26
Andrej Kačič-Miošič.
A na onem bregu Strune oglase se;
Deklica utihne, Siri ji srce se. —
Pa zagode godec Pesem čarno-milo,
Da mladenko vleče S čudovito silo.
Platno ji odpade, Zre in prisluškuje;
Godec pa po valčkih K nji se približuje.
Prime jo za roko — Ponor se razkrije —
Z njo gre v zlate hrame, Voda spet se zlije.
Iz vode peneče
Jaden vsklik glasi se -Voda pa čez skale
Kot poprej vali se . . .
Tam za drugo vrbo
Pa pero perice, Pohite pogledat —
Ni je več družice ...
A. H.
Misli.
|lava je senca, pač mnogi kriče, Sami pa vendar za slavo hite.
Nikar mi ti drugih ne vodi, Če tebi se samemu blodi!
a-
Andrej Kačič-Miošič
ma^§
(Spisal Fr.
'Sne 26. avgusta minolega leta je Tv slavila »kršna« (kamenita) Dalmacija prelepo slavnost, katere se je veselil ne samo hrvaški narod, ampak tudi drugo slovanstvo. Tega dne so odkrili slavnemu pesniku »milovanu« lep spomenik, katerega mu je hvaležni narod s svojimi žulji postavil.
In nedavno so časniki javili, da je tudi zastop mesta Zagreba dovolil 4000 gld. za spomenik Kačicev. Tudi metropolo hrvaško bode torej kmalu krasil spomenik ljubljenca hrvaškega naroda.
Vredno je, da ga tudi mi Slovenci saj površno spoznamo, ker ga naši bratje
Kovačič.)
tako cenijo. Ker je »Dom in Svet« lani obljubil, da poda Slovencem opis življenja in delovanja Kačičevega, izpolnjujemo s tem svojo besedo.
Rodbina Kačicev je v zgodovini hrvaškega naroda jako važna. Kačici so bili med prvimi velikaši kraljestva ob času narodne dinastije; med plemeni-taši, ki so 1. 1102. sklepali dogovor z ogerskim kraljem Kolomanom, nahajamo tudi Kačica. Spoštovali so jih celo v Carigradu. Jeden oddelek tega plemena se je že zgodaj preselil na Ogersko. Pozneje so se pa enkrat štirje bratje Kačici sprli z ogerskimi velikaši in jih