi vrati. (Namreč kot film.)
Nekega dne je šel po predstavi režiser domov in je zagledal nekega moža, ki je ves obupan sedel na obcestnem kamnu in se tolkel po glavi. Vljudno in usmiljeno ga je vprašal:
»Mož, kaj pa vam je?«
»Oh! Včeraj,« je rekel, so me spustili iz; norišnice. — Zdravnik je rekel, da sem čis sto ozdravel. In veste kaj sem videl danes zjutraj tukaj na prvem svojem izprehodu!!? Kokoši in petelini, dobre dva metra veliki, so govorili kakor ljudje!!«
»... Ah, jutri bom šel nazaj
v norišnico ...«
DOLŽNOSTI ZAKONSKE ŽENE.
Župnik čita mlademu z as konskemu paru stavek, kjer je povedano in zapisano, da mora zakonska žena slediti svojemu možu po vseh potih življenja.
»Po vseh potih?!« zajoče mlada žena,
»Da, da, po vseh potih!« po* uda"ri župnik.
»To ne bo mogoče, gospod župnik, moj mož ima službo na zrakoplovu S. D. 18.«
DOLŽNIKOVA PURICAj-i
Verovnik pride k svojemu dolžniku in ga dobi v sobi, baš ko je ta rezal in obiral — mas s t no purico.
»Dober dan, gospod!« pozdravi prišlec, »ali ste že enkrat voljni poravnati svoj stari dolg pri meni?«
»Prav rad bi plačal, dragi gospod, ali v resnici mi ni mo< gpče: suh sem, popolnoma suh, niti beliča ne najdete pri meni!« .
»Tako tedaj, brez beliča ste zopet! Ako kdo ne more plas čati svojih dolgov, naj ne obi= ra debelih puric kot Vi sedaj!«
Dolžnik si z roko pokrije oči in odgovori z jokavim glasom: »Baš to je žalostno, da moram jesti purico: nisem imel s čim kupiti zrnja za u= bogo živalico, pa sem jo moral zaklati, da ne — pogine glas du!« ....
DARILO.
Na cesti sem srečal malega Slavkota.
»No!« sem ga vprašal. »Kaj si dobil za god?«
»O! Ata mi je kupil nov »rasiraparat« mi ponosno ods govori.
»Kako! Saj vendar še nimaš brade?«
»Ja, veste! Ata je rekel, da ga bo on rabil, dokler jaz ne zrastem«.
PRI DURIH.
»Janez, nisem ti že večkrat pravil, da me imaš takoj pos klicati, ako_kdo zame vpraša«. — »Jaz sem milost 1 jiivega gos spada v sobi in na vrtu iskal, pa nikjer našel.« — »Sebi e-nakega oslja pač ne moreš najti«.
. PREBRISANEC.
Učitelj: »Janko!" Kaj si predstavljaš ti pod petindvajs setinko?«
Učenec: »Ne vem«.
Učitelj: »No, pazi. Recimo, da pride k tebi na dan 25 tovarišev, ti pa imaš samo eno jabolko. Kaj boš napravil?«
Učenec: »Čakal bom, da bodo vgi odšli domov in po? tem bom jabolko sam pos
POMARANČNA LUPINA UZROK NEZGODE.
V soboto 21. t. m. ob 1/2l4 us ri je šla 69 letna v Smetanovi ulici 23 stanujoča zasebnica Ana Magerl po hodniku drs žavnega mosta v Mariboru, stopila na pomarančno lupino, spodrsnila, padla in si poško= dovala desno koleno. Poklicali so rešilni oddelek, kteri ji je obvezal nogo ter prepeljal na nie dom. Ker se taki in enaki slučaji dogajajo večkrat, se ljudstvu priporoča, da naj ne je več pomaranč. Italijanom j pa, da naj pomaranč več ne ; sejejo.
NARODNA KNJIGARNA
GORICA
via Carducci št. 1
priporoča trgovcem in slavnemu občinstvu svojo zalogo šolskih in pisarniških potrebščin po zelo nizki ceni.
Slovenske knjige ! Zahtevajte cenik !
Razglednice za šaljivo pošto in drugo od L. 4.~-za 100 kom. in dražje. :-: Slikanice za otroke!
Vražji človek«
Že šestinvajset žen je imel. Še sedemindvajs'to vzeti hoče, Kako jih revež preživel? Pri misli tej -že člpvek stoče! Revežu kmalu bode sto let, Lasje so mu beli na glavi, In vendar še eno na rame če vzet! »Moj Bože, kedaj se ta ustavi?« Prečudno mi zdi se, da tak se dobi, Ki tolikokrat s'je poročil, In grešnih Adama je zrabil kosti, Ne da M si lic v solzah močil! In bes te lopi, to ni šala! Ta mož orjak pa vendar je! Ker mene ena le ugnala, A njega šestindvajset ne! Presrečen on je moral biti. »Da vse najbolje je zadel, Kar jih na svetu je vdobiti. Je ravno on »za vraga vzel!« To mora. biti pogum vam pravim! »Da šestindvajset jih užene, Če jaz še svoje ne ustavim. Ko vso posodo zmeče v mene!« Zavidno gledam ga junaka, Ki je zemsko srečo vso pobral, Pa hrabro zdaj še zadnje čaka. Brez da bi »up.al« in se »bal!« »A misel mene ta navdaja, Da mu bridkost je znana vsak?. Da mož je skusil vse od kraja. In mirno zdaj še te le čaka!«
VELIKA NOC.
Vsak je letos nosil Svojo alelujo, .Zraven pirhov trosil V to in ono strujo. Ta delil rudeče, Drugi tam pa plave, Zraven vsi žareče So imeli glave! Eden tu se penil, Drugi spet preklinjal, • Mir s tem zemski grenil, Da je vse odgrinjal. Kar se je godilo Lansko alelujo, Zraven pa obilo Hvalil »svojih« strujo! Pa za v bodoče Je obetal bolje, Samo če vsak hoče »2 njimi« dobre volje! »To vam bilo krika, Ter vam bilo smeha, Zraven žejna »pika« In pa mnogo greha!« Jaz pa v kotu mirno Sem tedaj čepel, Giedal jih prezirno, Nekaj jim želel! Naj v naprej bi bile Boljše aleluje. Pamet premenlle Te in one struje!
Pesem krokodilovih solza.
Odgovor. Zvedel je »Čuk na palci«, zvedel celi svet, da iz Godoviča dekle, hoče solze na ogled.
Solza en kilogram, to je res zadosti, za ubeglim tajnikom, posebno zdej o posti.
Kako naj Čuk Vam pošlje solze na ogled, že davno so potekle čez srce Vaše v svet.
Če boste še jokala za Vašim ljubljencem, Vas bode Čuk poslušal na.glavi s »celinderjem«.
DOBER ZASLUŽEK.
Neki lovec se vrača domov z lova, ne da bi kaj vstrelil. Med potjo pride do nekega ribnika, na katerem je plavalo vse polno rac, ki jih je očis vidno varoval neki kmet. Lovec pristopi k kmetu in mu reče:
»Koliko zahtevate za en strel na te race?«;
Kmet zmiga z rameni in molči:
»Ali bo petindvajset lir dovolj?«
Mož je prikimal in stegnil roko. Lovec je odštel, nastavil puško in — burni, že so ležale štiri race mrtve v vodi.
»Sedaj pa le hitro pojdite naprej«, je rekel mož. »Tam zadaj prihaja kmet; to so njegove race!«
ČISTO RAZUMLJIVO.
Kmet je šel mimo župnišča in se je nevoščljivo ozrl na župnikovo kravo, ki se je na travniku pasla. Osrčil se je in . rekel župniku: »Prečastiti, ali se razumete kaj na molitev?«
»Naravno, moj sinko!« je odvrnil duhovnik.
»In mislite, prečastiti, da bo naš Gospod tudi meni das roval tako kravo kakor vam, če bom samo molil?«
»Da, moj sinko, če se mu bo zdelo prav, da moliš iz pravega vzroka in če boš res od srca molil«.
»Čakajte, prečastiti, napraviva pa to-le načrt: Prečastiti mi podari svojo kravo in moli potem, da mu Bog podeli drUs go ravno tako!?« ...
SKRBNI HLAPEC.
Nek gospod se je . na pot pripravil. Vsled tega naroči svojemu služabniku, naj ga ob dveh popolnoči pokliče. Služabnik pa pride že o polnoči k gospodu ter ga na vse moči strese, da ga predrami. Gospod, še hudo zaspan nes voljno vpraša: »No, kaj je že dve popolnoči?« — »Ne!« dos bi za odgovor. Hlapec reče: »Zdaj je še le polnoči, jaz sem vam le povedati hotel, da lahko še dve uri spite«.
Pogovor v Rojanu.
I.	športnik: Tristo golov! — Je čas da se enkrat vidimo?
II.	športnik: Triintrideset »ofsaj-dov!« — Sedaj se bomo pogovorili.
—	Kaj se ti zdi, ker so nas vrgli ven iz turneje? Ni za počiti od jeze? Navsezadnje javnost misli, da imajo oni prav.
I. športnik: Kdo »oni?« H- športnik: Danes si pa ti zaljubljen. Adriaši vendar! Oni so igrali težko. Brcali v kolena, kot sloni in podstavljali noge, kot za stavo — in suloh, imeli so v sodniku še najboljšega igralca. »Pako« pa nam niso dali, četudi so kar noreli...
I.	športnik: Ti si prfrknjen! — Od kedaj Da je sodnik igralec? — Tebe trka še sedaj kakšna leča Openka, da ne govorim o luni.
II.	šoortnik: Če me kdo trka, tebi nič mar. — Da se je pa sodnik igral
—	moja častna beseda! — Z »Edero« iz Pule ne bi igral. ker... kako naj se izrazim, moj, Bog?! No, ker bi bil njegov nos in vso ugledno podstrešje v resni nevarnosti. Z nami je pa uganjal tako: 1. Ker smo tepci. 2. Ker listi tako in tako drže z nji mi in sicer zato, ker s protesti si uredniki zavijajo »marendo« in v listu je Amerika...
II. športnik: Da, da! Sploh meni se zdi vse to tekmovanje za kupo, tako •..
I.	športnik: In pomislite, da mi smo morali jesti vse te pokvarjene iedi, ki smo jih kupovali v takšni____
II.	šoortnik: Tolažimo se z našim lepim pregovorom, ki pravi, da osla se spelie samo enkrat na led in da tisti, ki nas poznajo, vedo dobro kako smo nekorektni —■ tako nekorektni, da večkrat bi lahko' napolnili na* snrotnika z goli, pa smo se zadovo-liili dati mu samo tri, ki je ravno lepo število.
I.	športnik: »Dej. dej!« Ne bo toliko — toda fakt je, da divjaki so bili oni in ne mi. No, oa potrpljenje, naj se brcaio med njimi kolikor hočeio in delajo naprej — mi smo ozdravljeni in bodo čakali, da se oglasimo kedaj h kaki stvari, kjer bo imela »Adria« svoje prste vmes. — Sedaj pa se pogovorimo kaj drugega. Veš, da v roianskem »turmi«. straši?
II.	ŠDOrtnik: Bum! Ta je pa debela. Seveda je na v Roianu vse mogoče-
L šnortnik: Da, da! Čudne reči se godiio notri. »Škure«] pravi, da če mu nri priči pokradejo ves denar, ki ga ima skritega po »paštnih«, ne bi šel o polrtoči mimo turna, kaj pa še notri. — Astronomi so notri... in velike cevi imajo.... in nobeden ne zna od kod in od kje so prišli. — Botra T.. se tako boji, da jo ne bi opazili ker veliko je grešila v svojem življenju in za grešnike astronomi baje ni-maio usmiljenja — razkrijejo vse njih grehe.
II. šoortnik: Bog se usmili za moje grehe! Kaj pa so to: »astronomi«.
I.	športnik: »Škure« pravi, da so zavrženi angelji, ki hodilo na ta svet. Jaz pa kaj tacega ne verjamem. Zavrženi angelji nimajo dobrih lastnosti-
II.	športnik: Oh. da bi se usmilili mene!-Mojih dvanajst nepreskrblje* nih otročičev.
I.	športnik: Bodi brez skrbi. Oni vidijo samo velike lumparije, male spregledajo. Posebno tebi, ki nisi Slo* vfnec samo z jezikom.
II.	športnik: Tako je! Sedaj sem zopet vesel. — Pa kar »bejžmo«, na govorili smo se zadosti.
1. ŠDOrtnik: Na svidenje jutri!
ZAMERA.
Orient*ekspres se vstavi na odprti progi. Na vratih salon* skega voza se prikažeta dva
maskirana možka. Eden velik, drugi majhen.
»Dame in gospodje!« je z-a-vpil večji: »Roke kvišku! Gospodom bomo odvzeli listni* ce, dame bomo pa po vrsti drugo za drugo poljubili!«
Mali pa, ki je hotel biti bolj kavalirski, je rekel glasno .svojemu tov«arišu:
»Z gospodi bomo že tako napravili, toda dame bomo pustili kar lepo pri miru!«
Tedaj pa se oglasi1 nežen ženski glas:
»Vi. nikar se ne vmešavajte vmes! Večji je prvi Vstopil!«
NIKAKO OPRAVIČENJE.
A.:	»Kaj mi bodete vi očita* li? Jaz sem kot dijak na dveh vseučiliš čih študiral!«
B.:	»To vas čisto nič ne o* praviči, dragi gospod ! Jaz sem tudi imel tele, katero sem dvema kravama pripuščal in vendar iz njega nič drugo ni bilo — ne.go junec«.
ZA DOBRODELNO LOTERIJO.
Odvetnik: »Ljuba ženka, svetuj mi, kaj naj dam kot srečko za našo dobrodelno lo* terijo?« — »Eno tvojih pravd, potem bo vsaj ena enkrat do* bi jena!« mu svetuje žena. ^ ' V HOTELU.
Gbs'-.i (natakarju): »Prine* site ml zajčjo pečenko. Ali jaz hočem najprej »porcijon« videti. Nočem kupiti mačke v žaklju!«
Natakar (v kuhinji): »En* krat zajčjo pečenko za po-skušnjo- Gospod bi mačko najprej rad videl«.
SLABA URA.
Dora: »Želim, si kupiti do* bro uro — ali bi mi ne pripo* racali dobrega . in vestnega urarja!«
Milanko: »Pojdite, pojdite z dobrimi urami. Pred krat* kim časom sem si kupil pri orvem in najboljšem urar.ju fepo srebrna uro za 150 lir. Tri dni je šla dobro, potem pa sem jo moral zastaviti.« TRD POGOJ.
Krojač: »Vidite, jaz potre« bujem svoj denar tako silno, in trgovec tudi sili, da mu naj skoraj plačam«.
Dijak: »Zdaj se mi pa le ta* koj poberite, vi * nesramne/, delate sami dolgove in hočete, da bi vam jih drugi plačevali. Prinesite mi pobotnico od suknarja, potem vam šele pla* čam, poprej ne!«
PEK IN ČEVLJAF sta se pričkala, kterega stan je častnejši, — »Kaj bi govo* ril!« reče pek, moj stan je gotovo častnejši od tvojega, kajti kar jaz napravim, pride vse na mizo, kar pa čevljar naredi, gre pa vse pod mizo!«
?Ssma.
so patrulirale po vasi. in je slišal praviti: Mi smo mi, ki lonce peljamo. Čuk pa ie to stuhtal, da lastna hvala cena mala, ina one so le kšajt in na; daljujejo njih službo.
POZDRAV IZ SPEZIE
Pošiljamo pozdrave in voščila k Velikonočnim praznikom (dasi pozno), vsem fantom, dekletom, stari- j šefn. bratom, sestram, posebno pa letniku 1905.. ki ga težko pričakujemo. — Novinci letnika 1905 gledaj-te, da si boste žepe napolnili, ker sami veste, da vas bomo v kratkem k sebi povabili, da ga bomo tukaj skupno kakšen glažek spili. — In priporočite Vi svoiim ljubim dekletom, da Vas ne bojo oozabile. kadar boste Vi k vojakom šli in da Vas ne bodo tudi v Dišavi pozabile in da vam bodo tudi v pismu kakšno liro priložile. — To vam vse priporočajo slovenski' kuharji od 8. topniškega polka.
Stok Jožef iz Dutovljan: Žele Rudolf, Knežak: Ferligoj Blaž, Rubje; Ugrin Ivan, Ugrine; Stankovič Anton, 7eiane: Nedog Mihael,. Dane pri Divači.
SVEŽA JAJCA.
Predvčerajšnjem sem si ku*r pil tri jajca- Ko setn jih odvil, sem zapazil, da je bilo na enem zapisana s svinčnikom: »Hčerka bogatega posestni* ka, Kland. ??. let stara se želi. poročiti.' Vrtovše pri Vipavi. Mica Kričičeva,«.
Takoj sem telegrafiral, položil svoje srce pred noge bo* gati hčerki. Danes sem dobil odgovor: »Škoda, prepozno že pet mesečev sem poročena«.
V NEGOTOVOSTI.
»No Jerala, kdo je spisal »Desetega brata?« je vprašal profesor. ** Dolgotrajen molk. Nato vendar reče mladi Jerala:
»Jaz ga že nisem, gospod profesor!«
Drugi dan sreča profesor Jeralovega očeta in mu pripo* veduje, kako mu je Jerala odgovoril.
In oče je mislil, mislil. Na* to ie rekel z nasmehom:
»No, mogoče ga pa v resnici ni on spisal, gospod profe* sor? ...«
VJEL SE JE.
Dva jurista sta se skupno sprehajala in se kregala radi nekega pravnega vprašanja. Nato sta vstopila v nek lokal in sta pri kozarcu vina nadaljevala debato. Da bi se kon* čno zedinila, sta poklicala na> takarja in mu velela, naj jima prinese kazenski zakonik. — Čez nekoliko časa prihiti natakar nazaj in vzklikne na vso sapo: »Krčmar pravi, da oprostite. Kazenskega zako* nika žal nima. pravi, da bo vino raje nazaj vzel«.
ŠE SLABŠE.
Mali Krsto je vprašal svojo teto, čemu se ne poroči. Teta mu odvrne, da sploh nima namena, da bi se omožila.
»No, teta«, je rekel nato Krsto, »to se boš pozneje kesa! a in jezila, ko boš imela polno sobo otrok in nobenega moža!«
TUDI ON ZNA,
Učitelj je ho^el napraviti svojim učcncem veselje in iim je rekel, naj posnemajo živalske glasove. Kmalu je bila polna šolska soba krav, oslov, svinj. Samo mali Mirko je sedel mirno v zadnji klopi in molčal
»No. Mirko«, je rekel uči* teilj »kaj pa ti, zakaj tako molčiš? Zakaj tudi ti ne posnemaš kake živali?«
Mirko pa pravi tiho: »Napravite mir, gospod učitelj ... jaz sem vendar kokoš, ki ne* se ravno jajce! ...«
V GOSTILNI.
Tujec: »Ali ste vi krčmar?«;
Krčmar: »Da«.
Tujec: »No, potem mi pri* nesite hitro papir, tinto, pero in mi priskrbite dve priči!«
Krčm.ar: »Za Božjo voljo, kaj se je zgodilo? Nesreča?«
Tujec: »Kakor se vzame. Že pred pol ure sem naročil večerjo in drugega ne preostaja kakor napraviti testament. predno od lakote ne. umrem«.
ZNAMENJE.
Z dostojanstveno vprašu* jočim pogledam je prestopil nekdo v mrtvašnico.
»Ali iščete koga?« so ga vprašali navzoči.
»Da!«
»Ali ima dotični kako posebno znamenje?«
»Da! Na levo uho je bi" gluh, ubožec!«
NAPAČNO RAZUMEL.
Učitelj govori o pomembnih in najvažnejših stavkih 17 svetega pisma: »Posebno si zapomnite te*le besede: Dat! je boljše kot jemati, otroci!«
Mirko vstane: »Ja, gospod učitelj, tudi moj oče pravi, da. ie boljše dajati., kot prejeti«-
»Tako?« pravi g. učitelj ve; sel: »Kaj pa je tvoj oče?«
»O, boksar, gospod učitelj!« NASVET
Gospod Sila: »Čujte, rad bi govoril z gospodam profesorjem !«
Služkinja: »O, gospoda pro* fesorja ni doma. Ravnokar je odpotoval«.
Gospod Sila: »Taiko? No, potem ga pa pozdravite in mu recite, da naj vzame drugič glavo s seboj, ko bo odpotoval, da ne bo obtičala na ok* nu, kot sedaj«.
SOKRIVEC.
V grad francoskega kralja Ludvika XIV.' se je nekega dne priplazil tat v eno številnih dvoran. Prisloni lestvo na steno in hoče ukrasti dragoceno uro. Ko jo je' že hotel sneti, pride slučajno kralj sam v dvorano ... Brez strahu reče tat: »Prav bojim se, da se mi lestva izpodrsne!« — Kralj je mislil, da ima pred sabo postrežnika, ki hoče sne« ti uro, da jo popravi, pa pri« me za lestvo, da tako prepre« či morebitno nezgodo ... Malo časa potem so javili kralju, da je nekdo odnesel iz dvorane dragoceno uro in da se ne ve, kako in kedaj. Krdlj pa reče: »Ne govorite dalje o tej zadevi, ker sem jaz sokriv pri tatvini: držal sem tatu lestvo,
da ne pade«____
ZDRAVNIKOVO
STALIŠČE.
Zdravnik: »Milostiva gospa, po smrti Svojega moža mi nekam slabo izgledate. Boste pač morali misliti na to, da se zopet — omožite!«
Gospa: »Oj, gospod doktor, razumem Vaše prikrito vprašanje; vedite, da sem priprav« ljena vzeti Vas za moža«.
Zdravnik (strogo): »Dovo* lite mi, milostiva, da Vas opo= zorim na dejstvo, da zdravnik sicer predpisuje zdravilo, sam ga pa ne jemlje nikoli/« TAKRAT SEM BIL SLEP.
Ona (čita): »Ali je to res, kar ravnokar čitam v časo« pisu?«
On: »Kaj pa takega?«
Ona: »Da more človek osle-peti, gledajoč v lunine žarke«.
On: »Da, da, to je prav lahko mogoče! Se K ne spo? minjaš več, da sem Te nekega poletnega večera, ko je sijala luna-na iasnem nebu, zaprosil v zakon? Takrat sem bil prav gotovo slep!«
SLABO MU JE.
£m vagonu
vpraša: mogoče kdo s seboj kaj
____________ _ Tu zunaj je rav*
nokar padla neka dama v omedlevico!«
Z veliko uslužnostjo mu poda neki gospod polno stekle« nico s kozarcem.
»Hvala lepa! pravi prišlec, medtem ko si hitro natoči kozarec in izpije rekoč: »Tega« le (namreč kozarec) ne mo« rem videti zraven, ker mi je takoj slabo ...«
POPOLNOMA VARNO NALOŽEN
DENAR V JUGOSLAVIJI
II
r. z. z o. z.
v novopreurejenih prostorih v Ljubljani
Mestni trg. štev. 6
sprejema -vloge na tira-nilne knjižice ira tekoči račun, jih obrestuje po S°/o
ter jih izplačuje takoj brez odpovedi in brez odbitka. Večje hranilne vloge z odpovednim rokom.
Obrestuje tudi višje po dogovoru-
Kdor želi pristnega
tropinovca
naj se obrne na tvrdko
VODOPIVEC & KRALJ
v Potoku - Dornberg
Cena zmerna - Postrežba točna - Blago prvovrstno — kupuje dobre in zdrave tropine po največji ceni.
PRI ZDRAVNIKU.
Bolnica: »Tako bolana sem, gospod zdravnik!«
Zdravnik: »Vse kar vam upam pomagati je.to, da ste čisto v miru«.
Bolnica: »Drugega nič? O, ko sem pat ako bolna! Poglejte, gospod zdravnik, kako pa moj jezik izgleda!?«
Zdravnik: »Da, ravno on potrebuje največ miru!«
Nova trgovina z raznim bla$ om.
Velika zaloga ikanine (moško in ženko blago) srajce, maje, ynoi *» vica, razne obleke, ter krama; dežniki, čevlji, klobuki, kape; nadalje: posocv porcelan, teklo, šipe, (češko blago), svetilke, elekrične priprave ler žarnice najl rljših znamk. Mizarske, šolske in pisarniške potrebščine i. I	•
Vse po konkurenčnih cenah.
Priporoča se slav. občinstvu
F. Prencls, Solkan
na glavnem trgu.
Manufakturo, perilo, izdelane obleke
po cenah brez konkurence
kupite pri dobroznani
Bratje Mose
Via Rastello 7 - GORICA - Via RasteHo 7 |
Trgovina z mrnufakturo
ŠKODNIK mron
Gorica - Via Seminario lO - Goriea
Le zadovoljnost k pravi sreči vodi! Zapomni si, nev sta, to resnico, in preden sežeš ženinu v desnico, previdna pri nakupu bale bodi!
Blago po nizki ceni, zadnji modi
predaja za deželo, za Oorico
pri semenišču v hiši z desetico
trgovec Škodnik Anton, znan povsodi.
H to se tiče tudi tebe, mati, in tebe, žena, ženin, fant, deklina, trgovec ki kupuješ mnogo hkrati
cefiria, oksforda in etamina!
„Sem zadovoljen z blagom !* vsak poreče
in zadovoljnost kluč je že do sreče.
Pozor! Perilo n neveste Corso Giuseppe Verdi 1
lisce [Kanin.
Volneno blago Bomb aževine
Tkanine Odeje
Trliž (dvonitnik)
Volneno blago za moške in jesenske
n
! Pozor!
odružnica: Via Carducci 11
Izdelano perilo za moške in ženske
Laneno platno in bombazasto
Popolne bale Preproge iz baržuna in linoleja
gorica:
T e le ton | š te\Ci?8".