GLASILO OBČINE DOMŽALE 5. maja 2000 - letnik XXXIX, št. 6 •tt- | stran 17 Rotary club Domžale Danes pišemo o dejavnosti Rotary kluba Domžale. Ena izmed njihovih dejavnosti je tudi pomoč rejencem, ki so jih člani kluba obiskali na letovanju na otoku Krku poleti 1999. stran 3 Lions club Domžale, katerega osnovna dejavnost je povezana Z dobrodelno dejavnostjo, je pred kratkim v ki-nodvorani v Domžalah pripravil predavanje dobrodelnega značaja DAULAGHIRI 99, na katerem je Tomaž Humar s člani odprave, ki ga je spremljala v južni steni Daulaghirija, predstavil svoj svetovno znani podvig. Praznik občine Domžale Zlata plaketa Košarkarskemu klubu Domžale V torek, 18. aprila 2000, je bila v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah osrednja prireditev ob letošnjem prazniku občine Domžale. Slavnostna govornica ga. Cveta Zalokar Ora-žem, županja, je v prvem delu svojega govora opozorila na problematiko statusa naše občine in med drugim dejala: »Občina Domžale praznuje svoj občinski praznik 19, aprila v spomin na leto 1952, ko je bila tega dne občina razglašena in je prejela status mesta. Za svoj praznik smo si vzeli datum iz bližnje preteklosti, ki v sebi nosi vrsto simbolnih pomenov. Res jc, da včasih prevladuje mnenje, da je občina Domžale brc/ velike in pomembne preteklosti in zgodovine, kar pa nikakor ne drži. O tem se lahko prepričajo vsi, ki se poglobijo in preberejo knjige in Številne zapise, ki govorijo o bogati in pestri zgodovini, o tem pričajo tudi mnoga izkopavanja in arheološka najdišča, ki smo jim priče v zadnjem času. Želimo si lahko samo, da nam bo kmalu uspelo to čim bolje predstavili in pokazali širši javnosti, saj nas ta dolg do naših predhodnikov v veliki meri se čaka. Seveda pa je zgodba o statusu naše občine izjemno aktualna tudi v teh dneh. Ob črtanju novih volilnih okrajev kot delu spreminjajoče se volilne zakonodaje, se je med tistimi okolji, ki so jih najbolj brezbrižno in birokratsko razdelili, žal znaSla tudi naša občina. Pri tem nikakor ne gre za proteste, ki bi imeli svoj namen v trenutnih računicah zaradi morebitne volilne zmage TE ALI ONE OPCIJE, pač pa ima neprimerna razdelitev lahko dolgoročne posledice za razvoj občine. Kratenje načela homogenosti, to je načela zaokrožitve gospodarsko, infrastrukturno, kulturno in upravno zaokroženega območja občine Domžale v samostojni volilni okraj lahko pomen zaostanek in izločitev iz procesov odločanja, ki se odvija na ravni države, še posebej ob upoštevanju dejstva vse večje centralizacije in pristojnosti, ki jih lokalna skupnost izgublja v razmerju z državo. Zato upam, da bodo pro-Icsti in opozorila, ki jih v teh dneh usmerjamo do Državnega zbora in političnih strank, da mora tako velika in gospodarsko močna občina kot je naša tvoriti samostojni volilni okraj, dosegli svoj namen. To pa je tudi priložnost, da vse politične stranke na lokalnem nivoju, stopijo skupaj in enotno nastopijo z zahtevo, k čemur jih na tem mestu tudi javno pozivam. Nato je spregovorila o življenju in delu v naši občini med obema praznikoma in poudarila, da svoj občinski praznik lahko praznujemo ponosno in z zavestjo, da smo delali dobro in uspešno, saj smo v zadnjem letu sprejeli vrsto pomembnih odločitev in usmeritev za prihodnost naše občine. Prisotne je spomnila na najpomembnejše investicije iz omenjenega obdobja in dejala, da jc trdno prepričana, da smo delali dobro in zavzeto ter si prizadevali, da bi naredili čim več dobrega in koristnega za naše občanke in občane. Zahvalila se jc vsem, ki so pomagali pri številnih nalogah, ter predstavila najpomembnejše projekte, ki bodo imeli velik vpliv na prihodnost in uspeš- nost naše občine, in izrazila upanje, »da bomo vsi skupaj, po svojih močeh in zmožnostih ter z dogovarjanjem in usklajevanjem našli najboljše rešitve, pri čemer je še posebej pomembno, da bomo znali korektno sodelovati zlasti z občinskimi svetniki in svetnicami, tako kot je bila praksa doslej.« Kegljanje slovenskih paraplegikov v Domžalah Drugič za pokal Občine Domžale Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine je v okviru prireditev ob letošnjem prazniku Občine Domžale že drugič pripravilo srečanje slovenskih paraplegikov, ki so se na kegljišču »Repovž« v Domžalah pomerili za Pokal Občine Domžale. OBMOČNA REVIJA PIHALNIM ORKESTROV DOMŽALE, LUKOVICA, MORAVČE, MENGEŠ IN KAMNIK PETEK, 5. MAJ 2000 OB 20. URI REKREACIJSKI CENTER URBANIJA LUKOVICA SKI A\i RS ZA UUBITEIJSKi; KULTURNE DEJAVNOSTI OBMOČNA IZPOSTAVA IX)MZALE OBČINSKI SVET Za 15. sejo Občinskega svela so se svetnice in svetniki zbrali kar dvakrat, zakaj, lahko preberete na teh straneh, kjer predstavljamo tudi Pavla Pevca, svetnika ZLSu. Vsi, ki vas 7.anima zazidalni načrt D IH Toko. ne prezrite, javna razprava je 10. maja 2(XX> oh 17. uri. STRAN STANOVANJSKA POSOJILA Upravni odbor Stanovanjskega sklada razpisu je stanovanjska posojila Občine Domžale Pro litici morajo oddali svojo vlogo na posebnem obrazcu, ki ga bodo lahko kupili od objave razpisa do vključno 17. 5. do 12. ure na vložišču Občine Donrtdc W-^— KRVODAJALSKA LI I AKCIJA V občini Domžule bo letos krvodajalska akcija 30. in 31. maja ter 1. in 2. junija in ob koncu leta. Območna organizacija Rdečega križa Domžale vas vabi. da se pridružile tej humanitarni akciji. STRAN PROGRAM PRIREDITEV ZA MAJ 2000 Nadaljujemo : objavljanjem koledarja prireditev in vabimo vse organizatorje različnih prireditev, družabnih srečanj, spominskih slovesnosti, do nam pravočasno posredujejo informacije Obja va je brezplačna. POLICIJSKA POSTAJA POROČA IN SVETUJE I V zadnji številki je poročilo Policijske postaje Domžale zaradi objave različnih razpisov i.n slalo, danes pa si poleg poročila lahko preberete tudi zelo koristna opozorila oz. nasvete. ŽIVLJENJE, KI ZMAGUJE STRAN 10 Predstavljamo gospo Cvetko Štirn. puruplegi čarko, katere življenje je spremenila ena suma velika nesreča, mnogo majhnih in večjih sreč, pa je njeno življenje klub invalidnosti naredilo srečno. STRAN 12 NAGRADE ZA BRALCE SLAMNIKA Pel izžrebanih bralcev iz prejšnje številke bo prejelo kolekcijo izdelkov podjetja KOZEL/, d. o. o.. Dob, ki se ukvarja s predelavo zdravil nih zelišč, pel knjižnih nagrad pa smo namenili bralcem, ki bodo pravilno odgovorili na vpraša nje iz današnje številke. Srečno! STRAN_ ZBIRANJE NEVARNIH 18 m innnin ODPADKOV od 23. do 27. maja 2000! mm mmm om J9. april 2000 - pmmik občine Domžale. Praznično, v tulipane odet center na-Se9a mesta. Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine je največje društvo med tovrstnimi oblikami druženja invalidov-paraplcgi-kov in se pod vodstvom g. Ivana Pibernika. predsednika društva, zelo trudi z različnimi dejavnostmi pomagati pa tudi polepšati življenja svojih članov. V društvo so vključeni tudi člani z ob- močja naše občine, ki uspešno sodelujejo v številnih športnih aktivnostih. Med njimi jc tudi ga. Cvetka Štirn, ki je srce in duša tradicionalnega kegljanja slovenskih paraplegikov za pokal Občine Domžale, sicer pa v okviru društva športne dejavnosti koordinira g. Dane Kaslelic, športni referent. 8. do 14. maj 2000 TEN TEN DOMŽALE Iran 19 Dober dan, bralci in bralke Šesta številka javnega glasila Občine Domžale SLAMNIK v letu 2000 prihaja med vas po letošnjih pomladanskih praznikih. Vsi. ki sim)o imeli možnost, smo preživeli kar dolg dopust, in upam, da si je večina naših bralcev nabrala dovolj moči in pozitivne energije najmanj za naslednja dva meseca, potem pa. saj veste in komaj čakate - poletne počitnice in dopusti. Piav prazniki so bili krivi, da smo gradivo oddajali že dober teden po izidu prejšnje Številke. Vendar se to v Časopisu ne pozna, saj je kljub kratkemu obdobju med številkama, ostalo še precej gradiva za naslednjo Številko, ki bo med bralce prišla 26. maja 2000. Zal se moram spet opravičiti vsem. katerih Članki bodo morali malo počakati. Danes nekaj o telefonskih klicih odgovorni urednici, njeni pomočnici in uredništvu. Skoraj ne mine dan. da ne bi pozvonil telefon, po objavi e-ma-ila precej sporočil pride po tej poti, nekateri pa poišCetc i udi domaČo številko in pokličete. Vsakega vašega klica sem vesela, ne glede na to ali jc pohvala, opozorilo, pripomba, nasvet ali samo dobra želja za prijeten dan. Tako je zadnjič poklicala gospa, njeno ime sem žal preslišala, in me opozorila na premajhno skrb za starejše ljudi. V eni izmed domžalskih trgovin si je namreč starejša gospa zaradi nepravilno odloženega zabojčka precej hudo poškodovala nogo, tekla je kri. prodajalci oz. prodajalke pa - kot da se ni zgodilo nič. Tako da je poškodovana gospa, kljub opozorilu bralke na pomoč, brez pomoči odšla domov. Zelo zanimiv je bil tudi klic gospe Neve, ki je opozorila na nemogoče prometno stanje na Zupančičevi ulici v Dobu oz. na splošno skozi Dob. Zaradi velike hitrosti in neprevidnosti vožnje se je namreč na tej cesti, ki vse bolj postaja »bližnjica« do Domžal oz. naprej v Ljubljano, zgodila huda prometna nesreča, v kateri je bilo udeleženo tudi večje tovorno vozilo, ki skozi Dob sploh ne bi smelo voziti. Ker se to dogaja večkrat, da tovornjaki kljub prepovedi vozijo skozi naselje, ker je na cesti tudi veliko šolarjev, naj bi občina vendarle že nekaj storila. Kaj storiti, če vozniki ne upoštevajo osnovnih zakonito- Sedma številka izide 2. junija 2000, vaše prispevke pričakujemo do 17. maja 2000 do 12. ure, posredujete jih lahko tudi na e-mail: vera. vojska@domzale.si, dosegljiva pa sem tudi na mobitel štev. 041 634-505. stu se vprašam in ponovno trkam na vest vseh udeležencev v prometu, naj upoštevajo vsakovrstno prometno signalizacijo in ne povzročajo nevarnosti na že tako preobremenjenih cestah Toliko na kratko. Še vedno pričakujem vaše predloge za to. da bi bil naš časopis še pestrejši, še bolj zanimiv. Vesela bom vaših predlogov, tudi odzivov na objavljene teme, prosim vas le, da niste predolgi. Oglasite se in ne pozabite: vedno znova iščemo pogovore z ljudmi, kajti pogovor je edini most med ljudmi. Prijeten začetek poletja vam želim. ODGOVORNA UREDNICA Praznično vzdušje ob začetku 1 S. seje Občinskega sveta Občine Domžale. Petnajsta seja Občinskega sveta Občine Domžale 15. seja Občinskega sveta občine Domžale je bila 19. aprila 2000. torej na sam občinski praznik. Ob začetku je županja poudarila, da tudi seja občinskega sveta na sam občinski praznik pomeni, da smo v občini delovno in storilnostmi naravnani, čestitala je vsem prisotnim in nato se je seja nadaljevala s potrditvijo zapisnika (21 ZA). Pri obravnavi dnevnega reda 15. seje, ki jo je vodil mag. Milan I'i rman. podžupan, je županja predlagala urnik dveh točk in sicer: Obravnavo in sprejem odlokov o spremembah odlokov o ustanovitvi javnih zavodov ter obravnavo in sprejem stališč do pripomb in predlogov z javne razgrnitve in javne obravnave Odloka o ureditvenem načrtu območja D 7 STOB, na dnevni red pa je predlagala uvrstitev dveh novih točk: Obravnava in sprejem konverzije terjatve do skupine Induplati in Izdaja soglasja za podpis dodatka pogodbe o sofinanciranju gradnje doma za varstvo starejših občanov na Viru pri Domžalah. Določanje dnevnega reda V razpravi o dnevnem redu je Janez Stibrič, SDS, zaradi prisotnosti predsednice in članov nadzornega odbora predlagal uvrstitev točk o poročilu in letnem programu Nadzornega odbora takoj za prvo točko, s Cimer se člani Občinskega sveta niso strinjali (12 ZA, 13 PROTI). Miha Brejc, SDS, pa se ni strinjal s predlogom uvrstitve izdaje soglasja za podpis dodatka k pogodbi o sofinanciranju gradnje doma za varstvo starejših občanov na Viru pri Domžalah, češ da je predlog v nasprotju s poslovnikom in da na vrsto že postavljenih vprašanj ni dobil odgovorov. Predlagal jc predstavitev točke, saj naj bi gradivo predhodno obravnavali tudi pristojni odbori. Ga. županja je pojasnila, da gre pri obravnavi in sklepanju izključno za spremembo člena, ki določa obliko zavarovanja, saj je občinski svet sicer že pooblastil županjo z večino glasov za podpis pogodbe. S spremembo je zagotovljena najkvalitetnejša oblika zavarovanja - bančna garancija za vložek občine v omenjeni projekt Točki sta bili uvrščeni na dnevni red in sicer: prva z 20 glasovi ZA, 1 PROTI; druga pa s 15 glasovi ZA, II PROTI. Boštjan Lekan namesto Janeza Bizjaka Brez razprave so člani sveta s 16 glasovi ZA sprejeli sklepa, da se Janeza Bizjaka, LDS, razreši funkcije člana Odbora za gospodarstvo, namesto njega pa vanj imenuje Boštjana Lckana, LDS. G. Edvard Jcšclnik, tajnik Občinske uprave in direktor Občine Domžale, je obrazložil predlagani sklep o razveljavitvi sklepa o prevzemu garancije in sprejem sklepa o prevzemu obveznosti kredita Ekološkega sklada in zgrajenega javnega plinovodnega omrežja na območju Domžale Sever I in JarSe. Brez razprave s 17 glasovi ZA so svetniki sprejeli naslednje sklepe: pri Ekološkem skladu RS in prevzem odplačila anuitet za gradnjo plinovoda na območju Domžale Sever 1, štev. 01500-10/00. Z dne 2. 2. 2000. 2. Občinski svet Občine Domžale soglaša, da upravljalcc javne infrastrukture plinovodnega omrežja GRASTO d. o. o. Domžale najame kredit pri Ekološkem skladu RS za izgradnjo javnega plinovodnega omrežja na območju Domžale Sever I in Jarše, po priloženem investicijskem programu, pod naslednjimi pogoji: • Znesek kredita: 66,00 mio SIT • Odplačilna doba: 15 let • Obrestna mera: TOM + 2%letno. 3. Občina Domžale po končani investiciji prevzame v lasi zgrajeno javno plinsko infrastrukturo ter obveznosti kredita navedene v točki 2 tega sklepa v breme proračuna Občine Domžale, na podlagi pogodbe s podjetjem GRASTO, d. o. o. Domžale in Ekološkim skladom RS. Nato so Z IX glasovi ZA svel-niki sprejeli Sklep o določitvi posrednih in neposrednih uporabnikov proračuna občine Domžale. Problematika skupine Induplati Problematiko skupine Induplati je obrazložila Cveta Zalokar Županja Cveta Zalokar Oražem in podžupan mag. Milan Pirman: Na zdravje naši občini ter njenim občanom in občankam. Oražem, županja, in poudarila, da jc nova uprava pripravila projekt prestrukturiranja podjetja in predlog dokapitalizacijc, v katerem bodo sodelovali država. Slovenska razvojna družba. Banka Domžale in Kapitalski sklad. S tem bi zagotovili nadaljnje delovanje lega podjetja. SRD jc v zvezi s tem postavil določene pogoje. Občina Domžale pa naj bi konvertirala v kapitalski vložek odprte terjatve na področju nadomestila stavbnih zemljišč in terjatev javnih podjetij JKP Prodnik in OČN Dom-žalc-Kamnik, ki sta za podpis že pooblastili županjo. O problemu je bila Občina obveščena 17. aprila, odločitev pa mora sprejeti do 20. aprila 2000, saj jc to zadnji način, da se reši skupino Induplati, drugače obstaja le stečaj. V razpravi so sodelovali: Anton Prcskar, LDS, Jurij Berlot. SLS, Roman lxnasi, SKD, Roman Kurmanšck, SDS, dr. Miha Brejc. SDS, po pojasnilih županje pa jc Bogdan Osolin, SKD, predlagal 15-minutni odmor, po katerem so svetniki prisluhnili Se Bogdanu Osolinu, SKD, ki je posredoval stališče svetniških skupin SKD. SLS, SDS, nato pa je Občinski svel s 25 glasovi ZA sprejel naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale soglaša, da Občina Domžale konvertira terjatev Občine Domžale do skupine Induplati iz naslova neplačanega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v kapitalski vložek skupine Induplati in pooblašča županjo Za podpis dogovora. Za podpis soglasja o sofinanciranju gradnje Doma za starejše občane na Viru Uvodno informacijo je podal g. Andrej Dolcs, pravni zastopnik občine Domžale, in med drugim povedal, da pripravljen spremenjeni predlog zagotavlja zavarovanje terjatve s prvovrstno bančno garancijo. Vložek v znesku 76 mio SIT (vrednost zemljišča do Občinski svetnik Združene liste socialnih demokratov Domžale Pavel Pevec Ob prazniku sta si nazdravila tudi Bogdan Osolin, SKD, in Jurij Berlot, SLS, ki je v nadaljevanju 15. seje županji čestital ob n|enem okroglem jubileju. I. Razveljavi se Sklep o prevzemu garancije Občine Domžale za JKP PRODNIK d. o. o. Domžale za zadolžitev Kdaj ste se aktivno vključili v politiko? Pred 24 leti sem kot pripravnik začel delati v Ljubljanski banki v centrali v Ljubljani. Takoj so mc povabili, da bi pomagal pri delu komisije za kulturo in s tem tudi v ZSMS LB. Ponudba jc bila privlačna saj je bilo več kot polovica zaposlenih mladih in jc ta organizacija imela kar koristno vlogo. Kmalu sem bil izvoljen za predsednika ZSMS LB in tudi za delegata občine Ljubljana center na 10. kongresu ZSMS v Novi Gorici. Kasneje sem prevzel funkcijo predsednika koordinacije ZSMS LB na nivoju Jugoslavije. Mladinci smo bili tedaj edini od političnih strank v banki organizirani na nivoju celotne države in skoraj avtomatično sem sc včlanil tudi v ZKS. Ni me bilo treba dosti prepričevati, saj je bila tedanja Jugoslavija v zelo velikem ekonomskem JAVNA RAZGRNITEV IN OBRAVNAVA Občinski svet Občine Domžale je sprejel osnutek Odloka o zazidalnem načrtu D 18 TOKO v prvi obravnavi in ga posreduje v 30-dnevno javno razgrnitev in javno obravnavo. Javna razgrnitev bo v prostorih Občine Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja, Savska 2 in krajevnih skupnostih Domžale in bo trajala od 22 4. 2000 do 22. 5. 2000. Javna obravnava bo 10. maja 2000 ob 17. uri v sejni sobi Občine Domžale. V času javne razgrnitve bo možno predloge in pripombe v zvezi z osnutkom prostorskega izvedbenega načrta vpisati v knjigo pripomb, ki bo v tajništvu Oddelka za prostor in varstvo okolja, Savska 2 ali jih posredovati pisno na naslov Občina Domžale Oddelek za prostor in varstvo okolja, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. vzponu in sam sem bil prepričan, da jc to prava pot. Rahlo sem dvomil edino o tistem delu samoupravljanja, ko smo delavci »odločali« o strokovnih zadevah. Bolj aktivno pa sem sc vključil v politiko v času, ko sem opravljal naloge direktorja Knjižnice Domžale in so mi povedali, da jc ravnatelj knjižnice lahko samo krčanski demokrat. To je bilo leta 1991. Na takšne teze nisem pristal in sem se Sc bolj aktivno vključil v ZLSD Domžale, kjer sem bil pred sedmimi leti izvoljen za predsednika. Kaj bi v občinskem svetu radi izboljšali? Kljub temu da menim, da občinski svet dela dobro, bi si želel, da bi opozicija svojo vlogo odigrala bolj konstruktivno in bi liste »vložke«, ki so namenjeni zgolj zavlačevanju in kritiziranju županje, skrajšala na minimum. Priznam pa, da jc tudi taka oblika delovanja popolnoma legitimna. Po poklicu ste višji upravni delavec, največ pa se angažirate na področju kulture. Kako ste zašli v kulturo? Pred tem sem delal v Strunja-nu, kjer sem kot andragoški v(xlja vodil pripravniške seminarje Ljubljanske banke. V tem času sem sc poročil. Ko sc jc rodil sin, sva sc z ženo odločila, da sc vrneva v Domžale. Ker pa mc jc delo v kulturi veselilo, sem sc zaposlil v Skupni strokovni službi samoupravnih interesnih skupnosti kol tajnik Kulturne skupnosti Domžale. Ze kot otrok sem 8 let hodil v glasbeno šolo, nekaj let sem tudi pel v pevskem zboru LB. Kot tajnik Kulturne skupnosti občine Domžale sem dodobra spoznal dejavnosti v občin in se odločil, da bom v kulturi tudi ostal. Trenutno sem zaposlen na Skladu RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, kjer organiziram predvsem medobčinska srečanja kulturnih skupin, na različne načine pa sem povezan tudi s kulturnimi društvi na tem območju, kjer deluje trenutno 45 skupin. Kaj bi prioritetno reševali v kulturi v občini Domžale? Zdi se mi, da bi bilo potrebno večje napore vložiti v reševanje muzejske in spomeniskovarstvenc problematike. Na srečo sc tudi na teh področjih v zadnjem času nekaj dogaja in prepričan sem, da sc premika v pravo smer. Tudi sicer sem zagovornik tistih, ki bi več sredstev namenjali društvenim dejavnostim, četudi na škodo investicij. Poleg redne službe opravljate še druge aktivnosti. Katere? Teh jc absolutno preveč. Toda nikoli mi ni bilo vseeno, kaj sc okoli mene dogaja. In takoj ko poskušaš konstruktivno sodelovali, že dobiš funkcijo. To jc tako, kot čc padeš v močvirje. Bolj ko brcaš, globlje toneš. Sicer pa je veliko dela v krajevni skupnosti, v občinskem svetu in njegovih organih, v ZISD... Imate sploh kaj prostega časa? Zanesljivo nc gledam televizije. Čc imam čas, grem zelo rad nabirat gobe, poleti sc ukvarjam z. navtiko in pomorskim ribolovom, rad grem na Veliko planino in nikoli nc zanemarjam prijateljske družbe. Ob torkih redno igramo košarko in tudi košarkarske ter nogometne tekme spremljam skoraj vedno. Nikoli psi nisem doumel teniškega udarca; vedno mi jc roko potegnilo na ping-pong in ludi drugi šporli mc kaj dosti nc privlačijo Hvala za pogovor. Kristina Brodnik +9 mio SIT, in komunalni prispevek - 66 mio SIT) jc zavarovan i bančno garancijo in ludi obrestovan. Dr. Miha Breje, SDS, je opozoril, nc po njegovem mnenju, celo vrsto spornih zadev v zvezi z omenjeno pogodbo in v imenu treh svetniških skupin povedal, da je po njihovem mnenju zadeva nezakonita in da zato pri njej ne Želijo sodelovati. Medtem ko je /upanja želela podali odgovor, so svetniki SKD. SDS in SLS sejo zapustili. G. Marko Vresk, LDS, je predlagal 15-minutni odmor, da bi se svetniška skupina LDS odloČila glede nadaljevanja seje. Ker pa jc bil občinski svet z odhodom treh svetniških skupin nesklepčen, jc bila seja prekinjena in se je nadaljevala v pelek, 21. 4. 2000. Po uvodnem pozdravu predsedujočega mag. Milana Pirmana, podžupana, in ugotovitvi sklepčnosti (17 prisotnih) jc Občinski svet Občine Domžale s 17 glasovi ZA dal soglasje k podpisu dodatka k Pogodbi o sofinanciranj« gradnje Doma za varstvo Starejših občanov na Viru pri Domžalah in poroštvene pogodbe. Enako brez razprave s 17 glasovi ZA so svetniki sprejeli sklep o določitvi povračila za priklop na vodovodno in kanalizacijsko omrežje v naslednjem besedilu: Povečanje cen Občinski svet Občine Domžale sprejema povečanje povračila za priklop na vodovodno in kanalizacijsko omrežje od I. 5. 2000 za 15% in se nove vrednosti določijo kot sledi: Sklep o sprejemu Odloka o komunalnih taksah v občini Domžale, prva obravnava, je bil z IX glasovi ZA sprejet po razpravi Francija Gcrbca, ZLSD, in posredovan v nadaljnjo obravnavo, nekaj več časa pa so svetniki porabili za obravnavo' programa priprave prostorskih izvedbenih aktov, o katerem so razpravljali: Franci Gerbec, ZLSD, Jurij Berlot, SLS, Marko Vresk, LDS in Jože Cuzak, Demokrati. Svetniki so z 19 glasovi sprejeli Program priprave prostorskih izvedbenih aktov s sledečimi dopolnitvami: LN za gradnjo kolesarskih stez in pešpoti ZN Univcrzalc ZN Helios ZN Žclodnik ter dopolnitvami iz razprave (prostorski dokumenti za Depalo vas (Jože Cuzak, Demokrati), obrtno cono Žclodnik in tHJlagališčc komunalnih odpadkov (Marko Vresk v imenu svetniške skupine LDS). Zazidalni načrt Tolco Po uvodni informaciji Zorana Vitoroviča, načelnika Oddelka za okolje in prostor, so o omenjenem odloku razpravljali Franci Gerbec, v imenu Odbora za okolje in prostor. Jurij Berlot, SLS, Anton Prcskal, LDS, pojasnila pa so podali Ferdo Jordan, LUZ, županja in Zoran Vitorovič. Sklep o sprejemu odloka je bil sprejet z 19 glasovi ZA, vabljeni ste na javno razgrnitev in javno obravnavo, z enakim številom glasov ZA pa je bil sprejet tudi naslednji sklep: Sklep. štev. 01500-7/00 z dne 2. 2. 2000 se spremeni tako, da se prva točka nadomesti z naslednjim besedilom: Povračilo za priključek na vodovodno omrežje Zap. številka Priključek v colah Nazivni pretok skozi vodomer vmVh Razmerje pretokov Vrednost povračila v SIT 1. 3/4 2,5 0,71 41.254,00 2. 1 3,5 1,0 58.105,00 3. 5/4 6,0 1,71 99.360.00 4. 6/4 10,0 2,86 166.180,00 5. 2 15,0 4,29 248.989,00 6. 3 40,0 11,43 664.139,00 7. 4 60,0 17,14 995.971,00 8. 6 in več 150,0 42,86 2.490.376,00 Povračilo za priključek na kanalizacijsko omrežje Zap. št. Prikjuček v cm Presek cevi v cm2 Razmerje presekov Vrednost povračila v SIT 1. 15 176,62 1,00 174.315,00 2. 20 314,00 1,77 308.537,00 3. 25 490,62 2,77 482.852,00 4. 30 ali več 706,50 4,00 697.259,00 Občinski svet Občine Domžale sprejema stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve in javne obravnave osnutka Odloka 0 ureditvenem načrtu območja D l/l ob Kolodvorski. Po sprejemu sklepa o ukinitvi javnega dobra, o katerem so razpravljali Franci Gerbec, ZLSD, Jurij Berlot. SLS, Pavle Ccrar, LDS, pojasnila pa je posredoval Zoran Vilorovič, načelnik Oddelka za okolje in prostor, je Občinski svet Občine Domžale z 18 glasovi ZA sprejel predlog Odloka o določitvi dežurstev prodajaln in pogojev za prodajo blaga zunaj prodajaln v občini Domžale v prvi obravnavi in ugotovil njegovo primernost za nadaljnjo obravnavo, z 19 glasovi ZA pa predlog Odloka o merilih in pogojih za določitev podaljšanega obratovalnega časti gostinskih obratov in kmetij, na katerih sc opravlja gostinska dejavnost v občini Domžale v prvi obravnavi in ga posredoval v nadaljnjo obravnavo. O obeh je razpravljal Franci Gerbec, ZLSD. Poročilo in program Nadzornega odbora Daljše poročilo o delu Nadzornega odbora je podal namestnik predsednice Janez Cerar. V razpravi so sodelovali: Milena Srcbot-njak, SLS, Franci Gerbec, ZLSD, Franc Černagoj, Zeleni, Jurij Berlot, SLS. ter županja Cveta Zalokar Oražem. Po odmoru, ki ga jc predlagal Marko Vresk, LDS, so člani s 15 glasovi ZA in 1 PROTI sprejeli naslednja sklepa: Občinski svet Občine Domžale se je seznanil z letnim poročilom Nadzornega odbora Občine Domžale o delu v letu 1999. Občinski svet Občine Domžale se ne strinja s priporočili in predlogi Nadzornega odbora Občine Domžale pri nadzornih pregledih: pregled postavke Sodelovanja z drugimi občinami, pokroviteljstva, sponzorstva,... pregled postavke proračuna Promocija občine v letu 1998 pregled poslovanja hale Komunalnega centra. . Z drugim sklepom jc Občinski svet odločil o izplačilu nagrad članom Nadzornega dela za opravljeno delo do 31. 10. 1999. Po uvodni informaciji g. Janeza Ccrarja k letnemu programu nadzora Nadzornega odbora ObCine Domžale o letu za leto 2000 jc Občinski svet s 16 glasovi ZA in 1 PROTI sprejel sklep, da se seznanja z letnim Programom nadzora Nadzornega odbora Občine Domžale za leto 2000. Svetniško vprašanje je postavil še Pavle Ccrar, LDS, v pisni obliki pa sla jih oddala Jurij Berlot, SLS, in Franc Poznič, DeSuS. Seja je bila zakjučena nekaj minut čez pol osmo uro. Odgovorna urednica ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJI: SLOVENIJE Območna enota I juhljana Miklošičeva 24, 1MI7 Ljubljana IZPOSTAVA DOMŽALE Kartica zdravstvenega zavarovanja! Vse zavarovance obveščamo, da bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije po uspešni uvedbi v pretežnem delu države pričel razdeljevati kartice zdravstvenega zavarovanja tudi v Območni enoti Ljubljana oz. Izpostavi Domžale. Zadnji teden v mesecu maju 2000 oz. prvi teden v mesecu juniju 2000 bodo vsi zavarovanci v območju Izpostave Domžale (občine Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin) prejeli vrednostno pismo, v katerem bo kartica zdravstvenega zavarovanja s prvim izpisom podatkov, ki so rta kartici in navodilom glede ravnanja s kartico. V izpisu bodo navedeni podatki o zavarovancu ter njegovem zavarovanju. Če so spremenjeni podatki in spremenil,, niso vpisane na izpisu, to sporočite svojemu delodajalcu oz. Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Prosimo da priporočeno pošiljko zavarovanci sprejmejo, oz. se v primeru odsotnosti ob vročanju z'obvestilom o prispeli pošiljki zglasijo pri svoji pošti in kartico zdravstvenega zavarovanja prevzamejo. Na podlagi 17. člena Pravilnika o dodelitvi sredstev Stanovanjskega sklada Občine Domžale, namenjenih za stanovanjska posojila (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 6/97 in 4/99) in sklepa 25. seje Upravnega odbora Stanovanjskega sklada Občine Domžale z dne 29. 3. 2000, Stanovanjski sklad Občine Domžale objavlja razpis stanovanjskih posojil Občine Domžale I. NAMENI, ZA KATERE SE DODELJUJEJO STANOVANJSKA POSOJILA Razpis stanovanjskih posojil je namenjen fizičnim osebam, državljanom Republike Slovenije s stalnim bivališčem na območju Občine Domžale, ki prvič ustrezno rešujejo stanovanjsko vprašanje na območju bivše Občine Domžale z: - nakupom novega ali starejšega stanovanja ali stanovanjske hiše, - gradnjo zasebnega stanovanja ali stanovanjske hiše, - nadomeščanjem sedanjega neprimernega stanovanja z novim, za prilagoditev spremenjenim družinskim, zdravstvenim in socialnim razmeram, - prenovo in revitalizacijo zasebnega stanovanja ali stanovanjske hiše. Do posojila niso upravičeni: - lastniki stanovanja, odkupljenega po Stanovanjskem zakonu, - najemniki v stanovanju z možnostjo odkupa po Stanovanjskem zakonu, - občani, ki kupujejo stanovanje ali stanovanjsko hišo od sorodnikov (matere, očeta, sina, hčere, sestre, brata, starega očeta, stare mame ali bivšega zakonca), - občani, ki že stanujejo v lastnem ustreznem stanovanju oz. so sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja. II. VIŠINA SREDSTEV Skupni razpisani znesek posojil je 60,000.000,00 SIT. III. RAZPISNI POGOJI IN VIŠINA POSOJILA Na razpisu lahko sodelujejo le tisti občani, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da so državljani Republike Slovenije, - da stanujejo na območju občine Domžale, - z nakupom, gradnjo ali prenovo stanovanja oz. stanovanjske hiše na območju bivše občine Domžale prvič ustrezno rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, - da imajo gradbeno dovoljenje, če gre za gradnjo stanovanjske hiše, ki ni dokončana oz. v njej ni zagotovljen bivalni standard glede na število družinskih članov, - da imajo veljavno potrdilo o priglasitvi del, če gre za prenovo ali revitalizacijo stanovanja ali stanovanjske hiše, - da so lastniki ali solastniki nepremičnine, za katero prosijo posojilo oz. da predložijo soglasje lastnika. - da bodo v primeru, da imajo neustrezno stanovanje in kupujejo drugo ustrezno stanovanje, zaprosili le za razliko v površini med dosedanjim in novim stanovanjem; če pa bodo neustrezno stanovanje odtujili, bodo kupnino v celoti namenili za nakup drugega ustreznega standardnega stanovanja, - da so sami ali/in soplačniki kreditno sposobni, - da si stanovanjskega vprašanja niso in ne rešujejo z nakupom stanovanja po Stanovanjskem zakonu. Občani so v okviru prenove ali revitalizacije stanovanja ali stanovanjske hiše upravičeni za tista prenovitvena dela, s katerimi se: - poveča koristna stanovanjska površina ali število bivalnih prostorov v okviru stanovanjskih standardov, ki so določeni s pravilnikom, - izboljšajo očitno nefunkcionalna stanovanja ali stanovanjske hiše, ki so manj primerne za bivanje, zgradijo manjkajoče sanitarije ali s katerimi se prenovijo dotrajani gradbeni elementi večjega obsega, kot so: ostrešje, dimniki, vse vrste izolacij, instalacije, fasade, stavbno pohištvo, ipd. Za ustrezno standardno stanovanje se šteje stanovanje, ki ima poleg dnevne sobe, kuhinje in sanitarnih prostorov še toliko spalnih prostorov, da zadošča potrebam vseh članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu. Šteje se, da zadošča spalnica za dve osebi, kabinet pa za eno osebo. Glede na število družinskih članov, se upoštevajo naslednji normativi: 1 član 2 člana 3 člani 4 člani 5 članov 6 članov 44 m2 52 m2 63 m2 74 m2 85 m2 98 m2 Za vsakega nadaljnjega ožjega družinskega člana se prizna še 10 m2. Posojilo, ki pripada upravičencu, znaša največ 40% vrednosti primernega stanovanja, upoštevajoč tudi morebitna dosedanja ugodna posojila Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale, delodajalca, Republiškega stanovanjskega sklada ali Občine Domžale. Osnova za izračun višine posojila je cena za m2 stanovanjske površine, in sicer: - za nakup stanovanja 180.000 SIT/m2 - za individualno gradnjo 120.000 SIT/m2 - za prenovo oz. revitalizacijo 72.000 SIT/m2. Najnižji znesek odobrenega posojila je 300.000,00 SIT. Doba vračanja posojila je največ 10 let, odvisno od višine osebnega dohodka družine in višine dodeljenega posojila. Obrestna mera je TOM + 2%. Posojilo se vrača v mesečnih anuitetah. Višina mesečne anuitete ne more biti nižja od 10% poprečne neto plače v RS v preteklem letu, kar znaša 10.928,00 SIT. Odobreno posojilo se obvezno zavaruje. IV. KRITERIJI ZA DOLOČITEV PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA Višina dodeljenega posojila bo poleg cene za m'stanovanjske površine, za posamezne namene porabe posojila in površinskega standarda, odvisna tudi od: - socialnega, premoženjskega in zdravstvenega stanja prosilca in članov njegove družine, - načina reševanja stanovanjskega vprašanja, - višine ugodnih posojil, ki jih je prosilec že dobil od Občine, delodajalca ali Republiškega stanovanjskega sklada, - primernosti in kvalitete dosedanjega stanovanja Ob upoštevanju gornjih kriterijev imajo prednost naslednje kategorije prosilcev: - mlade družine, - invalidi in družine z invalidnim članom oz. otrokom, motenim v telesnem in duševnem razvoju, - enostarševske družine, - mladi, - družine z večjim številom otrok, - razširjene družine, - družine z manjšim številom zaposlenih, - prosilci z daljšim bivanjem v občini Domžale. Za mlado družino se šteje družina z vsaj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni starejši od 35 let. Za enostarševsko družino se šteje družina z enim hraniteljem. Za mlade prosilce se štejejo samske osebe, mlajše od 30 let ali partnerja mlajša od 30 let, ki nimata otrok. Za družino z večjim številom otrok se šteje družina, v kateri so najmanj trije otroci. Razširjena družina je družina, v kateri živijo 3 generacije ožjih družinskih članov prosilca, kot jih opredeljuje 6. člen Stanovanjskega zakona. Za družino z manjšim številom zaposlenih se šteje družina, v kateri prosilec ali za delo sposoben član ni po svoji volji oz. krivdi nezaposlen ali začasno nezaposlen. Pri invalidnosti prosilca ali člana njegove družine ;;e upošteva invalidnost s 50 -100 % telesno okvaro, ugotovljeno s sklepom ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za invalidnost se šteje tudi motnja v duševnem ali telesnem razvoju ali trajna nesposobnost za delo, potrjena od Centra za socialno delo. Za daljše bivanje v občini Domžale se šteje najmanj 5 let stalnega bivanja v občini Domžale. Kriteriji in vrednotenje posameznih kriterijev so objavljeni na oglasni deski Občine Domžale, Ljubljanska 69/ I in v prostorih Oddelka za prostor in varstvo okolja, Savska cesta 2, Domžale. V. POSTOPEK RAZPISA Prosilci, ki želijo pridobiti posojilo po tem razpisu, oddajo popolne vloge, ki ustrezajo razpisnim pogojem Poleg v vlogi zahtevanih podatkov in dokazil, morajo prosilci, glede na namen porabe posojil, k vlogi priložiti še: - potrdilo o državljanstvu za vse člane družine (lahko fotokopije), - dokazilo o statusu stanovanja, v katerem prosilec prebiva (najemno ali podnajemno pogodbo oz. kupoprodajno pogodbo, darilno pogodbo, zemljiškoknjižni izpisek ali potrdilo o premoženjskem stanju in podobno), - notarsko overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, sklenjeno v letu 1999 in 2000 (v primeru nakupa); - gradbeno dovoljenje (v primeru gradnje), - potrdilo o priglasitvi del (v primeru prenove ali revitalizacije), . - zemljiško-knjižni izpisek, ki dokazuje lastništvo ali solastništvo oz. soglasje lastnika, - potrdilo o šolanju vzdrževanih otrok za srednje, višje ali visoke šole, - potrdilo o stalnem bivanju družinskih članov ter za prosilca potrdila o času bivanja v Občini Domžale, - dokazilo o enostarševski družini, - potrdilo delodajalca, občine ali Stanovanjskega sklada Republike Slovenije o višini že odobrenega ugodnega posojila za nakup stanovanja ali gradnjo stanovanjske hiše oz. stanovanja, za katerega kreditiranje prosijo po tem razpisu, - sklep ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o telesni okvari prosilca oz. družinskega člana, - dokazilo o motnjah v duševnem in telesnem razvoju ali trajni nesposobnosti za delo. Vse navedene in v vlogi zahtevane priloge morajo biti predložene v originalu na vpogled in v dvojniku, ki jih zadržimo in po izteku razpisa ne vračamo. VI. ROK IN KRAJ PRIDOBITVE TER ODDAJE VLOG Občani, ki želijo pridobiti posojilo po razpisanih pogojih, morajo oddati svojo vlogo na posebnem obrazcu, ki ga bodo lahko kupili od objave razpisa, t. j. 4. 5. 2000 do vključno 17. 5. 2000 do 12. ure na vložišču Občine Domžale, Domžale, Ljubljanska 69 (soba št. 1). Cena obrazca je 1.000,00 SIT. Izpolnjene vloge za posojila, z vsemi zahtevanimi podatki in prilogami, morajo prosilci oddati osebno na naslovu Občine Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja, Savska cesta 2, Domžale (gasilski dom) - po razporedu, označenem na vlogi oz. najkasneje do 31. 5. 2000 do 12. ure. Po pošti poslane vloge ter vloge, oddane na gornji naslov po zaključku razpisa, ne bomo upoštevali. Po zaključku razpisa bo 5-članska komisija, ki jo imenuje Upravni odbor Stanovanjskega Sklada, obravnavala popolne vloge in pripravila prednostni vrstni red upravičencev s predhodno preverbo stanja na terenu. Po sprejetju prednostnega vrstnega reda s predlogom višine dodeljenih sredstev upravičencem, bo Oddelek za prostor in varstvo okolja obvestil vse udeležence o rezultatih razpisa. OBČINA DOMŽALE PREDSEDNIK UPRAVNEGA ODBORA Stanovanjski sklad Upravni odbor Marko VRESK, univ. dipl. pravnik Krvodajalke in krvodajalci v Domžalah Pridobivanje krvodajalcev in organiziranje krvodajalskih akcij izvaja v Sloveniji Rdeči križ. To nalogo opravlja kot javno pooblastilo z mrežo šestin-petdesetih območnih združenj Rdečega križa, med katerimi so tudi Domžale. Ob prizadevanju za samozadostnost Slovenije na področju preskrbe s krvjo je krvodajalska dejavnost RK usmerjena v izobraževanje kadrov, raziskovalno dejavnost, posodabljanje strojne in programske opreme za vodenje evidenc o krvo-dajalkah in krvodajalcih, v sodobne in hitre načine komuniciranja prek elektronske poste in v prizadevanja za sprejem lake zakonodaje, ki bo krvoda-jalkam in krvodajalcem priznala njihovo družbeno vlogo ter pomen, organizatorjem krvodajalstva pa omogočila učinkovito izvajanje javnega pooblastila. V občini Domžale bo letos šestdnevna krvodajalska akcija potekala od 30.-31. maja in 1. ter 2. junija ter ob koncu leta. V naši občini imamo približno 1842 aktivnih krvodajalk in krvodajalcev, kar pomeni, da so se vsaj enkrat udeležili krvodajalske akcije. 92 x pa se je odzval gospod Andrej Ccrar, Pelechova 24 a, na kar smo lahko ponosni. Podjetja niso najbolj naklonjena tej humanitarni akciji, svetla izjema je HELIOS KOLlCEVO. ki omogoča svojim delavcem, da se lahko v polnem številu udeležijo krvodajalske akcije. Prav tako je moj sogovornik Brane Kosmač poudaril, da se krajevne organizacije RK Moravče, Vrhpo-lje, Peče, Rafolče zelo po-zitino odzivajo na krvodajalsko akcijo. Zakonodaja na tem področju ni najbolj urejena, saj velja jugoslovanski Zakon o delovnih razmerjih, ki omogoča krvo-dajalkam in krvodajalcem dva dni odsotnosti, kar pa vodstva podjetij zavračajo. Vsakdo, ki se je več kot 20 \ udeležil krvodajalske akcije, ima ugotnost. da se mu pri osebnem dodatnem zavarovanju prizna 10% popust. In karko je to področje urejeno v drugih državah? Nikjer v svetu se ta humanitarni korak posameznika ne nagrajuje z denarjem, dopustom oz. prostimi dnevi, kar zmotno kroži med ljudmi. V ZDA so bonitete krvodajalcev naslednje: - prioriteta čakalne dobe na operacijo - krajša čakalna doba pri specialističnih pregledih - popust pri zdravstvenem zavarovanju. Trenutno se pripravlja novi Zakon o preskrbi s krvjo in upamo lahko, da se bo nova zakonodaja zgledovala po tradicionalnih državah, ki to politiko vodijo že več desetletij. SAŠA KOS Vprašanje, ki bi moralo zanimati vse Kaj je z našo nataliteto? Ugotavljamo, da sc tudi v občinah v okviru Upravne enote Domžale, ne moremo pohvaliti z nataliteto, saj je v rahlem upadanju in bo potrebno še marsikaj narediti, saj samo podaljšanje porodniškega dopusta gotovo ni dovolj. Problem upadanja rojstev, bo potrebno reševati celostno v sklopu stanovanjske, ekonomske in zaposlitvene politike. Nič ne pomaga, če ti po zakonu pripada nadomestilo za čas porodniškega dopusta, če si v večnem strahu, da boš izgubil zaposlitev, ko bo delodajalec izvedel za nosečnost. Delodajalci v glavnem zaposlujejo za določen čas za tri mesec in pogodbe podaljšujejo in tako so matere v večnem strahu, da jim delodajalec ne bo podaljšal pogodbe. Rešitev za nezaposlene matere je res starševski dodatek, vendar je to le oblika pomoči, ki znaša 21.289,00 SIT. Verjetno bo potrebno razmisliti, kako mladi družini pomagati, da se bo lažje odločila za rojstvo. Posamezne občine so že razmišljale in ob rojstvu otroka nudijo enkratno pomoč, kar je zelo spodbudno, vendar še dosti premalo za kritje stroškov ob rojstvu otroka in seveda ob kasnejšem varstvu, ki je iz leta v leto dražje. To področje ureja v naši državi zakon o družinskih prejemnikih, ki določa - denarno nadomestilo za čas porodniškega dopusta - starševski dodatek - pomoč za opremo novorojenca Pravico do nadomestila za čas porodniškega dopusta ima mati, ki jc po predpisih o zdravstvenem zavarovanju zavarovana za pravico do nadomestila za čas zadržanosti z dela pod pogojem, da jc zavarovana pred dnevom obveznega nastopa porodniškega dopusta. Trenutno je zaščitena tudi mati, ki ji med nosečnostjo oz. v času porodniškega dopusta brez njene voije ali krivde preneha delovno razmerje Osnova za denarno nadomestilo je povprečna mesečna plača upravičenca v zadnjih 12. mesecih pred mesecem obveznega nastopa porodniškega dopusta. Denarno nadomestilo znaša 100% osnove in ne more biti nižje od najnižjega izplačila mesečne plače, ki trenutno znaša 72.525,00 SIT. Nova oblika družinskega prejemka je starševski dodatek. Pravico do starševskega dodatka ima vsaka mati, ki ne izpolnjuje pogojev za pravico do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta in ima stalno bivališče v R Sloveniji. Starševski dodatek znaša 52% zajamčene plače t. j. 21.289.00 SIT. Staršev- ski dodatek je kot oblika pomoči in velika pridobitev zlasti za nezaposlene matere, študentke in jim ta pomoč veliko pomeni. S spremembami pokojninskega zakona od I. I. 2000 pa so upravičenke starševskega dodatka tudi pokojninsko zavarovane Pomoč za opremo novorojenca jc enkratna pomoč ob rojstvu otroka Ta nhlika pomoči je kot zavitek (A, B, C), ki vsebuje oblačila ali kol denarno nadomestilo v vrednosti zavitka, ki trenutno znaša 27.016,00 SIT. Pravico do pomoči za opremo novorojenca ima vsak otrok, katerega mati ali oče imala stalno bivališče v Republiki Sloveniji. Vse tri družinske prejemke urejajo upravičenke na centrih za socialno delo, kjer je njihovo stalno bivališče. Postopek sc prične, ko mati dobi pri svojem zdravniku potrdilo o nastopu porodniškega dopusta. Na podlagi tega potrdila in potrdila o stalnem bivališču izda Center /a socialno delo potrdilo o zavitku oz. denarnem nadomestilu v vredosti zavitka. Nato mati predloži ustrezne osebne dohodke, na podlagi katerih sc določi višina nadomestila. Na podlagi izdane odločbe se izplačuje nadomestilo direktno na hranilno knjižico oz. tekoči račun upravičenke do 15. v mesecu. Tako delavke v času porodniškega dopusta ne bremenijo delodajalca. Iz tabele je razvidno, da jc število prejemnikov denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta v rahlem upadanju v letih 1998 in 1999. Medtem ko jc število prejemnikov starševskega dodatka zlasti v letu 1999 v močnem porastu, kar stran Prikaz prejemnikov družinskih prejemkov v letih od 1995 do 1999 1995 1996 % 1997 % 1998 % 1999 % Denarno nadomestilo 546 517 95 523 101 514 98 511 99 Starševski dodatek 49 46 94 36 78 33 92 51 154 Pomoč za novorojenca 563 514 91 503 98, 524 104 502 96 je prav gotovo posledici večje brezposelnosti oz. odločanja brezposelnih žensk za materinstvo. Na Centru za socialno delo Domžale opažamo, da se v zadnjem času starostna struktura pri tistih, ki se odločajo za prvega otroka zelo zvišuje, zato smo se odločili, da analiziramo prejemnice nadomeslila za čas porodniškega dopusta v decembru 1999. Obdelali smo 490 prejem- Prikaz denarnega nadomestila in starševskega dodatka po občinah OBĆINA Denarno nadomest. % Štarševsi dodatek % Domžale 330 65 JI 61 Lukovica 56 11 / 14 Mengeš 57 11 6 12 Moravče 5X 11 5 10 1 rzin 10 2 2 3 Skupaj 511 100 51 100 Novi pristopi k izobraževanju ljudi s sladkorno boleznijo nic nadomestila za čas porodniškega dopusta in ugotovili, da sc je od teh 238 upravičenk odločilo za prvega otroka, 165 za drugega otroka, 59 za tretjega otroka in 28 za četrtega in več. lahko ugotovimo, da se zelo majhen procent staršev odloči za več kot dva otroka, le 18% od 490 porodnic. (Diagram I) Iz diagrama jc razvidno, da jc največ tistih, ki sc odločajo za enega ali dva otroka, zato smo sc odločili, da bolj natačno prikažemo tudi starostno strukturo mater, ki se odločajo za prvega otroka. Ugotavljamo, da se ženske odločajo za materinstvo po 24. letu starosti, saj je procent tistih do 24. leta zek) nizek in znaša le 18%. Ta podatek nam ludi pove, da se matere v glavnem odločajo za rojstvo prvega otroka, ko končajo študij. Vendar je kljub temu starostna struktura premaknjena Sc nekaj let po končanem študiju, saj se kar 21% mater odloči za rojstvo prvega otroka po 30 letu starosti. Iako najverjetneje mati, ki sc PETEK, 5. 5. 2000 Olt 20. RC I RBA-N1.IA LUKOVICA OBMOČNA Rl VIIA PIHALNIH ORKESTRI )V ORGANIZATOR: SKLAD RS ZA UU-BITEIJSKI KULTURNE DEJAVNOSTI > SOBOTA, 6. 5. 2000 IZLET NA VRŠIČ, TRENTA, BOVEC ORGANIZATOR: DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOMŽALE > PONEDELJEK, 8. 5. KD FRANCA BERNIKA DOMŽALE BE.IBE - PREDSTAVA ŠCRM KAMNIK > ČETRTEK. 11.5. LIKOVNA GALE* RI.IA DOMŽALE MEDOBČINSKO SREČANJE. LIKOVNIH SKUPIN ORGANIZATOR: SKLAD RS ZA IJU-Blll LISKI KULT. DEJAVNOSTI > PETEK, 12.5. 2000 KI) FRANCA BERNIKA DOMŽALE LETNI KONCERT DOMŽALSKEGA KOMORNEGA ZBORA ORGANIZATOR: DOMŽALSKI KOMORNI ZBOR > SOBOTA, 13.5. 2000 HALA KC DOMŽALE DRŽAVNO S. K. I. ODPRTO PRVENSTVO PO PASOVIH ZA OSNOVNE IN SREDNJE SOLE ORGANIZATOR: KARATE DRUŠTVO ATOM - SIIOTOKAN IX) DOMŽALE > SOBOTA, 13.5.2000 - 4. ŠRAUFOV SPOMINSKI POHOD KRAŠN.IA - START IN (11.1 PRI GASILSKEM IX)MU ORGANIZATOR: ŠPORTNO DRUŠTVO KRAŠNJA > sobota, 13,5.2000 - NOGOMETNO IGRIŠČE V DOBU TRADICIONALNO GASILSKO TEKMOVANJI ORGANIZATOR. POD DOB > 13., 17. IN 22. MAJ 2000 - KI) FRANCA BERNIKA DOMŽALE <'l I DANSKA PREDSTAVA TROJKA, TROJKICA ZA ABONMAJI IN IZVEN ORGANIZATOR: KULTURNI DOM I RANCA BERNIKA DOMŽAl I > NEDELJA. 14. 5. 2000 - NOGOMET-N') IGRIŠČE V JARŠAH PRVI NSTVINA TEKMA I. SLOVENSKI /i NSKE noooMI INI LIGE ORGANIZATOR: ŽENSKI NOGOMETNI KLUB JARŠE > NEDELJA, 14. 5. 2000 - HALA KC DOMŽALE ZAKLJUČNA PRIREDITEV - MIKI-JEVO POPOTOVANJI ORGANIZATOR: PLESNI KLUB MIKI > PONEDELJEK, 15.5. 2000 OB 18. URI DVORANA ZZZS V LJUBLJANI VEČER IZ CIKLUSA »POGOVOR / OPERNIMI SOLISTI« POSVEČEN J. GOSTIČU ORGANIZATOR: OPERA SNG IJUBI JANA > SOBOTA, 20. 5. 2000 OB 14. URI SKAKALNICA MGAN V IHANU SMUČARSKI SKOKI ORGANIZATOR: SMUČARSKO SKAKALNI KLUB MGAN IHAN > 20. IN 21. 5. 2000 - VF:ČNAMFJVSKI PROSTOR OS VENCELJ PERKO RAZSTAVA IZDELKOV TEHNIČNE VZGOJI! IN LIKOVNE VZGOJI ORGANIZATOR: KLUB MLADIH TEHNIKOV IN OŠ VENCELJ PERKO > SOBOTA, 27. 5. 2000 - TERME ČATEŽ 5. REKREAIIVNO-ŠPORTNO DRUŽABNO SREČANJE ORGANIZATOR: DRUŠTVO DIABETIKOV DOMŽALE > SOBOTA, 27. 5. 2000 OB 20. URI CERKEV SV. LENARTA NA KRTINI KONCERT SLOVENSKEGA KOMORNEGA ZBORA ORGANIZATOR: KD MIRAN JARC ŠKOCJAN > SOBOTA, 27. 5. 2000 OD 14. URE naprej HALA KC DOMŽALE »DOMŽAISKI SLAMNIK 2000« MEDNARODNO TEKMOVANJE V UMETNOSTNI M KOTALKA NJU ORGANIZATOR: KOTA1JČARSKO DRSALNI KLUB DOMŽALE > NEDELJA. 28. 5. 2000 - NOGOMETNO IGRIŠČE V JARŠAH PRVENSTVENA TEKMA I SLOVENSKI ŽENSKE NOGOMETNI II- ORGANIZATOR: ŽENSKI NOGOMETNI KLUB JARŠI Organizatorje različnih prireditev vabimo, da nas obveščajo 0 organizaciji svojih prireditev. Objava je brezplačna. Uredništvo Prijetno presenečenje v Arboretumu Volčji Potok 2000 rastlin na imenskih tablicah Obiskovalci, ki letošnjo pomlad obiščejo arhoretum v Volčjem Potoku, ne morejo prezreti novih, temno zelenih tablic z rastlinskimi imeni. Z njimi arboretuni izpolnjuje dolg, ki ga ima do obiskovalcev kot izobraževalna in botanična ustanova. Tablic je dva tisoč, kar pomeni, da je označena dobra tretjina vseh lesnatih rastlin, ki so zbrane v Volčjem Potoku. Izdelava in namestitev tablic je po vsebinski plati nadaljevanje popisa lesnatih rastlin, ki je potekal v letih 1998 in 1999 v sodelovanju Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine (ZVNKD) v Kranju in Arboiduma Volčji Potok. Pobudo za popis rastlin in izdelavo imenskih tablic jc dal Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju, ki jc oba projekta tudi vodil. Oba projekta sta potekala v letih 1998 in 1999 s sredstvi Ministrstva za kulturo in deloma Z lastnimi sredstvi Arborctuma Volčji Potok. Projekta sta bila izbrana na letnih razpisih za izvedbo kulturnih projektov in programov, ki se financirajo in sofinancirajo iz državnega proračuna. Kranjski ZVNKD jc sicer pristojna služba za spomeniško varstvo Arborctuma Volčji Potok. V letu 1999 je bil Arhoretum Volčji Potok razglašen za kult m ni spomenik državnega pomena (Ur. I. RS št. 28/99). V novem odloku, ki je nadomestil odločbo o zavarovanju iz leta 1950. je območje varovanja povečano oziroma prilagojeno dejanskemu stanju v prostoru, določeno pa tudi vplivno območje Ar-boretuma. Popis je v parku in v arborelskih zbirkah evidentiral 5636 dreves in grmov oziroma skupin grmovnic. Ker so bili vsi vrisani v načrte merila 1:1000, je hkrati nastal kataster lesnatih rastlin. Ustvarjena podatkovna baza je zelo po- membna za resno arboretsko delo v bodoče. Obsega 4 zvezke s skupaj 400 strani elaborata, metrične in fenološke zapise ter fotodokumentacijo. Za praktično rabo so podatki shranjeni na elektronskem mediju. Delo jc bilo zahtevno in v omejenem času 13 mesecev en strokovnjak ni mogel natančno botanično določiti vseh popisanih rastlin. Dovolj zanesljivo je bilo ugotovljenih 1000 vrst in sort (kulti-varjev) lesnatih rastlin in te so tudi označene z novimi tablicami I/ podatkov, ki so ohranjeni v sicer nepopolnem dokumentarnem gradivu, je razvidno, da so v preteklih petdesetih letih v arboretumu posadili 26X4 vrst in sort dreves in grmov. Za naslednje faze popisa ostaja torej se mnogo določevalskega dela, zlasti pri iglavcih, slečih in nekaterih drugih skupinah lesnatih rastlin Tablice so izdelane po tehnologiji, ki sc v Sloveniji že nekaj let uporablja Za označevanje naravnih vrednot (naravnih spomenikov) in sc po izkušnjah na pros- ln kaj o novi pridobitvi meni a. Aleš Ocepek, univ. dipl. inž. agr. direktor: V Arboretumu Volčji Potok sc liu-(liinii, da hi bili obsikovalci: vsakim Ogledom /mrka bolj zadovoljni. S tem namenom vsako leto poskrbimo za kakšno prijetno presenečenji: Tako so pomembna novost letošnjih sprehodov po parku imenske tablice, s katerimi označujemo drevesa in grmovni-ce. Dobrodošli! tem dobro obnesejo. Imenske tablice za arhoretum so velike 12x6 cm. Na vsaki je zapisano znanstveno in slovensko ime družine ter vrste in, kjer je potrebno, tudi sortno ime. Zaradi razumljivosti so prevedena ludi sortna imena. Za uspešen potek akcij popisa in označitve imala poleg direktorja Arbo- retuma Volčji Potok, g, Aleša Ocepka, zasluge tudi ga. Nataša Koruza iz ZVNKD v Kranju in g Matjaž Maslnak. ki je opravil strokovno delo. M. M. Zdravstvo -na razpotju med javnim in zasebnim Zdravje ali bolje rečeno bolezen sta spremljala moje misli v zadnjem mesecu precej bolj kot običajno. Od tistih najbolj intimnih razmišljanj o smislu življenja, vzrokih za obolevanje, pa vse do organiziranja zdravstvene službe, odnosa med zdravnikom in bolnikom ter človekovimi pravicami in dolžnostmi na področju zdravstva. V zadnjih letih je bila v Sloveniji vse večkrat izražena kritična misel, da se nivo zdravstva, ki ni bil slab, vse bolj slabša ter postaja neposredno odvisen od denarne moči posameznika. Pri tem je bilo izraženih veliko kritičnih misli do politike Ministrstva za zdravstva, ker ni imelo pripravljene nikakršne strategije in je pustilo vse skupaj stihiji. Eden najboljših slovenskih zdravnikov je pred kratkim celo izjavil, da bi še en tako neaktivni minister kot je odhajajoči dr. Jereb, lahko pomenil uničenje in razpad slovenskega zdravstvenega sistema. Tudi občine so bile v tem prehodnem in tranzicijskem obdobju popolnoma prepuščene same sebi, pravil igre ni določil nihče, prehajanje v zasebništvo je skoraj popolnoma izpraznilo in uničilo nekatere zdravstvene domove in službe (npr. na Ptuju). Naj ob tem povem , da nikakor nisem proti zasebništvu v zdravstvu, moja ocena je le, da mora biti ta postopna, nadzorovana in dovolj pazljiva na nekaterih najbolj perečih področjih - na primer pri organizaciji pediatrične službe in urgence. Zdi se mi tudi. da je premalo strog nadzor nad delom zasebnih zdravnikov. Se posebej pri skrbi, da ne bo prihajalo do neupravičenega bogatenja na račun pacientov. Sistem, ki ne bi imel vgrajenih dovolj nadzorstvenih vzvodov, bi lahko postal nevaren, še posebej s stališča uporabnikov, lo je bolnikov in koristnikov zdravstvenih storitev. Do tega že prihaja : vem za primer, koje splošni zdravnik - zasebnik, odklonil izdajo napotnice za zahtevni in drag pregled krvi. ki ga je zahteval specialist, večkrat pa so me tudi že opozorili, da zasebni zdravniki precej manj koristijo /u svoje bolnike palronažno službo (pravijo, da jo bodo opravljali kar sami). Ob tem smo lahko v Domžalah kar zadovoljni z delom svojega Zdravstvenega doma ter urejenostjo odnosov med javnim in zasebnim zdravstvom. Predvsem je treba pri tem pohvaliti in poudarili pogum (zdajšnjega direktorja) dr. Janeza Grošlja. ki se je pred leti kot takratni direktor uprl grobi in nepremišljeni občinski politiki, ki je želela hitrega in stihijskega prehoda v zasebništvo z uničenjem in zamrtjem zdravstvenega doma in ohranil zdravstveni dom kot jedro zdravstvene dejavnosti v celoti, obenem pa / veliko posluha znal urejati medsebojne odnose med zasebnimi zdravniki in javnim zdravstvom. Prav tako uspešen jc bil pri svojem delu tudi bivši direktor dr. Janez Svoljsak. Tako v Domžalah zdravstveni dom ni izpraznjen, kot je to primer v mnogih občinah, kjer so se zasebniki zaradi previsokih najemnin in neurejenih razmer odločili za lastne in druge prostore Prav tako ni opaziti večjih težav pri organizaciji in razdelitvi dežurne službe in urgence. saj so sc zasebniki in javni sektor zgledno organizirali in si delo razdelili, pravice in obveznosti pa dorečeta koncesionar in občina že s pogodbo o podelitvi koncesije Ob tem je treba tudi pojasniti vlogo občine v splošnem zdravstvu. Občina namreč podeljuje koncesije Oudi za področje lekarnistva) ter vzdržuje prostore zdravstvenega doma, skrbi pa ludi za nakup nadstandardne opreme. V zadnjih letih smo pri tem zgledno sodelovali in skupaj smo posodobili in polepšali Zdravstveni dom v celoti (pohištvo, oprema, dvigalo) ter kupili veliko aparatur (oprema fizioterapije, aparatura za hitri pregled krvi, novi pljučni in kostni rentgen, zobni rentgen, novo sodobno urgentno vozilo, mamografijaj, tako da je zdravstveni dom sodobno opremljen. Pri večini nakupov so sodelovale tudi druge nove občine, katerih občani koristijo usluge v Zdravstvenem domu Domžale Najbrž je prav zato večina zasebnih zdravnikov ostala v zdravstvenem domu. saj lo pomeni večjo kvaliteto in koncentracijo uslug ljudje pa pravzaprav ne čutijo večjih razlik med javnim in zasebnim zdravstvom Seveda pa so ostali nekateri problemi še odprti. Dr. Grošelj pri tem še posebej zaskrbljeno opozarja na izobraževanje in specializacijo. To je popolnoma neurejeno in trenutno za to skrbijo kar sami zdravstveni domovi iz lastnih sredstev, saj si želijo pridobiti novih specialistov (ginekologi, psihiatri, rentgenologi, medicina dela), po koncu dragega študija pa veliko specialistov odide med zasebnike in nimajo nobenih obveznosti do tistega, ki je študij financiral in omogočil. V prihodnjih mesecih se bodo v Zdravstvenem domu Domžale tudi intenzivno in strokovno lotili vprašanja boljše organizacije in zmanjšanja čakalnih dob, poskusno naj bi celo uvajali naročanje in iskali rešitve, ki bi lahko prinesle več zadovoljstva bolnikov. Upam, da bodo pri tem vsi sodelovali in skušali urediti eno tistih področij, na katerega leti največ kritik. Nenazadnje je bilo prav smešno, ko smo lahko na vratih enega od zasebnih zdravnikov v Zdravstvenem domu Domžale pred časov opazili napis fXJST MAM, ki se je na vratih pojavil ob 17. uri popoldne. Česa ima dosti in dovolj, smo se spraševali ob napisu, ki je kazal na nenavadno nizko raven komunikacije s pacienti. Morda ne bi bilo odveč, če bi si taksni zdravniki ogledali film o Patchu Adamsu, Doktorju s srcem in se od njega (zgodba je menda resnična, čeprav se dogaja v ZDA) naučili, kakšen naj bi bil odnos zdravnika do svojega pacienta, še posebej, če se je ta odločil, da ga izbere za svojega izbranega splošnega zdravnika. Seveda pa podobnih zdravnikov s srcem tudi v našem zdravstvu (na našo srečo) ne manjka in znamo jih ceniti in smo jim globoko hvaležni za vse dobro, kar od njih dobimo v času bolezni in stisk. CVETA ZALOKAR - ORAŽEM Motivacija za branje na predmetni stopnji Dobra in primerna motivacija spodbuja učenca na razredni in predmetni stopnji, da dobro in kvalitetno berejo in si s tem višajo raven bralne kulture. Bralna kultura na prednic t ni stopnji v današnjih »modernih« časih redno pada. Takoj lahko ugotovim, koliko sem učence predhodno navdušila za branje, kaj moram popraviti, dodati, spremeniti. Mnogo učencev prebere zgolj obvezno domače branje. Skušam jih »iztiriti« iz tega. Zaradi prostorske stiske velikokrat improviziram. Zanimivo novo knjigo (npr. Silvijo Nejke Omahen) postavim tU vidno mesto v knjižnici, lako zbode v nos učenca, ki prvi vstopi. Iz prakse lahko povem, da pri res zanimivi knjigi nastane prava verižna reakcija. Knjiga gre za »med«. Navdušen posameznik pove naslednjemu, ta tretjemu, in takih knjig ponavadi ni na potici vso šolsko leto. Seveda v pozitivnem smislu, letos se lotevam vsakome-sečnili knjižnih ugank. Ponavadi jih sestavim take da učenci odgovore lahko poiščejo iz knjig, ki so na razstavi ali iz materiala, ki je obešen na vratih knjižnice. Ob koncu meseca seveda poteka žrebanje in izžrebani učenec dobi knjižno nagrado. Trenutno poteka tudi anketa »Moja najljubša knjiga«. Učenci svoje predloge mečejo v »knjižno škatlo«, ki je pred knjižnico. Osmošolci radi posegajo po najstniški literaturi, loicj je bila zanje pripravljena tematska razstava »Najstniki, pozor! Zbirka Odisej za vos!« Predstavila sem skoraj vse uspešnice i/ te zbirke, kar jih premorem v šolski knjižnici. Obisk se je, verjeli ali ne. povečal. Se nekaj bi rada poudarila. Sodelovanje s SIK Domžale. Že kar nekaj let naši petošolci v okviru kulturnega dne obiščejo to knjižnico. Učenci se tam ogromno naučijo 111 hkrati mnogi navdušijo za branje. Dobijo poseben vodnik, v katerem rešujejo, pišejo, rišejo itd. Oblika motiviranju za branje so redne bralne ure vsako leto. Ponavadi izkoristim eno razredno uro v aprilu, ko vsi učenci in učitelji na šoli berejo. Knjige prinesejo s seboj, svoje najljubše, ali si jih izposodijo pri metli v knjižnici. Važno je. da berejo. Poseben poudarek dajem tudi zaključku bralne značke z izborom ustvarjalca, ki nas obišče. Vedno je zanimivo. Pohvaliti moram tudi določene učitelje, ki zares skrbijo za bralno kulturo svojih učencev. Njihova pomoč s predlogi za nabavo novitet je zelo dobrodošla na vseh področjih vzgoje in izobraževanja. Opažam pa še. da je v zadnjih letih poraslo zanimanje za strokovno literaturo. Nc zgolj zaradi obveznih referatov ipd., ampak mogoče zaradi stalnega opozarjanja in razstav tovrstne literature z moje strani. AMANDA POKORN višja knjižničarka Opuščeni Zalokarjev mlin v Zgornjih Jaršah Mlinska turistična pot Učenci geografskega krožka Osnovne šole Rodica so raziskovali mlinarsko tradicijo svojega kraja in zasnovali Mlinsko turistično pot. Umetna struga Mlinščice je v Homcu speljana iz Kamniške Bistrice in leče skozi Jarše, Rodico, Domžale do Ihana, kjer se znova vrne v Kamniško Bistrico. Slabičcvi iz Spodnjih Jarš šc hranijo Zapisnik Vodne zadruge Mlinščice na desnem bregu Kamniške Bistrice iz leta 1899, iz katerega jc razvidno, da je ob strugi desnoobrežne Mlinščice leta 1899 delovalo kar 28 vodnih naprav, od katerih je na območju Zgornjih, Srednjih in Spodnjih Jarš ler Rodice, torej ni razdalji komaj poldrugega kilometra, bilo kar 6 mlinov, ena kovačija in dve žagi. Učenci geografskega krožka OŠ Rodica so raziskovali preteklost teh naprav in ugotovili, da jc leta 1950 delovalo šc pet mlinov in dve žagi: Zalokarjev mlin v Zgornjih Jaršah. Oso-linov in Kraljev mlin ter Juhantova kovačija v Srednjih Jaršah, Slabičcv mlin v Spodnjih Jaršah, na Rodici pa Trnav-čev mlin in žaga ter Hojakova žaga. Dvajset let kasneje sta delovala samo Slabičcv in Osolinov mlin, danes pa obratuje edino še Osolinov mlin. Razlogi za propad mlinarstva so bili splošno opuščanje kmetovanja in industrializacija Domžal z okolici ter tedanja gospodarska politika, ki jc bila naklonjena le velikim industrijskim mlinom. Edino potomci Mihaela Osolina so se (po skoraj petdesetletni izgubi mlina zaradi nacionalizacije) spoprijeli z današnjo močno konkurenco na področ- ju mlinarske industrije Od nekdanjih dejavnosti se je ohranila še kovaška tradicija, ki jo nadaljujejo Juhantovi v Srednjih Jaršah. V nekaterih mlinih so žc nekoč proizvajali elektriko za lastne potrebe, danes, ko jc izraba vodne sile za nekdanje dejavnosti povsod opuščena, pa se prav s proizvodnjo električne energije odpirajo nove možnosti. Dve manjši vodni elektrarni sta žc zgrajeni, v enem od nekdanjih mlinov pa so pridobili ustrezna dovoljenja. Učenci geografskega krožka Nika Pcngal. Jana Lambcršek. Mateja Kas-tclic. Maja Mikancc. Mcrima Hadžič. Nataša Mihclčič, Tina Stare. Marija Vuk, Miha Karlovšek in AlcS Št reke! j so pod vodstvom mentorice prof. Vilme Vrtačnik Merčun svoje dosedanje ugotovitve o posameznih mlinih in Zapili ob Mlinščici strnili v postersko in al humsko predstavitev. Razstavo so popestrili z. elevatorji za žito, ki so jih šoli podarili Slabičcvi. Mladi turistični vodiči so na Mlinsko turistično pot 10. marca popeljali prve obiskovalec, in sicer učenec gostujočih Sol. ki so sc udeležili 14. območnega tekmovanja turističnih podmladkov. Ob tej priliki so jim prijazno priskočili na pomoč delavci Osolinovcga mlina, ki so razkazali svoj mlin v polnem obratovanju. Led je bil torej prebit in prvi koraki po Mlinski turistični poti narejeni. Mlinarsko dejavnost, ki jc bila nekoč tako značilna za tc kraje, bodo učenci obujali Sc naprej. Prva priložnost, da sc v njihovi družbi seznanite z njo, bo 13. maja. ko bo na OŠ Rodica dan odprtih vrat. Vmes bodo i delom nadaljevali in z novimi informacijami o delovanju nekdanjih mlinov in žag v Jaršah in na Rodici svoje poznavanji. ,i nadgrajevali. VILMA V. MERČUN Otroci so naše največje bogastvo Mnogi se .sprašujejo, ali naše šole samo izobražujejo ali ob učni snovi učence tudi vzgajajo. Menim, da učitelji poleg izobraževalne vloge opravljajo tudi vlogo socializacije otrok na drug način in jim posredujejo določene vrednote ter vzorce vedenja, pa čeprav to ni njihova osnovna naloga. Pomembno je, da sta vzgoja in izobraževanje vedno skupinsko delo. Učitelji se iz prenašalcev znanja spreminjajo v tiste, ki učenje povezujejo z življenjem, učijo učence kritično misliti in se učiti tudi iz okolja. Zavedati se moramo, daje vzgoja ena izmed najtežjih in najodgovornejših nalog. Prav gotovo ho tudi vedno bolj zahtevno delo, zato se je vredno truditi za dobre odnose z otroki in jim omogočiti čim lepše življenje, saj si otroci želijo veselo otroštvo brez nasilja, življenje v miru, pravico do šolanja in igre ... Otroci ves čas preizkušajo meje potrpežljivosti, zaupanja in pozornosti, so otroško nagajivi in igraje preizkušajo svet okoli sebe. Z otrokom sc lahko veselimo njegovega uspeha: prav pa jc. da z njim tudi delimo žalost, kadar mu spodleti. O otrocih jc mogoče povedati veliko lepega, vedno znova, vedno drugače, na tisoč in en način. A zavedali sc moramo, da ni le učilelj tisti, ki mora vzgajati, pač pa mora otroku tudi družina nuditi dovolj čustvene opore in bili mesto največje varnosti, kjer sc otroci počutijo ljubljeni, kjer se najprej učijo živeti drug z. drugim in drug za drugega. Otroci sc morajo obrniti na starše, po-tarnati. jim zaupali težave in skrivnosti, da jih ti potolažijo, saj so njihovi vzorniki in njihovi vzgojitelji. Naloga staršev jc najprej poskrbeli za otrokovo varnosl, potem pa ga pogumno učiti za življenje. StarSi morajo storiti prav vse, da bi mladim preprečili, da bi zašli na stranpota. Razpeti med pričakovanji starScv. učiteljev in okolice, med lastnimi sposobnostmi in nesposobnostmi, med zahtevami šole in željami mladosti, mnogi mladi zaidejo v težke sliske. Mla- di imajo na dosegu roke pijačo, droge, računalnike, televizijo, vse tO namesto zadovoljevanja osnovne potrebe po ljubezni in sreči. Otroci v družini pridobivajo prve socialne izkušnje o življenju, ljudeh, medsebojnih odnosih, spoznavajo vrednote, norme in vzorec vedenja. Pomembno je sodelovanje slaršev in učiteljev, da se vzpostavi vez. med družino in šolo. Poznavanje razmer, v katerih Otrok živi, pripomore, da Otroke lažje razumemo, treba je komunicirati, sc povezovati, sodelovati. Ob odraščanju naših otrok je veliko sprememb, ki sc jim moramo odrasli prilagajati. A kaj sc vse dogaja v nežnih dušah, ki postajajo odrasli ljudje! Otrokom želimo lepe dneve, ko sc bodo počutili srečni in zadovoljni. Otrokom moramo prisluhniti in jih razumeti, jim razvijali fantazijo in ustvarjalnost. Otroci so nase največje bogastvo. Poskušajmo jih razumeti. IVICA JANEŽ Ko naši malčki hočejo biti veliki Zaradi hitrega tempa življenja je žal vedno manj časa za naše malčke, njihove potrebe in želje. Če pa ste dovolj iznajdljivi, lahko tudi čas za gospodinjstvo izkoristite za prijetno druženje s svojim malčkom. Majhni otroci so zelo navdušeni, povsod bi radi pomagali. Čeprav bi sami dvakrat hitreje opravili, potrpite, ne zatrile njihove vneme. Ne vzkipite in otrpnile, če sc kaj razbije ali polije. Spodbujajte ga, naj vedno znova poskusi, vsekakor pa mu dopustile, da vas opazuje pri delu. Pazile, da od otroka ne zahtevale preveč. Ne bodite zadirčni. Nc ukazujte, temveč vabite in pojasnjujte. Vedno hodite dosledni in nc nalagajte otrokom preveč dela, da jih volja nc mine. Kar pa jc najpomembnejše, nikar nc prikrajšajte otroka za igro, ki jc otrokovo najpomembnejše opravilo. VILMA HROVAT Prireditev vrtca »KEKEC« ob materinskem dnevu Iz mrzle zemlje so pokukali prvi zvončki in trobentice ter nam naznanili, da je v našo deželo prišla pomlad. Tudi v vrtcu »KEKEC« se veselimo njenega prihoda. Da bo še bolj veselo, smo pripravili prireditev za starše, babice, dedke ... Zaradi težav s prostorom smo sc tudi letos obrnili s prošnjo na KS Radomlje. Z veseljem so nam odstopili prostor v Kulturnem domu. V zadnjem tednu pred nastopom smo imeli kar veliko dela. Vadili smo naše ločke, pripravljali presenečenje za mamice in izdelali dekoracijo. 23. marca smo z otroki žc dopoldan obiskali dvorano ter jo okrasili. Prireditev jc vodila Jana, ki je skozi ves program prepletala misli, razmišljanja O materah. Vsaka skupina sc je predstavila s nekaj pesmicami in dcklamacijami. Malce za popestritev so zaplesali mladi plesalci, ki sc celo leto učijo pod vodstvom plesne šole Miki. V starejši skupini jc med otroki tudi nekaj glasbenikov, ki so sc predstavili v igranju na flavto, sintesajzer in citre Zaključili smo s skupno pesmijo. Mamicam so otroci povedali, kako jih imajo radi in Jim poklonili cvetlice, katere so sami izdelali. Veselje, zadovoljstvo in bogat aplavz so bili nagrada za naš trud, hkrati pa spodbuda za nase nadaljnje delo pri vzgoji otrok. vodja vrtca MIRANDA KRIŠTOF Projekt knjigobube V letošnjem šolskem letu smo se nekatere vzgojiteljice iz vrtca »URŠA« odloČile, da bomo skupaj z otroci izvedle republiški projekt KNJIGOBUBE, ki je potekal kar nekaj mesecev. Osnova projekta je bila slikanica - Modra pobarvana pravljica • sestavljena iz odlomkov in ilustracij iz I plinih slikanic, oh katerih so otroci razvijali lastno komunikacijo, domišljijo, ustvarjalnost in vrsto drugih dejavnosti. Otroci so zekvuzivali v skupnem branju, si izbirali najljubše junake iz pravljic ter jih posnemali. Njihov besedni zaklad je postal bogatejši, presenečali so z iznajdljivost jo ni vsak je pokazal ter dokazal, kaj zmore. Prav tako je viden na-preedek na socialnem in čustvenem področju. Projekt Knjigobube je spodbudil tudi starše, da so skupaj z otroci prebirali pravljice, se pogovarjali ter tako nudili svojim malčkom toplino, bližino, zaupanje, zaščito, kar otroci pričakujejo in si neizmerno žele od staršev. Da bi del lastne ustvarjalnosti lahko pokazali vsem. ki jih zanima delo v vrtcu, smo v domžalski knjižnici pripravili tudi razstavo na temo KNJIGOBUBE Na ogled so bile Modre pobarvanke vseh otrok, ki so sodelovali pri projektu, seveda pa tudi najrazličnejši likovni izdelki ter risbe, v katere so otroci vložili veliko truda in so nanje zelo ponosni. Čislo pravi zaključek pa so Knjigobube doživele v vrtcu, ko so otroci ob prisotnosti staršev prejeli diplome in s kratkim kulturnim programom dokazali, kako prijazen, bogat in pomemben je svet pravljic, saj so pristnost prijateljstvo, ljubezen, toplina, nežen dotik ... vrednote, ki jih moramo poznati, znati deliti in nikoli v živl|en)u pozabiti MARTA Kako sem prišel na svet? Skupini metuljev in polžev iz vrtca »Kekec« v Radomljah smo se deževnega dopoldneva z avtobusom odpeljali v I, juhi Jano. Točneje v hahiško šolo pri ljubljanski porodnišnici. Tam nas je že čakala babica Vilma. Oh diapozitivih nam jc razložila, kako se otrok razvija v maminem trebuhu, kako se rodi in kako skrbimo zanj po rojstvu. Nato pa je skupina otrok odšla v telovadnico. Pod majice smo si dali napihnjen halon in s tem postali podobni mamam, ki imajo dojenčke že v trebuhu, telovadbo je oh glasbi vodila babica. Druga skupina otrok pa je z babico Vilmo kopala in negovala dojenčka. Izbrali smo očka in mamico, ki sta s pomočjo babice dojenčka slekla, skopala, previla in ga zopet oblekla. Kar naporna jc bila nega dojenčkov! Piškoti in čaj, ki so nam jih pripravili v babiški Soli, so nam res dobro deli. Z nego dojenčkov smo nadaljevali tudi v vrtcu. Naše kotičke smo pripravili tako. da smo lahko dojenčke kopali, previjali in prepevali uspavanko, ki smo sc jo naučili. Otroci so bili zelo navdušeni. V vrtcu smo si ogledali tudi video kaseto i/ porodne sobe ter veliko fotografij, katere so prinesli otroci. V skupino metuljev pa smo ludi povabili Lukovo mamico Mojco z /alo. Zala je slara X mesecev in je zelo živahna. Olroci so jo pcslovali. si Ogledali kako JO je mamica previla in ludi dojila. Olroci so imeli za mamico veliko vprašanj, na katere je z veseljem odgovorila. Mojca, lepa hvala! Nega dojenčkov jc zelo zahtevno opravilo, vendar nam jc bila v vrtcu »Kekec« prijetna in v veliko zadovoljstvo. vzgojiteljica ANDREJA BIGEC Ob prihodu na Žavcarjev vrh Bili smo v šoli v naravi V letošnjem Šolskem letu jc bila na naši šoli prvič organizirana šola v naravi (raziskovalni tabor) za učence petega razreda. Sole v naravi, ki je potekala od 27. do 31. marca, so se udeležili skoraj vsi učenci. Kazdcljcni so bili v dve skupini - skupina učencev je odšla v Kranjsko (ioni, druga Podaljšano bivanje v OŠ Vencija Perka Velikokrat slišimo kratico OPIt. ko omenjamo osnovno šolo. Toda marsikdo sploh natančno ne ve, kaj ta kratica vse zajema. Marsikdo misli, da je to le varstvo po končanem pouku, ko otrokovih staršev še ni doma. Pa ni tako! Uradno je Oddelek podaljšanega bivanja opredeljen kot oblika vzgnjno-izobraževalnega procesa, ki jo šola organizira po pouku in je namenjena učencem od I. do 6. razreda. V podaljšanem bivanju sc učenci vključujejo prostovoljno s prijavo staršev v okviru pravil, ki jih določi Sola. Podaljšano bivanje mora biti strokovno vodeno. Vsebovali mora naslednje elemente: SAMOSTOJNO UĆENJE, SPROSTTTVF.NA DEJAVNOST, USTVARJALNO PREŽIV-IJANJE. ("ASA in PREHRANA. Cilji podaljšanega bivanja sc prepletajo in nadgrajujejo Z vzgojno-izobražcvalnimi cilji pouka. Vsebine podaljšanega bivanja izhajajo iz. vzgojno-izobra-žcvalnih ciljev pouka ob upoštevanju interesov, potreb in želja učencev in njihovih starScv. Na naSi OŠ Venclja Perka in podružnici Dragomclj jc kar 6 oddelkov OPB (5+1), kar pomeni, da so potrebe po takih oddelkih zelo velike. Zal smo morali v letošnjem le- tu zaradi prevelikega vpisa zavrnili učenec 4. razredov. Delo v OPB poteka zelo prijetno. Takoj po pouku poteka USTVARJALNO PREŽIVLJANJE (ASA, kar pomeni, da učitelj ponudi učencu razne vodene dejavnosti V tem času nastajajo razni izdelki, ki jih potem tudi razstavljamo. Vsako leto pripravimo razstavo v GASILSKEM DOMU Domžale, trenutno pa naši izdelki krasijo čakalnice v ZOBOZDRAVSTVENEM DOMII Domžale, V tem času učilelj pošlje Otroke tudi na razne interesne dejavnosti. Po tej dejavnosti sledi KOSILO, kjer sc učenci naučijo tudi primerno obnašati in razvijali pravilen odnos do hrane. Ko so žclodčki polni, sledi SPROSTITVENA DEJAVNOST, ki jc namenjena predvsem počitku, igri in razvedrilu. Kmalu za tem pa sledi SAMOSTOJNO UČENJE s kratkim rekreativnim odmorom vmes. ("as SU jc uradno omejen na 50 minul, toda mnogi učenci v tem času nc zmorejo narediti vse naloge. Skupine so zelo številčne, učilelj pa vsem učencem nudi strokovno pomoč. Svetuje in pomaga listini, ki snovi niso osvojili, hkrati pa mora zaposlili nadarjene učence, ki pa so nalogo dokaj hitro opravili. č'e ima učitelj dovolj časa, nalogo tudi pregleda, kar pa ni njegova dolžnost. StarSi bi morali doma vsak dan z. otrokom pogledati zvezke, osiliti svinčnike in sc pogovorili, kako so preživeli dan v šoli. Načrtovanje učitelja OPB je timsko. To pomeni, da sodeluje z razredničarko, svetovalnimi delavci ter StarSi. Na naši šoli damo velik pomen ludi stalnemu strokovnemu izobraževanju vseh učiteljev, tako smo tudi učitelji OPB seznanjeni z. vsemi novostmi v šolstvu. Ravno lako pa aktivno delujemo v sodelovanju z učitelji ostalih Sol. Pri nas jc sedež. STUDIJSKE SKUPINE ZA OPB, ki zajema občine Domžale. Iizin, Mengeš, Kamnik, Moravče, Lilijo, Šmartno. Hrastnik, Trbovlje, Zagorje in Izlake. Študijska skupina se sreča trikrat letno in jc strokovno vodena. Tako jc naše delo v OPB. nc smemo na pozabili, da skušamo čim bolj pnjclno in koristno zapolniti čas, ki ga mora otrok preživeti v Soli. „ PJTRA KOROŠEC učiteljica OPB OS Venclja Perka skupina pa na Sveti Duh na Ostrem vrhu na območje Kozjaka. Nastanili so se v domovih Centra šolskih in obšolskih dejavnosti. Tudi naravoslovne dejavnosti v naravi, pohodi po okoliških hribih in večerne sprostitvene aktivnosti .so potekali pod vodstvom pedagoških delavcev iz centra. Seveda pa smo učence spremljale tudi razredničarke, ki smo bile hkrati tudi prisotne pri vseh vzgojno-izohraževalnih dejavnostih, zlasti pa smo skrbele za dobro počutje otrok. Udeležila sem sc raziskovalnega tabora na Svetem Duhu. Pedagoški delavci centra so za ucetlCC pripravili naslednje dejavnosti: pohod na Žavcarjev vrh (na- ravoslovno-geogralska pot), orientacija, nevarnosti v naravi, lokoslrelstvo, osnove ;is tronomijc, rudnine in kamnine, notni pohod z ogledom zvezd, gozdni roh, bivaki. UZltne rastline, vremenoslovje, oglar* stvo, gozd je življenje, varstvo okolja, tc-raristika, pohod in ogled najdebelejše lise in lipe v severnem delu Slovenije, spoznavni večer s kulturnim programom, športne igre. kviz - Pokaži, kaj /naš. zaključni večer s plesom, izdelava časopisa. Vsi delavci so dejavnost, ki so jo izvajali, zelo dobro pripravili. Seveda pa so bili Zfl izvajanje vzgojno-izobraževalnega de la (udi ustrezno strokovno usposobljeni. Učence so znali motivirati za delo, zalo so dosegali presenetljivo dobre rezultate n;i ia/ličnih področjih tudi učenci, ki v običajni učni situaciji (v učilnici) niso uspešni. Zelo pa sta se trudila tudi oba kuharja, obroki so bili namreč obilni, ustrezno sestavljeni in dobro pripravljeni. Vsi udeleženci raziskovalnega tabora na smo MU Izjemno navdušeni nad lepo in raznoliko pokrajino, ki smo jo imeli pri- ložnosi opazovati tako na nali kol tudi na avstrijski strani. Zadovoljstvo otrok ob odhodu pa M je kazalo v njihovem poimenovanju rezlsko valnega tabora / besedo počitnice, CCpTOV so se strinjali, da so le »počitnice« vsebovale tudi veliko dela. Domov so odšli obogateni / mnogimi novimi spoznanji. Seveda pa največ šlcje njihov napredek na področju sožitja - sožitja Z ljudmi in z na DARJA ERMINIO, prof. OS Domžale stran DRUŠTVA SE PREDSTAVLJAJO Planinsko društvo Domžale 46. občni zbor planincev Tudi letošnji, 46. občni zbor, Planinskega društva Domžale seje pričel s predstavitvijo nekaterih dosežkov članov društva v letu 11». Tako so člani mladinskega odseka pokazali diapozitive s tabora v Medvodju, Silvo Karo pa je predstavil zadnje alpinistične dosežke v Patagoniji. Za bralee SLAMNIKA pa smo nekaj vprašanj o dejavnosti Planinskega društva postavili njegovemu predsedniku g. Petru Primožiču. Katere so bile najpomembnejše akcije v omenjenem letu? Mladinci so uspešno izvedli gorniski tabor v Medvodju nad Tržicem. Vsak mesec so opravili poh(xl ali planinsko luro. Udeležili pa so sc ludi orientacijskih tekmovanj in tekmervanja Mladine in gore. Alpinisti so sc usposabljali v pleza-lišču pri Osnovni Soli Rodica. Izvedli so tudi alpinistično m plezalno šolo. Izkazalo sc je, da je t;i objckl med najboljšimi v Sloveniji. / alpinističnimi dosežki se je odlikoval Silvo Karo v Patagoniji. Izvedli smo ludi II. memorial Janeza Jegliča v prostem plezanju, in sicer v naravni steni v Os-pu, kar je noviteta v Sloveniji. Markacisli so bili dejavni pri vzdrževanju poti po dolini Bele, proti Ko-rošici in čez Konja. Kaj ho značilno za leto 20007 V letu 2000 načrtujemo redne dejavnosti na vseh področjih, Želimo pa biti uspešni tudi pri organiziranem pohodništvu in gornišlvu za člane Jc bilo kaj novega v Domžalskem domu na Mali planini? Največja sprememba je pri oskrb-ništvu doma. V oktobru je v oskrb-nistvo prevzela Bernarda Oradišek i/ Stahovice. Sedanja oskrbnica je tako rekoč domačinka, saj je doma iz Gozda in je v otroških letih pasla na Gojški planini. Tako so v leni letu prenehali z oskrbništvom Sušnikovi z Vira. ki so vrsto let zelo dobro oskrbovali dom. Dom je tudi v lanskem letu doživel nekaj izboljšav in večjih vzdrževalnih del. enako bo tudi v letu 2000. Kje vas najdejo vsi tisti, ki bi sc želeli včlaniti v vaše društvo ali plačati članarino za leto 2000? Včlanitev ali plačilo članarine je najlažje urediti pri osebju trgovine Su-per N v Domžalah (nasproti stavbe občine Domžale), to je možno opraviti vsak delavnik od 8. do 20. ure, sobotah pa od X. do 13. ure Možno pa je to urediti v pisarni društva v Domu Športnih organizacij. Kopališka 4. Domžale (pri gostišču Rcpovž) vsako sredo od 1°. do 20. ure Ob koncu obveščamo vse ljubitelje planin, da je Domžalski dom na Mali planini odprt od 15. junija do 15. oktobra vsak dan, sicer pa le ob sobotah, nedeljah in praznikih. Lepi raz-gledi. prijetni sprehodi in stari pastirski stanovi odkrivajo naše korenine, tišino gora in prijetna doživetja v naravi. Pričakujejo vas prijazni oskrbnik, več deset ležišč v prijetno urejenih sobah ter pestra in dobra gostinska po nudba. Dobrodošli! V. v. Komisija za mladino pri Gasilski zvezi Domžale Dvajset let dela z mladimi na šolah Letošnji delovni program Komisije za mladino pri Gasilski zvezi Domžale, ki jo vodi g. Florjan Zabret, je izredno pester in prinaša vrsto aktivnosti, s katerimi bodo mladi gasilci pod vodstvom mentorjev obeležili tudi 20-letno delo z mladimi na šolah. Tako jc PGD Domžale v okviru praznovanja 120-lclnicc 10. marca 2000 pripravilo zbor mladinskih komisij iz vseh gasilskih društev. Zbor jc bil zelo dobro obiskan, udeleženci so pregledali opravljeno delo v letu 1999 ter sprejeli delovni in finančni načrt za leto 2000. Zelo veseli so bili tudi pozdravov predsednika Mladinskega sveta pri CiZ Slovenije tov. Rudija Zadnika, predstavnikov glasilske zveze Komende in Mengša ler poveljnika CiZ Domžale tov. Janeza Breccljnika in predsednika GZ Domžale tov. Marjana Slatnarja. Zboru so sledili kvizi po sektorjih. V Radomljah so se v finale uvrstili domačini, enako je bila na domačem terenu najboljša ekipa PGD Studenec, v Ihanu pa sta se v finale uvrstili ekipi Domžal in Stoba. Na finalnem tekmovanju v OS Krima so sodelovale ekipe mladih iz PGD Domžale, STOB. Radomlje in Studenec, ki so prikazale znanje iz. naslednjih (cm: splošna gasilska tematika, gasilska Zgodo vina. gasilstvo od A do Ž. pomerili pa so se tudi v dveh praktičnih vajah. Prijeten kulturni program so pripravili učenci iz OŠ Krtine. Zmagala je ekipa Studenca, ki je prejela prehodni pokal in zlate medalje, srebrna jc bila ekipa Domžal, bronaste medalje pa so prejeli mladi gasilci iz SI OBA. Sredi maja bo Komisija za mladino pripravila 2. regijsko tekmovanje društev Mladi gasilec na Osnovni šoli Venclja Perka in z njim počastila 20. letnico dela z mladimi na šolah. F. Z. Ob 55. obletnici vrnitve iz izgnanstva Gremo na osrednjo slovesnost Danes bi radi vse nekdanje izgnance povabili na obisk osrednje prireditve ob 55. letnici vrnitve iz izgnanstva, ki bo v začetku junija v Brežicah :di Krškem, saj je bilo s tega dela Slovenije v izgnanstvo odpel ja-nih največ naših ljudi. Društvo izgnancev Domžale bo pripravilo avtobusni prevoz na osrednjo prireditev, ob tej priložnosti pa si bomo ogledali sc nekatere zgodovinske znamenitosti (cga dela Slovenije. Vsi. ki sle se za obisk slovesnosti prijavili, boslc v prvih dneh maja prejeli obvestila, vsi ostali, ki bi se nam želeli pridružiti, pa pokličite enega od članov vodstva Krajevne organizacije Društva izgnancev Domžale. Tudi letos bo prireditev ob dnevu slovenskih izgnancev v Mostecu, kamor bomo organizirali brezplačni avtobusni promet. Zalo nc prezrite obvestila v naslednji številki Slamnika. Prosimo, da obvestite tudi vse druge vase znanec in prijatelje, ki SLAMNIKA morda ne berejo. Hvala. Za konec današnjega oglašanja pa še enkrat obvestilo vsem, ki sle pridobili pravice iz dopolnjenega Zakona o žrtvah vojnega nasilja -žrtev vojnega nasilja ob pogojih iz dosedanjega prvega člena zakona je naffiireC I tuli otrok, katerega starš jc bil ubit zaradi sodelovanja v NOB ali je izgubil življenje v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja po tem zakonu ali je bil ubil kol talce. Rok za vložitev zahtev - 30. 9. 2000. Prijetne prve poledic dni! Ekipa,mladih iz Radomelj in zmagovalci - člani PGD Studenec. Čestitamo! Iz življenja društva upokojencev Vir Virski upokojenci, člani DU Vir, smo imeli v soboto, 18. marca 2000, redni letni občni zbor. Na njem je bilo zbranih več kot 180 članov in gostov. Šc posebno smo bili radovedni, kaj nam bo o gradnji doma starejših na Viru povedala g. Pepica Olamiizina. ki seje vesela odzvala našemu vabilu. Povedala nam je: če bo šlo vse po sreči, bodo poleti že začeli graditi tako težko pričakovani dom, saj se zanj zanima kar precej občanov pa tudi sosednje občine bi rade odkupile nekaj postelj za svoje občane, ki bodo potrebovali domsko oskrbo. Najprej pa so nas s kulturnim programom v počastitev letošnjih jubilantov (70-, X0- in 90-letnikov) ler jubilejev (Prešernovo leto) in bližnjih praznikov (dan žena in materinski dan) razveselili olroci iz vrtca Palček š svojimi prizadevnimi vzgojiteljicami, oktet TOSAMA, Jure na svnthcsizcrju, g. Vrcnjakova in povezovalce g. Franci Scvšck. Hvaležni smo jim za prijetno urico! Nato pa smo naše delo zastavili s pregledom doseženih uspehov v letu 1999 in s planom dela za leto 2000. Spoznali smo; kaj pomeni druženje starejšim, ki so sicer v glavnem odrezani od vsakodnevnega dogajanja v delovnih organizacijah, v kalcrih so pustili 30 in več let svojega aktivnega življenja. Jih pa šc vedno zelo zanima dogajanje v družbenem, političnem in družabnem življenju. Ni nam namreč vseeno, kako nas hočejo nekateri odriniti v »kot na čakanje«, zavedamo pa se tudi, da moramo svoje življenje deliti z drugimi, mlajšimi, ki jim v sedanjem političnem in gospodarskem tre- Takole vesela in nasmejana je bila g. Pirčeva ob našem obisku. mil kn ludi ni z »rožicami postlano«, saj sc morajo kar pošteno boriti za vsakdanji kruh in preživetje. Mnogi smo že spoznali in ugotovili, da nam starejšim nekatere stranke nikakor niso naklonjene Zato bomo zelo previdni pri glasovanju na letošnjih volilvah in bomo oddali svoj glas res tistim, ki si prizadevajo za solidno »žitje in bilje« vseh nas in ne le za lastne politične interese in ambicije Po končanem uradnem delu smo se oh skromni pogostitvi in glasbi Sc kar malo zaklepetali, zaplesali in se lepo imeli. IjC kako kralkc so te urice druženja, saj si imamo Sc toliko povedali, »pojamrali« in si izmenjali izkušnje! Pa saj se letos še vidimo na pohodih, izletih, kolesarjenju, na pikniku, ob razslavi, na srečanjih in kar tako! Ker pa med nami ni bilo g. Marije Pirčevc. smo ji šli voščit srečno, zdravo in prijetno bivanje v Domu starejših v Domžalah ob njenem devetdesetem rojstnem dnevu. Bila jc prijetno presenečena in vesela, da je z. nami ob spremljavi harmonike tudi veselo zapela. Počuti se lepo, ker v sobi ni sama in se s sostanovalko in z vsemi lepo razume Da bi bila zdrava in da bi ostala vedno dobre volje, ji želimo šc enkrat in naj ve, da se nanjo večkrat spomnimo! Društvo narodnih noš v Domžalah V veliko veselje nam je, da nam je končno uspelo zbrati toliko poguma in predvsem volje, da ustanovimo novo društvo - Društvo narodnih noš Domžale. Ustanovni občni zbor smo imeli 7. 4. 2000 ob 18. uri v gostišču Keber. Prisotnih je bilo 63 ljubiteljev in imetnikov narodnih noš. Bilo je lepo videti takšno število članov že na ustanovnem občnem zboru, kajti to nam je samo potrdilo, da je naša usmeritev prava in da smo se pravilno odločili. Ker je ljubiteljev in imetnikov narodnih noš še več, upamo, da se nam boste pridružili. BETKA POTOČNIK Potrebo po združitvi nam je narekovalo spoznanje, da moramo ohranjati narodovo tradicijo, skrbeti, da ne bo Sla v pozabo, in lo prenašali na mlajši rod. Na ustanovnem občnem zboru smo imeli veliko sreče, da se nam jc pridružila tudi priznana etnologinja prof. ga. Dušica Kunavcr in da smo lahko prisluhnili njenim besedam, ki nam je čudovito podala razlago izvora, pomena in izdelave narodnih noš. Povedala je. da je le-la edinstvena in omenila, da korenine segajo zelo daleč nazaj - do kronanja slovenskih knezov na Gosposvetskem polju. Upajmo, da bomo go. Kunavcr imeli Se kdaj v gosteh, saj je poslala prva-častna članica našega društva. Načrti našega bodočega dela so: »Lipa« na Dunaju Med redne dejavnosti Društva za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale spada poleg izobraževanja tudi organizacija ekskurzij za člane po domovini in sosednjih državah. Vedno se nas nabere P"ln avtobus. Tako je bilo tudi I. aprila, ko smo se v zgodnjih jutranjih "rah odpravili za tri dni na Dunaj. Ker poznamo rek, da je za obisk glavnega mesta Avstrije treba pustiti trebuh zunaj, smo se za prvo lakoto oskrbeli s sendviči iz domače kuhinje. Po velemestu, ki šteje okoli milijon tristo tisoč prebivalcev, smo sc najprej popeljali z avtobusom. Za natančen ogled smo izbrali stari del mesta s številnimi znamenitostmi od parlamenta, mestne hiše. državne opere do številnih cerkva. Navdušil nas je Hofburg, kjer so prebivali avstrijski cesarji in do leta 1918 krojili tudi usodo Slovencev. Koliko bogastva so nagrmadili, nam je pokazal ogled njihove zakladnice. Ustavili smo se še v dvorni kapeli, kjer vsako nedeljo prepeva zarumeniti zbor Dunajskih dečkov, ki ga je pred več kot petsto leti vodil prvi dunajski škof, Ljubljančan Jurij Slatkonja. Sprehodili smo sc po čudovitih parkih Schonbrunna in Bcl-vedera V cesarski grobnici Kapucinske cerkve smo razmišljali o minljivosti slave Spoznali smo, kako pomemben pečal so Dunaju pustili Slovenci, ki so lam si udirali in zi veli v času Avslro-Ogrskc. Med njimi so gotovo najbolj znani matematik in topniški major Jurij Vega ler arhitekta Jožef Plečnik in Maks I a-biani. Nekaj posebnega sla Plečni- kova cerkev svetega Duha v Ottak-ringii in Zachcrlova palača. Izstopata tudi Fabianijcvi stavbi Arlaria in Urania. Z rahlo zavistjo smo srečevali dunajske lijakaije, ki so v staromodnih kočijah prevažali turiste, medlem ko smo si mi brusili podplate V umetnoslnozgodovinskem muzeju MtS je prevzela ustvarjalna moc številnih slikarjev iz različnih dežel in različnih obdobij. Po ogledu razstave slik Paula (ezana je bila mera umetniških užitkov polna. Bogato smo dopolnili znanje, ki ga vsak teden pridobivamo pri urah umel- nostne zgodovine in nemščine. Zadovoljni in utrujeni smo sc odpravili proti domu. Za slovo smo si spoloma ogledali še nenavadni hiši nedavno umrlega svetovno znanega avstrijskega arhitekta Hundcrlvvas-serja. Ekskurzijo Sta pripravili predsednica društva, gospa Metka Zupanek. in profesorica umetnostne zgodvi-nc, gospa Nadja Blalnik. ki nas jc po Dunaju tudi izvrstno vodila. JANKA JERMAN Želimo bili prisoini pri vseh prireditvah, kjer smo zaželeni in nas cenijo. Nismo politično obremenjeni in bomo veseli vsakega povabila in ludi željo organizatorja, koliko narodnih noš si organizator želi, da mu le polepšajo njegovo prireditev. Kolikor nam bodo finančna sredstva dovoljevala, bi si želeli ustanoviti folklorno skupino šolskih otrok, ki bi se učili narodnih plesov pod strokovnim vodstvom. Najeti bi želeli ludi prostor, kjer bi sc sestajali, organizirali predavanja in pripravljali razstave v zvezi z narodnimi nošami na Slovenskem. V posebno veselje nam bi bilo, če bi uspeli raziskovalno prikazali krajevno izrazoslovje po narodnih nošah. Želimo tudi sodelovati s sosednjimi društvi narodnih noš doma in v tujini, kjer bomo predstavljali Občino Domžale. Idej je veliko, vendar bo vse odvisno od finančnih sredstev, zato žc sedaj prosimo sponzorjc-lju-biteljc narodnih noš. da nam priskočijo na pomoč. Hvala že vnaprej. Vse informacije m želje po vključitvi in sponzorstvu dobite trenutno na sedežu druSIva pri ga. Olgi Pavlin. Poljska pol 2. tel. 715-513 ali MOBI 041-256-327. OLGA PAVLIN Domžale, Lokev, Štanjel Enodnevni izlet po Primorskem krasu Naše popotovanje sc je začelo 13 aprila 2000 zjutraj v Pcčah in končalo zvečer na islem kraju. Blizu 50 udeležencev iz vseh organizacij Združenj borcev in udeležencev NOB se je od pravilo na Primorsko, saj smo sc namenili ogledat vojaški muzej iz. prve in druge svetovne vojne »TABOR« l/r kev. Lastnika in upravitelja sta družinski par Rože, ki sta nas pričakala pred muzejem in nas na kratko seznanila o naslanku in pomenu lega elitnega muzeja, pomembnega tako za Slovenijo kol Evropo, saj toliko tisoč različnih eksponatov ni v nobenem drugem muzeju. V dveh skupinah smo si Z vodnikoma ogledali razstavljeni vojaški zbirki, ki sta postavljeni tako, da jc obiskovalec postavljen na sredino med desno in levo politično usmerjenimi stranmi. Po končanem temeljitem ogledu smo se okrepčali v bifeju v pritličju, nato pa obiskali znamenito lokavsko cerkev, o njeni zgodovini je veliko povedal župni upravitelj Tomaž Kodrič. Današnja cerkev je zgrajena na mestu prvotne, v njej so freske znanega slikarja Toneta Kralja. Zlasti zanimiv jc križev pot, ki ponazarja trpljenje slovenskega ljudstva pod fašistično oblastjo v leh krajih. lokev jc prava kraška vas s skupaj povezanimi hišami v starem vaškem jedru in dvorišči, obdanimi z zidovi ler ozkimi potmi, ki se vijejo po vasi. Najstarejši cerkveni objekt je gotska kapelica Marije Pomočnice lokev se .je brez. industrijskih obratov počasi razvijala. V njej jc manjša sušilnica kvalitetnih pršutov in suhomesnatih izdelkov. Vas sedaj doživlia svoj preporod, saj naslajajo novi obrati in firme. Iz Lokev smo se peljali na ogled Štanjela na Krasu, kjer nas je z nasmeškom pozdravila ga. Duška Svagelj iz Turističnega društva Štanjel ki je duša vsega dogajanja. Povedala jc veliko zanimivega o kraju in gradu. V grajskih prostorih smo si lahko ogledali največjo razstavo pirhov - vseh vrsi raznobarvnih pisanic. Do našega obiska so jih zbrali 1300, zaključili pa jo bodo z. iskanjem »zlatega jajčka na labijanovcm vrlu in »Sicanjem« pirhov. Grad počasi obnavljajo, saj je njegova obnova zelo draga, ovira je tudi, da del Štanjela še vedno nima vodovoda in kanalizacije. Pred leti jc Turističnemu društvu prisluhnila Evropska unija Izdelati je bil pilotni projekt KRAS. katerega sedež je na gradu. Gospa Duška skrbi tudi za Spacalovo galerijo, vodi oglede in upravlja tudi bifejček. kjer se vsak lahko okrepča, kupi razglednice, spo-minčke in dobi prospekte. Renesančno baročni grad in poznogotska cerkev sv. Danijela dajeta Štanjelu svojstven pečat. Seznanili smo se z. zgodovino, danes pa grad stoji kot mogočen pomnik tradicije in kulture, saj kljubuje času, opozarja in tudi vabi. V notranjosti KraSke hiše je urejena etnološka zbirka, grad z dvoriščem je prizorišče kulturnih prireditev, lepi so Fabianovi vrtovi in pogled z gradu na Štanjel. G. Rajko Hafner se je ob zaključku ogleda zahvalil ge. Duški za odlično vodenje, saj smo bili vsi izletniki, nekateri so bili v Štanjelu prvič, zelo zadovoljni. Po ogledu smo imeli v bližnji gostilni ZORO skupno kosilo, po katerem smo se v večernih urah zadovoljni z dobrimi vtisi vrnili na svoje domove. Organizatorju izleta, vodiču in voznik se v imenu vseh udeležencev poučnega izleta po prelepi Primorski lepo zahvaljujem in želim, da bi lakih izletov bilo Se več. Jože Novak Po Avstraliji (2) Med rojaki (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Slovenski klub je bil oddaljen kakšnih 25 kilometrov iz središča mesta, kjer smo bili nastanjeni. Ker pa je bila nedelja, je bila edina možnost prevoza do kluba taksi. Med vožnjo s taksijem sva se z voznikom zapletla v pogovor in kot sem ugotovil iz razgovora, je bil Madžar, ki že 20 let živi in dela v Zahodni Avstraliji. Ko sem mu povedal svojo smer, to je Slovenski klub, se je tako zelo vzradostil nad tem, da je srečal nekoga iz Evrope, da je skoraj pozabil na hitrost vožnje, saj sva se odpeljala skoraj 10 km iz kraja Gu-iktford, kjer je sedež kluba. Pred Slovenski klub sem prispel ravno v trenutku, ko so se pred vrati zadnji člani že pozdravljali za odhod. Najprej prepoznam g. Pestotnika. Oh mojem pričakovanju, da se bo skupina razšla, so se vsi z veseljem zadržali z mano v klubu. Obujali smo spomine na rodno Slovenijo, pripovedovali, iz katerih krajev Slovenije prihajajo in kaj so v teh 30-40 let ustvarili, dosegli. Večer se je počasi prevešal v pozne večerne ure, ko me je g. Pestotnik povabil še na krajši obisk k njemu domov. Tam sem se počutil doma. saj me je prijazno sprejela tudi njegova soproga ga. Pestotnik, ki mi je pripravila čudovito večerjo. Domov Zadnji dan pred odhodom letala iz. Melbourna sem se še zadnjič sprehodil po centralnih ulicah mesta, si kupil kakšen spominek in odlctel z letalom do letališča Zagreb, kjer sta me že čakala moja starša. To 21-dnevno vtisov polno potovanje po Avstraliji bo ostalo v mojem življenju nepozabno. Skupaj s skupino in sam smo preleteli in prepotovali slabo dolžino ekvatorja. Ogledali smo si tri največja mesta, videli vse značilne živali, spoznali različnost, odprtost, tolerantnost in sproščenost ljudi tam »spodaj«, še posebej pa njihove življenjske navade. Ob vsem tem druženju smo vsi skupaj postali pravi prija- Od desne proti levi: g. Dušan in ga. Jana Lav-rič, ga. Marta Penca in ga. Magda Pišotek t olj i in si vlili zaupanje v sebe in v druge. Biti prisoten tako daleč stran od domovine na nekem praznovanju, ni samo stvar denarja in časa. Vse to je stvar odločenosti in volje, drugačnosti in spoznanja, da želimo doseči nekaj več. doživeli osebno duhovno popolnost m poslati skupnost, ki je odprla I udi navzven. Ob koncu izrekam posebno zahvalo vsem Slovencem v Avstraliji, ki so mi odprli vrata v svoja srca ter poskušali sprejeti delček domačnosti. Zahvala velja tudi mojima staršema, ki sta mi dala prava življenjska navodila in načela za življenje ter seveda prave vrednote, da sem omogočil izvedbo svojih sanj. S tem sem lahko se bolj s srcem in dušo iskreno podoživ-Ijal tiste dogodke, ki jih verjetno nc bi nikoli oz. jih sploh nc bi bilo mogoče. TOMAŽ LAVRIČ Predsednik SDS, g. Janez Janša, je čestital g. Romanu Kurmanšku za enkratno organizacijo seje Sveta SDS. Predsednik in podpredsednik SDS, g. Janez Janša in dr. Brejc pričakujeta, da bo sprejet večinski volilni sistem. V Domžalah je zasedal najvišji organ Socialdemokratske stranke Slovenije Svet SDS je za kongresom drugi najvišji organ Socialdemokratske stranke Slovenije. Zasedanja potekajo v določenih časovnih presledkih po krajih širom naše države. V petek. 14. aprila, so bile Domžale gostitelj članov Sveta SDS, ki je zasedal v dvorani Kulturnega doma Franca Bcr- nika. Prisotni so bili vsi člani Sveta SDS vključno s predsednikom stranke, g. Janezom Janšo ter podpredsednikom stranke in vodjo svetniške skupine SDS v Domžalah, dr. Mihom Brejcem. Prisotne je v imenu Občinskega odbora SDS Domžale pozdravil predsednik OO SDS Domžale in podžupan Občine Domžale, g. Roman Kurmanšck. V svojem nagovoru jc poleg dobrodošlice članom Sveta SDS Ic-tc v nekaj besedah seznanil z delovanjem OO SDS Domžale ter s političnimi razmerami, ki vladajo v naši občini. Na žalost imajo stranke kon- tinuitete večino v Občinskem svetu in nemalokrat z argumentom moči vsilijo politične odločitve, ki niso v korist občanov in občank občine Domžale, temveč gre le za zadovoljevanje ozkih osebnih interesov. Njihove odločitve žc zbujajo val negodovanja med občani, zato jim »politični rating« v občini opazno upada, medlem ko strankam slovenske pomladi, Sc zlasti SDS. vztrajno narašča. Za to je poleg aktivnosti domžalskega odbora SDS zaslužen tudi predsednik SDS, g. Janez Janša, saj ljudje njegove poteze v javnosli spremljajo z izrednim odobravanjem. Zato jc Sc posebej toplo pozdravil njegovo prisotnost v Domžalah in mu zaželel Sc mnogo uspehov na vseh področjih. Člani Sveta SDS so poleg rednih in formalnih točk večino časa namenili volilni zakonodaji. Koaliciji Slovenija ter združevanju SKD in SLS. Po razpravi sc je jasno izkristaliziralo mnenje, da morajo naslednje volitve, redne ali predčasne, vsekakor potekati po večinskem volilnem sistemu. Nc zaradi tega, ker ga jc predlagala ravno naša stranka, temveč zato, ker jc bil večinsko podprl od volivcev, to odločitev jc podprlo tudi Ustavno sodišče RS. Če v kakšni državi, ki se ima za demokratično, nc upoštevajo volje ljudstva in Ustavnega sodišča, potem jc s to državo oz. politično večino, ki ji trenutno vlada, resnično ne- kaj hudo narobe Če volitve ne bodo izvedene pO večinskem sistemu, bo pri nas porušen pravni red. pod vprašaj se postavi spoštovanje ustavnosti in zakonitosti, pod vprašaj se postavi osnovna načela demokratičnosti Tudi druga odločba Ustavnega sodišča, ki jo mnogi povzemajo napačno, govori v prid prvotni odločitvi, saj pravi, da je sedanji volilni sistem sicer legitimen, vendar pa MORAJO biti naslednje volitve izvedene v skladu z voljo ljudstva, torej na podlagi večinskega sistema. Svet SDS jc sprejel sklep, da se mora vodstvo stranke zavzemali za izvedbo volitev na način, ki ga je izbralo ljudstvo in potrdilo Ustavno sodišče, predsednika SDS, g Janeza Janšo pa je pooblastilo, da podpiše sporazum p delovanju Koalicije Slovenija. ("lani Sveta SDS so se v Domžalah odlično počutili in bodo zagotovo še prišli, saj so doživeli lep sprejem. Šc posebno so sc razveselili maskote naše občine, slamnika v miniaturni obliki ler mape s turističnimi prospekti naše občine. . JANEZ STIBRIC Po združitvi SKD in SLS: Nova stranka na politični sceni Malokdo je verjel, da se bo res zgodilo: najprej seje v Mariboru v petek, 14. aprila zgodil šesti in zadnji kongres SKD. Iz Domžal sva se kongresa udeležila Bogdan Osolin, kot predsednik občinskega odbora in podpisani. Ni manjkalo mešanih občutkov; nekdo jih je na hu moren način označil kot fantovščino, kjer je tudi nekaj grenkobe zaradi slovesa, vendar pa je prevladalo prepričanje, da ne glede na takšne ali drugačne občutke združitev (ki jo je SKD zagovarjala in si zanjo prizadevala že leta) nujna, daje potrebno izpolniti pričakovanja volivcev obeh (in drugih) strank. Lojze Peterle govori na zadnjem kongresu SKD, ki je 14. aprila potekal v Mariboru pod zgovornim naslovom »SKD - gremo naprej.« Kongresa SKD v Mariboru se je udeležil tudi Bogdan Osolin (drugi z desne). V poročilu o delu stranke na kongresu je Lojze Peterle ocenil desetletno zgodovino SKD, njen bistveni prispevek k politični rehabilitaciji kristjanov, osamosvojitvi in demokratizaciji, orisal naporni potek združevanja, pa tudi povedal, da si združene stranke ne predstavlja brez dialoga med krščansko-demokratsko in ljudsko stranjo pljuč: »SKD z odločitvijo za združitev z SLS ne preneha obstajati, ampak želi vse pozitivno, kar je v enajstih letih svojega dela razvila, združiti z vsem dobrim na strani SLS v novo kakovost... V najtežjih trenutkih in ko je šlo za dosego naših najvišjih ciljev, je bila krščanska demokracija za Slovenijo najboljša izkaznica. Z evrop-skostjo naša stranka ni imela nikoli težav. Kot take so nas prepoznavali na evropskih političnih odrih, kot taki smo med vsemi slovenskimi strankami prvi dosegli članstvo v političnih internacionalah... Nc vem, če je kakšna druga stranka bolj kot krščanska demokracija v teh letih dokazala sposobnost nove politične kul- ture brez ekstremizmov in populizma. SKD vstopa v novo fazo slovenske politike z. jasno politično mislijo, z. izdelanimi koncepti, z izkušenimi ljudmi, s čistimi računi in plusom v strankini blagajni...« Ko je govoril o izkušnji SKD v vladi z Liberalno demokracijo je Peterle dejal: »Naj bo v tej zvezi jasno in načelno povedano: nekatere vrednote evropskega liberalizma so krščanski demokraciji nedvomno blizu in nikoli se nismo borili proti liberalizmu kot političnemu nazoru kar na splošno. Borili pa smo se in se Se proti Liberalni demokraciji Slovenije, ne zaradi njenega imena, ampak zaradi njenih metod in kontinuiete komunistične ideologije... Slovenska LDS se jc vešče naslonila na idcološko-politično ozadje, ki ga jc pol stoletja sistematično gradila nekdanja komunistična partija, ki še danes zaposluje Slovenijo z vsiljeno polarizacijo med liberalci in klerikalci. Res brez potrebe nas zaposluje s kulturnim bojem, ki jc popolnoma v nasprotju s potrebami časa, v katerem živimo. Tovrst- ne fronte slovenske krščanske demokracije ne zanimajo in menim, da so nekoristne.« »Po osmih letih mešanih vlad s prevlado Liberalne demokracije smo skupaj z SLS in SDS, z. izglasovanjem nezaupnice Drnovškovi vladi odprli možnost za spremembo, ki bo omogočila ponoven razmah demokratičnih reform, novo dinamiko odločanja in uvedbo evropske kakovosti življenja,« je Peterle orisal zadnje dogajanje, ki se je v parlamentu nadaljevalo s predlogom pomladnih strank za dr. Andreja Bajuka kot mandatarja prehodne vlade V zvezi z včasih prav težkim procesom združevanja pa jc dodal: »Naj povem tudi tu: Slovenski ljudski slranki nismo postavljali absolutnih pogojev in imela je na izbiro dvoje: ali enakopraven vstop v koalicijo Slovenija ali združitev pred volitvami z izstopom iz vlade Vesel sem, da sc je SLS odločila za drugo možnost...« Dodal jc Sc, da sc združitev nikakor nc sme spremeniti v svoje nasprotje, namreč v razdor. «Nc bom dovolil, da bila ta stranka kogarkoli orodje ali vzvod,« je Peterle odgovoril na nekatere pritiske, ki v zvezi s potekom združevanja niso pojenjali niti do dneva združitve. V tem duhu privrženosti združitve, ki jc vedno prevevala SKD pa so minila tudi glasovanja o prav vseh združitvenih dokumentih. Ti so bili sprejeti soglasno, v lc nekaj minutah. Tudi odločitev o vstopu v koalicijo Slovenija je bi-ia sprejeta lc z. enim samim glasom proti. V razpravi o združevanju jc pozornost delegatov s svojim nastopom pritegnil tudi predsednik OO SKD Domžale Bogdan Osolin. Šele po drugi uri zjutraj (tako dolgo sc jc zavleklo štetje glasov za SKD-jcvo polovico članov organov združene stranke) sva sc z Bogdanom napotila proti domu, čeprav naju je je že čez nekaj ur čakal združitveni kongres v festivalni dvorani v Ljubljani. Tam sta obe stranki »zlepili« skupaj svoji polovici organov združene stranke ter volili predsednika združene stranke in ime Kot jc znano jc močno zmagal kandidat SLS dr. Franc Za- gožen, ki jc tako tudi postal prvi predsednik stranke s - priznajmo, nekoliko nenavadnim in dolgim - imenom SLS + SKD Slovenska ljudska stranka. Združena stranka ima tudi tri podpredsednike: Lojzeta Peterleta, Marjana Podobnika in dr. Andreja Bajuka. Vzdušje na združitvenem kongresu žal ni bilo najboljše. Zlasti krščanski demokrati so imeli semintja občutek, da ta-korekoč izginevajo s slovenskega političnega prizorišča, kar jc - po mnenju mnogih - simbolično nakazovalo tudi nesrečno ime nove stranke. Kakorkoli že, kot demokrali moramo vse to sprejeti in s tem živeti, delati pa za bistveno: da bo združena stranka razpoznavna kot glavna sila v desno-sredin-skem prostoru. Potrebno bo veliko pozornosti, potrpežljivosti, umirjenosti in tudi strpnosti, da bo »z.lcpljcnje« obeh strank tudi zaživelo kot prava združitev in nc formalnost, ki se jc zgodila lam nekje v Ljubljani. Združena SLS+SKD Slovenska ljudska stranka ima danes v Državnem zboru 28 poslan- cev - imeti jih mora tudi po volitvah. Uspeh na volitvah bo mogoč lc z jasno politično usmeritvijo. Upamo, da bosta v modrosti in strpnosti zaživeli obe lici, obe pljučni krili, obe očesi in obe ušesi združene stranke, ki sc morata dopolnjevati, nc pa izključevati ali premagovati. Presojo, ali bo res tako, bodo dali volivci in Sc prej kot v letu dni tudi delegati prvega pravega kongresa združene stranke. Da bo stranka po volitvah lahko kaj bistvenega spremenila, pa bo nujno tudi širše predvolilno zavezništvo s Social-dcmok ruti, ki ga jc združitveni kongres že potrdil, ni pa še bilo pod-, pisano. Ze kmalu se bosta tudi v Domžalah združila občinska odbora SKD in SIJ> in sicer tako, da sc bosta v enakem številu »zlepila« dosedanja ožja občinska odbora obeh strank. Za predsednika pa bo potreben dogovor ali volitve. Vse, ki sc prepoznavajo v vrednotah obeh dosedanjih ler združene stranke vabimo, da sc nam pridružijo! LEON MARC Izvoljeno vodstvo Konference sindikata VELE Štirinajstega aprila je bila v prostorih prodajnega centra v Jaršah konstitutivna seja Konference sindikata VELE. To se je zgodilo po trimesečnem delu delovne skupine za pripravo nove organiziranosti sindikata v družbi VELE. Za predsednika konference jc bil izvoljen Ciril Sesek iz sindikata enota Domžale, za podpredsednika pa Tone Hočevar iz sindikata enota Grosuplje. Ustanovne seje Konference sindikata VELE so se udeležili člani uprave družbe Vele, sekretar ROS trgovine in sekretarka območne organizacije. Konferenca sindikata VELE bo v okviru svojih nalog skrbela za poenoten sistem obvešča- Ciril Sesek in Tone Hočevar, predsednik in podpredsednik Konference VELE Domžale nja ter zastopala in uveljavljala skupne interese in stališča članstva v družbi in navzven. Novo izvoljenemu vodstvu želimo veliko uspehov! Članski sestanek sindikata v vrtcu Urša Osemnajstega aprila je bil v prostorih vrtca Urša letni članski sestanek sindikata, ki se ga jc udeležilo 41 članic in en član. O delu in lanskih dosežkih je poročala predsednica sindikata Jožica KRAMAR. V razpravi so udeleženci sestanka pohvalili delo predsednice sindikata in članov izvršnega odbora in izrazili željo, da s tako vnemo nadaljujejo delo tudi v letošnjem letu. Različne oblike izobraževanja, dobro obveščanje, medsebojno povezovanje na skupnih izletih in družabnih srečanjih ter medsebojna pomoč utrjujejo stanovsko pripadnost in medsebojne odnose v organizaciji. UNIVERZALE -Nadzorni svet končno imenoval novega direktorja Po vseh zapletih glede vodstva podjetja je nadzorni svet Univerzale Domžale 18. aprila imenoval za novega direktorja družbe Matija DOBNI-KA. Kljub temu pa ostajajo razmere v tem podjetju zelo težke. Želimo, da bi se zagotovila vpletenih v sanacijo tega najstarejšega domžalskega podjetja uresničila v dejanjih, ki hi pomenila ohranitev čim večjega števila delovnih mest. _ JUSTI ARNUS Kam in kako na letni dopust? Na podlagi 2. člena Pravilnika o koriščenju počitniških kapacitet Območne organizacije ZSSS Domžale objavljamo razpis za letovanje v počitniških objektih v letni sezoni 2004). DELAVCI - člani sindikata. ki želijo letovati v počitniških kapacitetah Območne organizacije ZSSS Domžale, SE PRIJAVIJO pri predsedniku sindikata podjetja oz. zavoda ali v pisarni Območne organizacije ZSSS Domžale, Ljubljanska 70/1. do 12. maja 2000. CENE LETOVANJA (v SIT) 25. 6. do 25. 8. 2000 15. A. do 25. 6. in 25.8. do 15.9. 2000 LUCIJA (Portorož) počitniška prikolica 5.000,00 2.500.00 FIESA (Piran) počitniška prikolica 5.000.00 2.500,00 STELLA MARIŠ (Umag) počitniška prikolica 5.000,00 2.500.00 PREMANTURA* (Pula) počitniška prikolica 4.000,00 1.800,00 NJIVICE (Krk) počitniška prikolica 4.700,00 2.400,00 JEŽEV AC (Krk) počitniška prikolica 4.700,00 2.400,00 BOHINJSKA BISTRICA počitniška garsonjera 3.500,00 2.400.00 KRANJSKA GORA** soba v 1'orenlovem domu 4.000,00 * V Premanluri jc letovanje mo/no med I. 7. in 31. X. 2000. ** V Kranjski Gori ludi izven sezone velja enaka cena. STROŠKE LETOVANJA v sindikalnem počitniškem objektu poravnavajo koristniki v največ treh obrokih. V ceno je vštet DDV po stopnji 19%. Pri odpovedi krajši od 10 dni zaračunamo stroške poslovanja in 30% celotne cene za letovanje, pri odpovedi krajši od 20 dni pa 10% cene za letovanje in stroške poslovanja. O rezultatih razpisa bomo obveščali osebno po pošti. ~ JUSTI ARNUS stran IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI Pločnika še dolgo ne bo? Morda bi kdo v hipu pomislil, da gre za neke preroške besede, pa temu ni tako, gre za povsem resnične besede, ki jih je izrekel visok občinski funkcionar. Seveda imamo v mislih cestišče s pločnikom (po novem mu pravijo tudi hodnik), ki naj bi povezoval center Radomelj z Arbore-lumoiii Volčji Potok. Vsa zadeva bi morata imeti že dolgo sivo brado, saj ideje in uvodni razgovori, pa tudi žc določeni koraki segajo v davno leto 1992. V tej dolgi dobi (dolgi vsaj za investicije v infrastrukturo) seje marsikaj dogajalo. Izdelani so bili projekti, rezerviran denar, pa zopet nič. Seveda, menjale so se generacije, s tem pa tudi pogledi na obstoječo problematiko. Skratka, v letu 2000 smo približno tam, kot pred osmimi leti, torej na začetku. Zakaj želimo spregovoriti o cestnih težavah tudi na časopisnih straneh? Prvič zato, da rečemo bolni bob, drugič pa ludi zalo, da razna odprla pisma in bodice usmerimo v pravo smer. Ko smo omenili, da so bili nekoč že izdelani projekti, so bila po njih predvidena široka cestišča z dodatno zgrajenim pločnikom. Glede na regionalni pomen prometnice pa seveda ta Širina nc zadošča, kar jc v predpisih o javnih cestiščih in prometu jasno obrazloženo. Tako bodo novi projekti, ki so v naslajanju, predvideli širino cestišča 6 m, plus 1,5 m za pločnik. V tem grmu pa tiči zajec, ki ga bo težko prepoditi iz skrivališča. Sicer pa jc v tem stavku lc metafora, ki pa velja za Radomlja-ne, saj jih bo težko pregovoriti, da bo takšna »avtocesta« družbeno koristna ziideva. V šali bi lahko dejali, da so krivi naši očetje pa dedje, ker so hiše postavili preveč skupaj, ker niso računali na avtomobilski promet; ker ... No, takšnih kerov bi lahko našteli še kar naprej, pa nima smisla, zato so tu sedaj sinovi in vnuki, ki morajo reševali zadeve. Pa jih res rešujejo, seveda jih, loda lc malce čudno. Saj ne, da bi na vsa ušla hvalili občino, pa vendar imamo občutek, da je pripravljena na razne kompromise in kompenzacije, kar pa nc bi mogli trditi za domačine, ki živijo in bodo živeli ob cesti. Poglejte, imamo primer, ko bi občina za razumno ceno rada odkupila hišo, pa zaradi diametralno različnih pogledov na vrednost oblekla z. odkupom nc bo nič. Nadalje naletimo na primer, ko bi morili občan zaradi nadomestne gradnje že davno podreti staro hišo. Ker tega ni storil v razumnem ča- su, jc zadeva nerazumno zastarala, šc bolj pa so nerazumne njegove sedanje Zahteve. Občina naj bi plačala velike vsote tolarjev, da bi ji blagovolil skrajšati hišo za kakšen meter do dva. Pa težavam šc ni videti konca, če sc lc malo pomaknemo proti severu. Kaj storiti s hišo, ki je z enim vogalom praktično na glavni cesti, lahko komentiramo, da je skoraj nerešljiv problem. Zanimiv je tudi primer, ko bi občan rade volje dovolil gradnjo pločnika, vendar pa naj tudi občina pokaže dobro voljo in naj mu dovoli oziroma odobri gradnjo dveh hišic. V nadaljevanju pa naletimo na primere, ko jim je odkupna cena zemljišča povsem sprejemljiva. Klasičen primer, ko kupce in prodajalec povsem različno ocenjujeta vrednost naravne dobrine. Sedaj pa žc naletimo na sposobnega in prevejanega kmeta, ki bi zopet odstopil svoje zemljišče, če bi mu občina za protiuslugo uredila neke zadeve v sosednji občini. Pa vse kaže, da tudi iz. le moke ne bo veliko kruha, ker jc visoki uradnik iz naše občine žc izjavil, da te zahteve nc more uredili. Tako vam jc to, dragi bralci, in pri reševanju vseh zapletenih zadev bi res morali imeti še eno "železo v ognju, to pa je v vzhodni krak, ki vodi proti sosednji vasi Rova. Tudi na tej strani bi želeli imeti pločnik, težave pa se bodo najbrž ponovile. Predvidevamo sicer, da bodo nesporazumi v milejši obliki, bodo pa prav gotovo. Ko že ugotavljamo razne radomeljske probleme, nc bo prav nič narobe, če se še malo dotaknemo glavnega križišča. O tem jc bilo žc veliko povedanega, nekaj pa tudi narisanega in napisanega. Tudi zbor krajanov jc na lanskoletni septembrski seji dorckcl marsikaj, kar bo v neki prihodnosti vplivalo na izgled središča Radomelj. Nočemo sicer ponavljati nekaterih ugotovitev, kljub temu pa bi želeli polemizirali z nekaterimi zaključki. Ko je lek-la beseda o semaforjih, je bilo kar ganljivo, kako so posamezniki zatrjevali, da ti pravzaprav niso potrebni. Med njimi so bile prav banalne trditve in obrazložitve, kot na primer, da v tem križišču še ni bilo nesreče s smrtnim izidom, ali pa recimo, da semaforji povzročajo same zastoje. Ju. prosimo vas, torej počakajmo, da bo prišlo do kakšne smrtne nesreče, potem se bomo pa zganili. V Ljubljani, Domžalah, McngSu. Dobu in vseh večjih krajih so pa tako ali tako postavili semaforje samo zato, da imajo večje zastoje. Zaključki na občnem zboru pa so bili vendarle takšni, da se ob urejanju križišča položijo samo podzemski priključki za semaforje. Vse ostale pa bo, ko bo. Verjemite nam, da je bila županja, ki ima vedno premalo denarja za proračunske apetile, kar zadovoljna s takšnimi sklepi. Najbrž si je politični mislila: čc so v Radomljah takšni konservativci, tudi prav. bomo pa dali denar tja, kjer ga bodo z veseljem sprejeli in porabili. Šc vedno pa ne moremo mimo dejstva, da se reči, ki ogrožajo kolesarje in pešce odvijajo tako po polževo. Preostane nam torej lc šc apel, oziroma skromen nasvet. Starši, ti imate šoloobvezne otroke, vozite jih še naprej v šolo in iz nje, da se ne bo zgodilo kaj hudega. Kako boste to storili, je izključno vaš problem. Čc pa se boste že sami našli v vlogi pešca ali kolesarja, pa upoštevajte pravilo, da je cestišče samo za avtomobilski promet. S tem bi naše razmišljanje o perečih lemah, ki zadevajo KS Radomlje in v veliki meri vsakega posameznika, pripeljali h koncu. Kolikor pa seveda poznamo posameznike in ludi možnosti občine, lahko lc podkrepimo besede zapisane v naslovu, PLOČNIKA ŠE DOLGO NE BO, žal! KS RADOMLJE Novo Radomeljsko ogledalo Pred velikonočnimi prazniki je izšla 9. številka Radomeljskega ogledala. Tokrat v barvnem ovitku. Razveselila se je obnovljenih fresk v cerkvi Sv. Marjete v Radomljah in predstavila gospoda /upnika Janeza Jarca. Razgovorih se jc o delu in planih Krajevne skupnosti Radomlje in 0 načrtih za leto 2000 vseh številnih in aktivnih drušlev v kraju. Spotaknila sc je ob nekaj neizpolnjenih obljub v rubriki hvalimo - grajamo. Predstavila jc priprave na ureditev območja Kamniške Bistrice in Mlake ter probleme s Stirinožnimi ljubljenčki, kot tudi želje o zaščiti in ohranitvi Mlinščice. Objavila jc datume spominskih srečanj v občini do konca leta, nekaj pesmi naših pes- Radomeljsko ogledalo nic. nagradno križanko s turističnim geslom in še in še. Pestra, zanimiva poučna, za vsakogar nekaj. Za raznolikost, barvitost in in-formalivnosl se številka zahvaljuje izdajatelju - Turističnemu društvu Radomlje - in vsem članom uredniškega odbora. Z. L. Vandali ponovno na krtinski postaji Avtobusna postaja v Krtini je redna njo raznašajo svojo odvečno energijo, vi jo vedno le kakšen teden po tem, ko Najbolj na udaru so steklena okna, zalo je že prav nevarno čakati na avtobus med vso razbito steklovino, ki štrli od povsod. Seveda glažovine, kateri so pridane prazne steklenice, od ene obnovitve pa do druge nihče ne odstrani. Za na- tarča neznanih razbojnikov, ki nad-V zadnjih petih letih se nanjo spra-je obnovljena. meček v postaji zato še piha, prav tako pa vanjo nese Se dež. Ob zadnjem napadu so uničili Se na novo postavljen koš. Dejstvo, da sc to dogaja že dlje časa, govori zato, da so storitelji domačini. Vandalizcm nastopi vedno še isti teden, ko postajo obnovijo. To, da policija pri tem ne more veliko pomagati, je razumljivo, ker pač ni možno paziti vsako noč ene postaje. Vprašanje pa je, če je ekonomično zapravljati denar za nenehno obnavljanje postaje Krajevna skupnost bi lahko poiskala trajnejšo rešitev in znižala javno porabo. Okna bi se lahko preprosto zazidala ali pa močno zabila z. lesom. Kot prvo bi bilo to vsekakor varnejše, kot drugo bolj ekološko, kot tretje pa varčnejše. Vprašljiv bi bil le videz; ta pa bi bil samo odsev kulture in zrelosti, ki ju dosegajo nekateri. ROK PIRNAT Ihanski nadzor gradnje avto ceste Tudi člani sveta KS Ihan so ob gradnji AC zelo aktivni in redno spremljajo potek in nadzor gradnje ter usklajevanje AC po uredbi. Vendar vedno ni vse lepo izpeljano, kot je narisano in zapisano v načrtih, line 11.4. 2000 je imel prede-sednik KS Ihan g. Boštjan Lekan s povabljenimi izredni sestanek o problematiki AC s tremi točkami: 1. potek trase nadvoza Ihan - Domžale 2. modernizacija lokalne ceste Ihan -Studa 3. ureditev potoka Draga Sestanek je vodil g. Jože Vcngusl (CONSTRUCTA CELJE), ki je pooblaščen za nadZOI gradine AC skozi Občino Domžale, g. Ioni Dragar - Občinski svetnik, g. Janko Ccvec in g. Janko (iregorič - svetnika KS Ihan in g. Stane Zupan DDC Pod prvo točko dnevnega reda je bilo ugotovljeno, da nadvoz poteka DO načrtih in zaradi nesoglasij dveh lastnikov bo priključek na Brezni-kovo oz. na Ibansko cesto develde-setstopinjski (šikana). Za reSilcv tega problema jc DIX" vložila zahtevo za razlastitev dveh lastnikov zemljišč. Po zagotovilih DDC 00 projekt izpeljan v celoti takrat, ko bo končan pravni postopek. Med začasno izvedbo sc DARS zavezuje, da bo vozno tehnično usposobil in opremil z. ustrezno prometno sig- nalizacijo omenjeni odsek ter s tem zagotovil nemoten in varen promet. Čez nadvoz, v smeri proti Domžalam bo na desni strani kolesarska sleza. po levi strani pa hodnik za pešce. Povezati je potrebno tudi hodnik 1'relog - Zaboršl ter proučiti možnost kolesarske steze Ihan -I (omžale, ker je KS Ih.ni dala že za-htevo s planom za proračun 2000. Zagotovljeno še ni bilo, ali bo nadvoz razsvetljen, kar pa bi bilo po besedah predstavnikov KS zelo nujno in polrebno za večjo varnost. V uredbi je napisano, da je ob gradnji AC polrebno asfaltirati tudi cesto Studa - Ihan do že urejenega asfalta, na kar DIX" tudi pristaja. Zaradi povečanega prometa po cesti Studa - Ihan pa jc bilo predlagano,da križišče na Brczniko-vi cesti ni ustrezno varno in ne bo dovoljevalo povečanje prometa. Projektant mora preučili ludi možnost razširili kri/isčc oz. ga primerno uredili, da bi zagolovili varnost udeležencev v prometu Ob izgradnji zadrževalnika Mlake po zagotovilih DIX' jc bilo izrečeno, da to ne bo poslabšalo in povečalo poplav v naselju Prelog, saj bo zadrževalnik vode zadrževal in jih postopoma v manjših količinah, kot so količine visokih voda spuščal v potok Draga. S to trditvijo sc predstavniki KS niso strinjali in ostro protestirali, da bi sc voda iz zadrževalnika spuščala v kanal Draga, ki jc namenjeno hudourniškim vodam. Voda iz. zadrževalnika se mora ob AC iztekati v Kamniško Bistrico, sij bi poleni v Prelogu imeli vodo ne en leden, ampak lahko ludi več tednov, do dne ko se zadrževalnik ne bi izpraznil. Ob zaključku si je g. Vcngust zadal naloge, da vse tri točke s KS izvede in se tako pride do najboljših izvedb. PREDSEDNIK SVETA KS Boštjan Lekan Bo potrebno na nadvoz, ki bo speljan nad AC med Ihanom in Domžalami, skočiti? KS Ihan - zbor krajanov 23. marca 2000 je predsednik Sveta KS Ihan g. Boštjan Lekan sklical zbor krajanov za naselja Ihan, Selo, Brdo in Goričica. Udeležilo se ga je 80 krajanov, ki so ob- ravnavali gradnjo kanalizacije in informacijo o kabelski T V. V zvezi s predvideno gradnjo kanalizacije v Ihanu je bil sprejel dogovor, da se v letu 2(MX) pridobi soglasja lastnikov zemljišč, po katerih bo speljan glavni vod kanalizacije (Dragarjeva. Brcznikova do Mgana). Krajani so dobili tudi informacijo O višini sofinanciranja gradnje kanalizacije m p prizadevanjih občine in KS, da sc omogoči obročno odplačevanje - v dogovoru z občino in banko. Posebej je bilo na zboru poudarjeno, da je pridobivanje potrebne dokumentacije zlasti v prvi lazi odvisno od pripravljenosti krajanov, da soglašajo, da bo glavni vod potekal po njihovih zemljiščih. Gradnja se bo pričela, ko bo pridobljenih najmanj 90 odstotkov potrebnih soglasij. Ob gradnji kanalizacije je načrtovana tudi kolesarska pol Ihan-Prc-log-Zaborš-Domžale. Na zboru je bila podana informacija o možnostih gradnje kabelskega sistema za celotno občino oz. območje KS Ihan. Za prisotne je bil najpomembnejši podatek, da bodo kabelski sistem pričeli graditi, če bo zanj zainteresiranih vsaj tretjina gospodinjstev v celotni KS. Pod razno jc bilo podanih vrsta vprašanj in pobud, od katerih sla bili zlasti pomembni dve: v Iclu 2000 je predviden začetek gradnje vodovoda z dolske strani za potrebe dela Brda (v proračunu je za gotovljcnih 5 mio SIT), v zvezi z novogradnjo v naselju Goričica pa popravljamo nehole narobe napisano informacije iz ene prejšnjih številk našega glasila: novogradnja je zaradi neurejene infrastrukture ustavljena. V. V. Tudi tale kozolec bo »povozila« AC. Dekanijski križev pot na Sv. Trojico Številna udeležba vernikov, ki so ob začetku t. i. dekanijskega križevega potu (združene župnije dekanije Domžale) napolnili dvorišče pred gasilnim domom v Žejah, za zaključek pa podružno cerkev na Sveti Trojici, je pokazala, da priljubljenost takšne skupne molitve ni upadla. K letos že četrtemu in tradicionalno organiziranemu križevemu potu, ki je potekal 10. aprila 2000 na t. i. Tiho nedeljo ob treh popoldne, je človeka poleg prijateljskega srečanja gotovo privedla tudi vera in globoko zaupanje v moč Kristusovega trpljenja in vstajenja. Predvsem slednjo misel bi želel Se enkrat poudarili, saj se med dejansko hojo od posluje do postaje, ki simbolično ponazarjajo Štirinajst posebnih izrazov Jezusovega i i pijenja od obsodbe Policija Pilata do smrti na križu iu pokopa, odvija nekaj bistveno drugega, kol pa na primer na nedeljskem pohodu ali izletu. Učinek molitve križevega pola je namreč odvisna od človekovega duhovnega razpoloženja, pripravljenosti in dovzetnosti za božje sporočilo, ki je ob tovrstnih priložnostih podobno kol na hišnih vratih ponujen izdelek, če si za ponazoritev izposodim primero nakupovanja. Mnogim pa je dejanska moč vere. moli I ve in trpljenja povsem neoprijemljiv pojem, zgolj zadeva »pristašev« verskih skupnosti ali preprosto nekaj, kar v življenju ni polrebno. Toda takšna, med ljudmi sicer navzoča razlaga, jc posledica ali površnega obravnavanja verskih resnic oz. nepoznavanja mnogih izku- šenj vzornikov v veri ali pa strahu pred resničnim poizkusom pristnega življenja po veri. Trdna odločitev in popolna izročitev zadanemu izzivu šele sproži v človeku pravi zagon, vztrajnost in soočenje z resnico, obenem pa nastopi ludi božja previdnost. ludi takšne misli sc med mnogimi drugimi skoraj podzavestno »vtihotapijo« v človekovo srce. ko sledi množici molitev izgovarjajo- eih ali pojočih vernih kristjanov, ko mu pogled obstane na rami prostovoljca, ki jc sprejel brezov križ, narejen nalašč za močnejše podoživljanjc Jezusovega stopanja na Kalvarija Morda pa nas jc lahko nagovoril žc objem prijazne vasice pod Murovico. katere prebujajoča narava izdaja ne dolgu nazaj prispelo pomlad Morda, saj ne vemo, v čem je najmočnejši skupni imenovalce med človekom in Bogom izbral On. ki spaja dušo s telesom, na veliko noč pa z vstajanjem od smrli odgovarja na smisel slehernega križevega pota. JOŽE KOZJEK Kronika dogodkov v obdobju od 02. 04. 2000 do 16.04.2000 na območju občine Domžale OBVESTILO O NASTAVITVI BOMBE NA OSNOVNI ŠOLI 03. 04. 2000 so neznanci po telefonu obvestili osnovno šolo v Domžalah, da je v Soli nastavljena bomba. Policisti so pregledali šolo, vendar bombe niso našli, s pomočjo ISDN tehnike, ki beleži klice, pa so bili ugotovljeni klicatelji - mladoletniki. Ti so bili povabljeni na pogovor na policijsko posla-jo, kjer so jih prevzeli starši. Zoper mladoletnike so policisti podali kazenske ovadbe. NAPAD NA POLICISTE 03. 04. 2000 so policisti intervenirali pri zakoncih P. S. in C. A. iz Domžal. Policiste je na kraju pričakal P. S. z nožem v roki. Tega kljub upozorilu ni izpustil in se je pričel približevati policistoma ter jima groziti. Policista sta uporabila palico in P. S. izbila nož iz roke, napadalca strokovno obvladala ter ga odpeljala v prostore za pridržanje. Policisti- so zoper P. S. podali ovadbo zaradi kaznivega dejanja, poskusa, da bi preprečil dejanje uradni osebi, prav tako pa bo zaradi kršitve javnega reda in miru predlagan v nadaljnji postopek pri sodniku za prekrške. TATVINE KOLES - gorsko kolo, znamke Stol t rnotion, rdeče barve si M5FE27983 - gorsko kolo, znamke Scott kokomo, rdeče barve št. M8B507611 - gorsko kolo, znamke PE-AK World, vijolične barve TATVINE AVTORADIEV - ploščica za Panasonic, tip: SORD.U01I - BLAUPUNKT Ancona tip. CR-24 PRETEP V NOVEM LOKALU V RADOMLJAH 08.04. 2000 je v na novo odprtem lokalu v Radomljah zaradi hude pijanosti nastal pretep, v katerem je neznanec udaril N. R. in V. P. Policisli bodo poskušali ugotoviti neznanca. VLOM V KLETI V DOMŽALAH 09. 04. 2000 jc neznanec vlomil v 7. kleti stanovanjskega bloka v Domžalah, iz njih je ukradel pnevmatike, orodje, oblačila ter več živil. POŽAR V KLETI SPBJA DOMŽALE 12. 04. 2000 je zagorelo v kontejnerju za smeti v SPBju v Domžalah. Požar je omejil priseben občan, pogasili pa so ga gasilci CPV Količevo. Poži-gtilca policisti šc iščejo. NAPAD PSA 13.04.2000 je R. A. iz Domžal v okolici Domžal napadel večji pes. Ta jc imel nagobčnik, vendar ga lastnica R. V. ni imela na povodcu. Policisti so zoper R. V. podali predlog sodniku za prekrške. POLICIJA OPOZARJA! Zaradi povečanja števila vlomov v osebna vozila v Domžalah in okolici policisti ponovno upozarjajo, naj lastniki ne puščajo predmetov na vidnih mestih v vozilih, ter da snern-Ijive ploščice od radijev ob zapustitvi vozila jemljejo iz vozila. Glede na vremenske razmere so sc v cestnem prometu pojavili tudi prvi kolesarji, vozniki koles z. motorjem ter motoristi. Vse voznike policisti upozarjajo predvsem na najmlajše udeležence v cestnem prometu, saj se nekateri ravno v teh dneh prvič kot kolesarji prvič resneje nastopajo v cestnem prometu. Vse voznike koles z motorjem in motornih koles pa upozarjajo na dosledno uporabo varnostne čelade. POLICISTI PP DOMŽALE ŽIVLJENJE, KI ZMAGUJE Dneva knjige ni brez knjige 23. april - dan knjige ... Dan. pisan z veliko začetnico (letos 5. slovenski dan knjige) ... Dan .... ki sc njena zgolj naključno, ali morda simbolično, z veliko nedeljo, z veliko nočjo, največjim in najstarejšim krščanskim praznikom (»Kristus je vstal. Kristus Živi«) ._ Hm. nesmrtnost.. Tudi knjigo bi. seveda z nekoliko drugačnega vidika, lahko označili za »nesmrtno«, večno, saj ji zob časa in se bolj napredna sodobna tehnologija ne moreta preprečiti lenega- biti. »Mnogo knjig je sc kako povozil zob časa,« boste oporekali in prav boste imeli. Toda tu ne govorimo o posamični knjigi, o neki knjigi nasploh, marveč o knjigi - Knjigi v abstraktnem smislu, pa vendar tako realni, vsakdanji, ki ostaja ena sama. nedotakljiva in večna ... Knjiga ... Sanic o virtualni knjižnici prihodnosti, kjer knjiga ne bo več knjiga, temveč nek računalniški zapis, menda postajajo vse bolj realnost: nesporno dejstvo pa je. da knjiga še ni in verjetno tudi ne bo izgubila svoje priljubljenosti in popularnosti, navsezadnje je ena redkih »pisateljev«, »pesnikov«, »znanstvenikov« oziroma »umetnikov«, ki je dobila svoj Dan sc za časa svojega eksistiranja. Knjiga z branjem postane del nas. del našega bistva, zato jc noben človek, nobena sila ne more uničiti, saj nc more izbirsati spomina. »V knjigah jc skrito veliko več zakladov, kol so jih zakopali roparji na Otoku zakladov ... najboljše pa jc, da lahko to bogastvo uZivaS sleherni dan svojega Življenja« Walt Disney Domžalski knjižničarji vam želijo, da bi vsaj kakšen dan v pomladnem maju uživali ob neprecenljivem bogastvu pisane besede. lepo je namreč začeli življenje z resnično dobro knjigo, ki jc res Ivoja. Ker se otrok že zelo zgodaj seznani s prvo slikanico, mi dovolite, da začnem kar na začetku. Mladi bralci. Ob preštevilnih šolskih obveznostih in mučnih spraševanjih nikoli zadovoljnih učiteljic gotovo že na veliko sanjarijo o počitnkah. Da pa sanjarjenje nc bo prenaporno, vam predlagamo kar Pot na morje, avtorice Brigitte Lucian. »Kaj morje, živalski vrt,« bodo vpili drugi: tudi za tc smo naSli rešitev: Žirafa in Peli in jaz Roahia Bakla bo primerna razburljivka. ki bo z dolgovratno žiralo. iznajdljivim pelikanom in navihano opico uspela zadržati nemirne malčke v šolskih klopeh. listi osniosolei m skorajšnji maturanti, ki se zaradi predmaluranlske mrzlice še niste uspeli povsem ogreli za učenje, nc vrzite puške v koruzo. Tudi za vas imamo v Knjižnici Domžale rešitev: Kaihv Paternu je v knjigi Pripravljeni! Pozor! Zdaj! mni/Mu polno ogrevalnih vaj za učenje. »Nikoli ni prepozno.« pravite najbolj irdoživi, mi pa vam svetujemo, da čimprej vzamete knjigo v roke, drugače se ne boste imeli niti priložnosti v prihodnosti srečevati sc z visokoletečimi idejami, kot so Samozavestno vodenje Nathanila Brandena ali pa Želja Bojana Jusa. knjigi, ki dajeta vpogled v svet močnih ljudi, ki ustvarjajo učinkovite organizacije ki ustvarjajo dobiček podjetja kot rezultat optimalnega razmerja med koristnostjo izdelka za kupca in stroški za proizvajalca Predpisi o plačah Barbare Kresni vam bodo s pomočjo nanizanih pravilnikov o napredovanju in drugimi zakoni s področja plač. delovnega prava ter o trenutno aktualnem regresu za letni dopust 1999/2000 morda prihranili kakšen nepotreben siv las. Filozof Carylc je zapisal: »Blagor človeku, ki jc našel svoje delo«. Najti svoje delo, za katerega se človek počuti poklicanega, pomeni, najti svoje zadovoljstvo. Knjiga Dala Camegi-eja Kako uživamo v življenju in poklicu nam bo s spodbudnimi zgodbami različnih ljudi, ki so premagali zdolgočasenost, nezadovoljstvo in utrujenost ter začeli uživati v uspešnem, polnem življenju, morda pomagala najti poklic, v katerem bomo zadovoljni ali pa nam omogočila v sedanji službi razviti občutek koristnosti, notranje ubranosti in skrivnosti dobro opravljenega dela Preorano nezadovoljstvo lahko vodi v bolezen. Seveda nismo pozabili tudi na lo področje S knngama BiH in ostati zdrav Irene (iree\ ler Zdravilni obredi (oblikovanje osebnih obredov za duhovno, čustveno, lelesno in umsko zdrav-jel bosle bolezen lahko preprečili. Se nasvet! Namesto bolezni raje zdravile svoje knjigožersko si rast-. Kako? / novoslnu s polic leposlovja. Bohanev Pranček Odločitve John Crisham: Oporoka Eleanor Burford Hihhert bolj poznana pod psevdonimom Victoria Holt; V risovi senci Mila Jakopič: Nesrečno naključje Neil Jordan: Sončni vzhod z morsko pošastjo Če se niste naveličali Kurjih juhic, je pred vami nov krotnik Kurja juhica za dušo v kocki in pa za tiste, nikoli naveličane kriminalnih romanov: Ruth Remlell: Ključi za ulico Mai Murrav: Druga sila Najmlajši pa si bosle med leposlovnim gradivom gotovo radi izbrali knjigo Kanta vrača udarec Primoža Suhodolčana, avtorja knjige Ko šarkar naj bo. najljubše knjige 2000 po izboru mladih bralcev. Ce pa jc V šolskih klopeh že bolj dolgočasno, vas ho Striptiz nase razredničarke Vvesa Pingttiltya verjel no poživil. Vse knjige res niso za vsakogar, je pa prav gotovo ena, kije namenjena prav vam. Če med nanizanimi novostmi niste ugledali tiste prave, nas zagotovo obiščele. Prijazni, in če le razmere dopuščajo, do konca ustrežljivi knjižničarji vam bomo z veseljem svetovali. Željno vas pričakujemo! Marta Starbek Hinko Modlic Dragi Sodnik Ivanka Smolnikar Ji \fŠ\ ^| Dani Štele Ani Hrastnik Vinko Trojanšek Srebrni jubilej Medobčinskega društva invalidov Domžale Najti pot do vseh invalidov Srebrni jubilej Medobčinskega društva invalidov Domžale je tudi priložnost za predstavitev dela sedanjega vodstva, katerega člane in sodelavce sem zaprosila, da povedo nekaj o svojem delu. Hinko Modlic. podpredsednik društva Nasa država jc v Ustavi zapisala, da je pravna in socialna država. To načelo uresničuje s sistemom socialnega varstva, socialnega zavarovanja in z zagotavljanjem posebnih pravic posameznim kategorijam prebivalstva (otrokom, invalidom, starejšim invalidom). Zal pa to ni dovolj, kajti veliko vprašanj sc rešuje prepočasi in zato je skrb našega društva, da opozarja na pomanjkljivosti in si samo prizadeva za odpravo vsakdanjih težav kot so bolezen, osamljenost, hude duševne stiske, finančni problemi in splošna socialna ogroženost. Naš socialni program temelji na osnovah pomoči in samopomoči. Pri naših članih je posebej pomembno, da jih obiskujemo, da sc sproščeno pogovarjamo in si medsebojno zaupamo. Kadi in pomagal tudi pri zaposlovanju invalidov, zlasti mladih, vendar je v sedanjem času ta problem še posebej aktualen, saj zaposlitev ni. Veliko problemov jc na p čanja, ki se odvija na ravni države, še posebej ob upoštevanju dejstva vse večje centralizacije in pristojnosti, kijih lokalna skupnost izgublja v razmerju z državo. Zato upam. da bodo protesti in opozorila, ki jih v teh dneh usmerjamo do Državnega zbora in političnih strank, da mora tako velika in gospodarsko močna občina, kot je naša, tvoriti samostojni volilni okraj, tloseg-li svoj namen. To pa je tudi priložnost, da vse politične stranke na lokalnem nivoju stopijo skupaj in enotno nastopijo z zahtevo, k čemur jih na tem mestu tudi javno pozivam.« Nato je spregovorila o življenju in delu v naši občini med obema praznikoma in poudarila, da svoj občinski praznik lahko praznujemo ponosno in z. zavestjo, da smo delali dobro in uspešno, saj smo v zadnjem letu sprejeli vrsto pomembnih odločitev in usmeritev za prihodnost naše občine. Prisotne je spomnila na najpomembnejše investicije iz. omenjenega obdobja in dejala, da je trdno prepričana, da smo delali dobro in zavzeto ter si prizadevali, da hi naredili čim več dobrega in koristnega za naše občanke in občane. Zahvalila se je vsem, ki so pomagali pri številnih nalogah ter predstavila najpomembnejše projekte, ki bodo imeli velik vpliv na prihodnost in uspešnost naše občine, in izrazila upanje, »da bomo vsi skupaj, po svojih močeh in zmožnostih ter z dogovarjanjem in usklajevanjem našli najboljše rešitve, pri čemer je še posebej pomembno, da bomo znali korektno sodelovali zlasti z občinskimi svetniki in svetnicami, tako kot je bila praksa doslej.« Ob koncu jc čestitala vsem prejemnikom občinskih priznanj in sc jim zahvalila za vse, kar so dobrega naredili, in nadaljevala: »Upam in želim si, da bi naši občani in občanke radi živeli v naši suk-pnosti, sc v njej počutili varne in začutili, da moramo za skupni blagor vsi nekaj prispevati. Kajti vse ne bo odvisno le od zunanjih stvari, ki so sicer osnova za naše sožitje, marsikaj bo odvisno tudi od prispevka vsakega posameznika v neposrednem delovnem in bivalnem okolju, od pozitivne naravnanosti in spoštovanja vsakega človeka, predvsem pa od skrbi za medsebojne odnose Naj delček tega spoznanja in volje odnese v svoj kraj in svoje okolje vsakdo, ki jc nocoj z nami.« Nato jc skupaj z. g Janezom Vaslctom, predsednikom Odbora, podelila priznanja naslednjim prejemnikom: ZLATA PLAKETA KOŠARKARSKEMU KLUBU DOMŽALE-ob njegovi 50-letnici za uspešno delo ter prispevek k razvoju domžalskega športa in slovenske košarke Košarkarski kluh Domžale, ki v letošnjem letu praznuje 50-lclnico delovanja, spada med najuspešnejša športna društva v občini Domžale Mineva namreč pet desetletij, od kar sta tedanja dijaka Anton Orchck in Vid Zulc v našo občino prinesla novo igro - košarko. Mladi so jo takoj vzeli za svojo in sc v letu 1949 so sc pričele aktivnosti za ustanovitev košarkarskega društva. Prizadevni člani društva so v vseh obdobjih dosegali izredne Športne in organizacijske uspehe. Glas o odličnih domžalskih športnikih pa so prav košarkarji ponesli tudi zunajnaše domovine. Vseh pet desetletij so domžalski košarkarji namenjali posebno skrb mladim generacijam. V okviru kluba so vselej organizirali košarkarske šole za najmlajše, ki so v vseh kategorijah mladih košarkarjev osvajali vidnejša mesta in uspešno igrali tudi na turnirjih v tujini. Prav letošnja sezona pa jc dokazala, da KK Domžale v kategoriji pionirjev spada v sam vrh slovenske košarke, saj so osvojili prvo mesto v državi, njihovi mladi košarkarji pa sc uvrščajo v slovensko pionirsko reprezentanco in se lahko pohvalijo tudi z uspehi na evropskem prvenstvu. KK Domžale jc tudi prispeval, da sc danes košarka igra na vseh osnovnih šolah v naši občini in da tudi šolska športna društva v tej športni panogi dosegajo lepe rezultate v okviru Slove- nije Zato smo v občini Sc posebej veseli njihove skrbi za pridobivanje in vzgojo mladih tekmovalcev, v klubu trenira okoli 600 mladih, ki zagotavljajo, da bo košarka tudi v prihodnje eden izmed najuspešnejših in najbolj priljubljenih športov v občini Domžale S podobnimi uspehi kot mladi pa sc lahko pohvalijo tudi kadetske in članske ekipe Košarkarskega kluba Domžale, ki so vedno igrale v državni ligi in v njej nekoč posegale po najvišjih naslovih, Judi današnje generacije igrajo v prvi slovenski ligi in sc trudijo, da bi v njej tudi ostale, pri tem pa zlasti računajo na doma vzgojene igralec. Košarkarski klub Domžale se lahko pohvali tudi s številnimi organizacijskimi uspehi, saj so v naše mesto v petih desetletjih pripeljali številne odmevne mednarodne in državne turnirje, na katerih so sodelovali najboljši evropski klubi. Pri tem je zelo pomembno tudi to, da so KK Domžale pobudnik enega izmed najodmevnejših mednarodnih turnirjev Koš - koš. Športniki in funkcionarji Košarkarskega kluba Domžale pa so vseskozi sodelovali tudi pri delovanju športne zveze in s svojimi predlogi in pobudami pomembno vplivali na razvoj tega področja v občini Domžale SREBRNE PLAKETE Ga. VERONIKA BANKO za dolgoletno prizadev no in uspešno delo v podjetju Termit Domžale, Krajevni skupnosti Simona Jenka in Občini Domžale. Ga. Vera Banko jc v Termitu prehodila pot od tehnologa do direktorja uspešnega podjetja, ki seje prav v času njenega vodenja uspešno preoblikovalo v delniško družbo s 174 zaposlenimi delavci in prejelo certifikat ISO. Pomemben je podatek, da v tem času prav nihče od delavcev ni bil odpuščen. Kol direktorica sc jc odlikovala s prizadevnim delom, s strokovnim pristopom pa ludi Človeškim odnosom do vseh zaposlenih, pixfjctjc pa jc ob nenehnem kvalitetnem razvoju posebno skrb namenjalo tudi varovanju okolja. Gospa Banko pa jc uspešno delala tudi v Svetu KS Simona Jenka kot predsednica in podpredsednica, bila jc predsednica Skupščine Iclcsnokultur-ne skupnosti Občine Domžale in veliko pripomogla k gradnji športnih objektov, saj jc bil v tem času odprt obnovljeni bazen in urejen dom športnih organizacij. S svojim dobrim poznavanjem problemov lokalne skupnosti jc veliko pripomogla k uspešnemu razvoju krajevne skupnosti. Delo v okviru KS jc opravljala neprofesionalno in s svojim delom pomagala tudi k uresničevanju interesov vseh meščanov mesta Domžale G. FRANC KOŠAK - za dolgoletno požrtvovalno delo na področju športa in rekreacije, posebej v TVD Partizan Domžale. G. Košak jc svoje življenje posvetil Sportu in rekreaciji. Njegova zasluga je, da sc vsaj del občanov in občank naSc občine redno rekreira, posebej pomemben pa jc njegov prispevek k vključevanju mladih v TVD Partizan. Sam sc športno udcjslvujc že več kol 50 let in jc v svoji bogati športni karieri dosegel vrsto odličnih rezultatov. Aktiven jc bil tudi pri atletih, košarkarjih in plavalcih. Po zaključku aktivne tekmovalne kariere sc je dodatno strokovno usposabljal in kot vaditelj v TVD Partizan Domžale vzgajal mladino v športnih prvinah. Uspešno jc opravljal funkcijo člana predsedstva Partizana Slovenije, interese športnikov pa je zastopal ludi v okviru Športne zveze Domžale Bil jc pobudnik, organizator in soorganizalor mnogih športnih prireditev v Domžalah. Njegova zasluga jc, da sc v okviru TVD Partizan Domžale žc več desetletij organizira rekreativna vadba za vse kategorije, društvo pa skrbi tudi za urejenost TRIM STEZE v Domžalah, ki predstavlja pomemben poligon za rekreacijo in sprostitev vseh starostnih skupin. Mag. JOŽICA POLANC - za dolgoletno prizadevno delo na področju vzgoje in izobraževanja. Ga. Polanc jc ravnateljici Osnovne šole Domžale, žc več kot dve desetletji prizadevno dela na področju vzgoje in izobraževanja v osnovnem šolstvu v občini Domžale, hkrati pa pomembno vpliva tudi na druga področja v občini Domžale Poleg prizadevanj za izboljšanje pogojev dela učencev in učiteljev, ki jih jc usmerjala na celotno področje osnovnega šolstva v občini, jc OŠ Domžale pod njenim vodstvom postala odprta šola, ki s svojimi dejavnostmi posega na različna področja življenja in dela naSc občine v njej pa vedno najdejo prostor tudi različna društva. Uspešno je vodila aktiv ravnateljev in dve mandatni obdobji delovala tudi kot članica SkupSčinc občine oz. Občinskega sveta. S svojo preudarnostjo, poznavanjem problemov in čutom za pravičnost in človečnost jc prispcala k sprejemanju takih odločitev, ki so bile v dobro občanov in občank naše občine. Tudi sc- Ob občinskem prazniku Slovesno nov most čez Pšato V okviru prireditev ob letošnjem 19. aprilu, prazniku občine Domžale, je bilo posebej slovesno pri Bergantovem mlinu na Pšati, kjer sta županja Cveta Zalokar Oražem in predsednik Sveta KS Dragomelj Pšata Jože Rozman slovesno odprla nov most. Prvi je po dobrodošlici, ki so jo zaigrali Domžalski rogisti. spregovoril g Jože Rozman, predsednik Sveta KS Dragomelj-Pšata ki je po pozdravu vseh prisotnih med drugim dejal: »Posebej sem vesel, ker današnja slovesnost spada v okvir prireditev ob 19. aprilu, prazniku občine Domžale. Čeprav morda včasih z njo nismo zadovoljni, smo del nje in v zadnjih letih jo moramo pohvaliti, saj se tudi zaradi sredstev, ki nam jih daje, marsikaj dogaja na našem območju. Odprtje današnjega mostu je priložnost, da se spomnimo, da je Občinski svet Občine Domžale na svoji 10. seji 8. decembra 1999 razumel našo stisko in iz sredstev rezervnega sklada Občine Domžale namenil sredstva v višini 13 mio sit za nov most. Hude poškodbe starega mostu so namreč preprečile cestno povezavo med Dragomljem in Pšato. Na tak način prekinjena življenjska žila med naseljema, ki sestavljata našo krajevno skupnost, jc povzročala veliko preglavic in težav vsem našim krajanom, zato smo bili hitrega začet- ka gradnje mostu zelo veseli. Ob tej priložnosti bi se zahvalil tudi g Matjažu Berganiu za razumevanje in odstop zemljišča vsem bližnjim sosedom, zlasti Pirnatovim, ter seveda izvajalcu SCT Ljubljana. Iskrena zahvala pa predvsem gospe županji, saj je bila ona tista, ki je svetnikom in svetnicam, ki sc jim tudi zahvaljujem za njihovo razumevanje, predlagala odločitev za gradnjo novega mostu. Iako v letošnjem kot v prihodnjem lelu bomo v naši KS veliko delali, tako na komunalnem kot na drugih področjih. Se zlasti pa bomo vsi skupaj težko čakali gradnjo nove osnovne šole - dcvellctke, ki jo vsi nestrpno pričakujemo. Vse to pa pomeni, da bo treba tudi v prihodnje med vsemi nami veliko strpnosti, sodelovanja pomoči in razumevanja Zato je danes moja največja želja da se ob današnjih pridobitvah veselimo, hkrati pa sklenemo, da bomo tudi v prihodnje z združenimi močmi delali v dobro nas vseh.« Za njim je v svojem nagovoru županja Cveta Zalokar Oražem po- Most sta slovesno odprla županja Cveta Zalokar Oražem in Jože Rozman, predsednik Sveta KS Dragomelj-Pšata. udarila, da je novi most pomembna pridobitev, najprej za vse krajane Dragomlja in Pšate, ki ga uporabljajo vsakodnevno in so jim dbl-gc obvozne poti kar precej časa grenile življenje, pa tudi za občino Domžale, saj z njegovim slovesnim odprtjem rešuje enega od številnih problemov. Pohvalila jc vodstvo KS Dragomelj-Pšata. ker jc prvo opozorilo, da je gradnja mostu nujnost, in sc zahvalila Občinskemu svetu, ki jc na njen predlog 8. decembra 1999 odločil, da sc za gradnjo mostu namenijo izredna sredstva iz proraču- na. Zahvalila sc je vsem, zlasti pa sosedom mostu, med njimi posebej gospodu Matjažu Bergantu, za razumevanje ob gradnji, izvajalcem SCT za gradnjo mostu in nadzornemu g. Andreju Gi-randonu ter sodelavcem z Oddelka za gospodarske javne službe. Za investicijo, ki jc poleg mostu obsegala tudi zamenjavo vodovodnih cevi, ureditev kanalizacije, ureditev struge mimo mlina z. zapornico, postavitev pokrivne plošče in še nekaj dodatnih del, jc občina prispevala blizu 20 mio SIT. Spregovorila jc tudi o gradnji Osnovne šole Dragomelj in dejala, da bo občina skupaj s soinvestitorji storila vse. da bo šola zgrajena v predvidenem roku. Ob koncu je vsem uporabnikom mostu zazdela srečno in varno vožnjo ter sc za nastop zahvalila Domžalskim rogistom ter vodstvu KS za pomoč pri organizaciji in izvedbi prireditve ter vsem čestitala ob občinskem prazniku in jim zaželela Sc veliko takih in podobnih pridobilev. Slovesnemu odprtju mostu jc sledilo srečanje udeležencev v gostišču Janežič na Pšati. Fotoreportaža Vse naše komunalne investicije V Krajevni skupnosti Preserje v tem času potekajo dela na delu Gajeve ulice proti Vaški cesti, kjer polagajo robnike, kasne|e pa bodo cestišče tudi asfaltirali, most čez Mlinščico pa je že tudi zgrajen. stran PRAZNIK OBČINE DOMŽALE Gospe Veri Banko je srebrno plaketo izročila županja Cveta Zalokar Oražem. Srebrna plaketa iz rok g. Janeza Vas-leta, predsednika odbora, za g. Franca Košaka. daj jc aktivna v organih Občine Domžale. Cenimo njeno odkritost, zavzemanje /.a poštene odločitve in vztrajnost, s katero jih zagovarja. Jc tudi predsednica Sveta za varnost občanov, članica različnih odborov, aktivno pa sc vključuje tudi v delo Krajevne skupnosti Slavka Slandra Domžale Po njeni zaslugi sc jc žc pred več kot desetimi leti začelo sodelovanje občine Domžale s Slovenskim društvom Slovenija Ruti. BRONASTE PLAKETE G. RA.IKO BAJEC - /a dolgoletno uspešno vodenje Ribiške družine Bistrica in požrtvovalno skrb za varstvo narave, predvsem voda. Gospod Rajko Bajce jc član Ribiške družine Bistrica Domžale, zadnjih osem let tudi njen predsednik, aktiven okolievarstvenik in varuh narave, predvsem naših voda. Vestno usklajuje delo v vseh devetih občinah, skozi katere tečejo vode, ki sc izlivajo v Kamniško Bistrico. Organizira vsakoletne očiščevalne akcije in vestno in skrbno vodi ribiče, da redno čistijo nabrežinc naših rek in potokov. Jc velik borce proti onesnaževanju narave, predvsem pa voda. Njegov moto »Vrnimo našim vodotokom življenje« jc znan večini Domžalčanov. Za svoje delo je dobil žc več priznanj in pohval Zveze ribiških družin Slovenije in Ribiške zveze Slovenije, največjo zahvalo pa mu pomenijo čiste vode in prijazno druženje z vsemi, ki sc pridružujejo njegovi skrbi za vode. (;. JANEZ KOSMAČ za več kot tridesetletno uspešno vodenje EKK »Mavrica« ter njegov prispevek k delovanju kulture in tehnične kulture v KS Radomlje in občini Domžale. (i. Janez Kosmač jc bil že leta l%4 pobudnik in organizator ljubiteljske loto in kino dejavnosti v občini Domžale. Po razpadu Kino kluba Domžale jc bil na njegovo pobudo 29. januarja 1969 ustanovljen nov FotO kino klub »Mavrica« s sedežem v Radomljah, katere predsednik je. Pod njegovim vodstvom I KK »Mavrica« dosega izjemne uspehe - tako pri razvoju dejavnosti kot na področju organiziranja različnih prireditev. S svojim predanim delom in uspešnim vodenjem kluba ter delovanjem v Zvezi organizacij za tehnično kulturo. Zvezi kulturnih društev in drugod je prispeval pomemben in nadvse dragocen kamenček v mozaiku kulturnega in tehničnega razvoja v občini Domžale. MOŠKI PEVSKI ZBOR JANEZ CERAR MUJŠTVO UPOKOJENCEV DOMŽALE ob njihovi 40-iei niči za dolgoletno prizadevno petje in nastopanje ter ohranjanje slovenske narodne in umetne pesmi. MPZ že 40 let združuje upokojence, ki kljub starosti redno prihajajo na vaje in sc udeležujejo pevskih revij v okviru Zveze kulturnih društev Domžale, regijskih revij pri Zvezi kulturnih društev upokojencev, redno sodelujejo na taboru pevskih zborov »Pojo ljudje« v Šentvidu pri Stični, srečamo pa jih tudi na drugih priložnoslnih nastopih. Zelo obiskan jc njihov vsakoletni samostojni nastop, na katerega povabijo ludi članice Ženskega pevskega zbo- Srebrno plaketo je za prizadevno delo na področju vzgoje in izobraževanja prejela mag. Jožica Polanc, ki se je v imenu dobitnikov priznanj tudi zahvalila. ra Slane I labc, DU Domžale MPZ Janez Ccrar DU Domžale žc vrslo let uspešno vodi prof. Stane Habc. MPZ Janez Ccrar spada med pomembne glasbene skupine v naši občini in vedno znova dokazuje, da njegovi člani s pesmijo lepšajo svojo starost, hkrati pa tudi življenje vseh, ki jih radi poslušajo. (i. ALOJZ ROGINA za dolgoletno uspešno in požrtvovalno delo v KS Homcc-NožScc in Občini Domžale. Gospod Alojz Rogina dolga leta prizadevno dela pri vodenju Krajevne skupnosti Homcc-Nožicc. V osemdesetih letih jc bil najprej predsednik Sveta KS, nato pa je prevzel funkcijo predsednika Skupščine krajevne skupnosti. Zelo zavzeto je sodeloval pri vseh projektih, ki so bili v tem času realizirani na območju KS Homcc-Nožicc. Z dobrim poznavanjem lokalnih problemov, strokovnim pristopom, predvsem pa s potrpežljivostjo In vztrajnostjo je prispeval, da so bile pod njegovim vodstvom realizirane številne investicije. Vseskozi spremlja reševanje problema poslopja nekdanje osnovne šole. posebej skrbno pa predlaga rešitev za večjo prometno varnost na območju celotne KS. 6. IVAN TAVČAR za uspešno vodenje Stobljan-skega okteta in Godbe Domžale ter uspešno opravljeno delo na kulturnem področju v občini Domžale. Gospod Ivan Tavčar jc aktivni član in glavni organizator Slobljanskcga okleta hkrati pa je zelo pomemben njegov prispevek pri organizaciji in delovanju Godbe Domžale, kjer aktivno sodeluje že več kot štiri desetletja, več kol dvajset let pa jc član Upravnega odbora in Strokovnega sveta društva. Od leta 1984 jc predvodnik Godbe, društvu pa predseduje žc šesto leto. Godba Domžale, ki sc lahko pohvali z več kot 100-lctno tradicijo, v zadnjem času pa ludi zaradi požrtvovalnega in prizadevnega dela gospoda Ivana Tavčarja, postaja vse bolj pomemben del kulturnega življenja v naši občini. G. MATEJ DRAŠČEK za dosežene športne uspehe v kotalkanju, predvsem pa za tretje mesto na evropskem in peto na svetovnem prvenstvu v kotalkanju. Malcj Draščck jc kotalkar, ki jc kljub mladosti dosegel številne lepe športne uspehe Med njimi jc več naslovov državnih prvakov v vseh kategorijah - od pionirske do članske, najodmevnejša uspeha pa jc dosegel v let n 1999, ko jc bil tretji na evropskem članskem prvenstvu in peti na svetovnem članskem prvenstvu. Uspehi so plod več kot desetletnega prizadevnega treniranja, v zadnjem času pod vodslvom znanega trenerja Petra Brleča. G. MILAN JI IIA VI za dolgoletno požrtvovalno in humano delo v društvu Sožitje, njegov prispevek pri obnovi spomenikov NOB ter dolgoletno delo na področju obrtništva. Gospod Milan Juham že vrsto lel aktivno dela kot član društva Sožitje, bil jc delegat v nekdanji Skupščini občine Domžale, več mandatnih obdobij član vodstva Območne obrtne zbornice Domžale, hkrati pa aklivno deluje (udi na področju ohranjanja m obnove spomenikov. Tako jc bil v zadnjih dveh letih ob strokovni pomoči Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz. Kranja glavni organizator obnove nekaterih spomenikov žrtvam fašističnega nasilja na območju domžalske občine G. STANE KOKALJ za dolgoletno uspešno delo v organih obrtne zbornice in na področju obrtništva v občini Domžale ter za prizadevno delo v PGD Domžale. Gospod Stane Kokalj jc dolgoletni aktivni član vodstva Območne obrtne zbornice Domžale ter član Sekcije avtoservisno-remontnih dejavnosti, tri desetletja pa aktivno deluje ludi v okviru Prostovoljnega gasilskega društva Domžale. Pomaga povsod, kjer jc potrebno, Sc zlasti jc njegova pomoč pomembna pri organizaciji razsiav obrti m podjetništva. S svojim delom dokazuje, da ni le dober obrtnik, temveč predvsem dober človek. Ga. ANICA KVAS za dolgoletno uspešno delo v vodstvu Društva diabetikov Domžale ter prispevek k vključevanju bolnikov z diabetesom v normalno življenje in delo. Gospa Anica Kvas jc dolgoletna predsednica diabetikov Domžale, njegova soustanoviteljica in pobudnica Številnih aktivnosti. Aktivna jc tudi v Zvezi društev diabetikov Slovenije, je tudi znana publicislka, odlična organizatorka in Športnica, ki jc za svoje uspehe dobila že vrslo priznanj. S svojo vedrino, energijo in požrtvovalnostjo, ki ji jih nikoli ne zmanjka, bolnikom kaže pot, kako čim bolj normalno živeli s sladkorno boleznijo. MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV DOMŽALE ob 25-lctnici uspešnega dela na področju skrbi za boljše in lepše življenje invalidov. Medobčinsko društvo invalidov Domžale jc bilo ustanovljeno leta 1975 in ima bogat program aktivnosti, ki ga vsako leto izdajo v obliki koledarja, ki ga dobijo vsi člani drušlva Njihov program dejavnosti poleg skrbi za starejše in težke invalide obsega tudi zdravstveni program, v okviru katerega sc različnih letovanj udeležuje vsako leto več slo članov, več kot tisoč pa jc tudi udeležencev različnih izletov po domovini in tujini ter pestrih športnih dejavnosti. G. FRANCE STRAŽAR za dolgoletno prizadevno delo v Kulturnem društvu Miran Jare Skot jan ter njegov prispevek k razvoju kulturnega življenja v občini Domžale. Gospod France Stražar žc od leta 1957 aktivno deluje v okviru Kulturnega društva Miran Jarc Skoc-jan in je eden vidnejših ustvarjalcev kulturnega življenja v tem društvu in občini Domžale. Nadaljeval jc delo, ki sta ga začela njegova brata Stane in Tone ter bil eden od pobudnikov za nastanek poletnega gledališča. Bil jc režiser 13 predstav, danes pa opravlja funkcijo asistenta režije pri domačih gledaliških predstavah. G. JOŽE VIDMAR za dolgoletno požrtvovalno delo na področju športa in rekreacije, zlasti za prispevek k delu smučarskega in planinskega društva. Gospod Jože Vidmar jc vse svoje življenje namenil športu in rekreaciji in je pomembno vplival, da so sc mladi v različnih društvih seznanjali s pomenom športa za zdravo življenje Pomembno jc vplival na delo smučarskega društva, v katerega sc jc vključil kol tekmovalec, kot turni smučar, predvsem pa kot prizadeven aktivist, ki mu nikoli ni bilo žal časa za delo v društvu. V imenu nagrajencev sc je zahvalila mag. Jožica Polanc. V. V. Foto: VILI MAJHENIĆ V kulturnem programu so nastopili: dramski igralec Pavle Ravnohrib, pevka Karmen Stavec ob spremljavi pianista Mirana Juvana, sopra-nistka Mateja Arnež ob klavirski spremljavi Andraža Hauptmana, tercet klarinetov Glasbene šole Domžale, prireditev pa sta povezovala Draga Jeretina-Anžin in Janez Dolinar. Predstavljamo vam Domžalčke, pevski zbor Glasbene šole Domžale Na glasbeni šoli Domžale že četrto leto deluje otroški pevski zbor. Vodi ga zborovodkinja ga. Jožica Vidic, ki jo poznajo prav vsi otroci, ki so zadnjih 10 let prestopili prag naše glasbene šole, saj poučuje najmlajše na skupinskem pouku flavtic v mali šoli in pripravnici ter otroke prvih štirih razredov predmet Nauk o glasbi. Njeno delo z otroki sega 20 let nazaj, kuje na sedanji O. Š. Domžale začela poučevati glasbeni pouk, po sedmih letih pa je kasneje dve leti nastopala kot profesionalna pevka v ansamblu Marela. Pevski zbor glasbene šole Domža- zbirali sredstva za akcijo »Pomežik le trenutno Šteje kar 43 otrok, starih soncu«, do nastopa v Kranju za po- od 7 do 14 let. Prav v šolskem letu, moči potrebne otroke Gorenjske, ki se končuje, pa jc zbor doživel kar Zborček je bil skupaj z Romano precej sprememb Dobil je svoje ime Krajnčan tudi gost nekaterih tv od- - »Domžalčki«, ki nam postaja vse bolj daj. Tako je nastopil na TV SLO I v domače, svojo prvo modro-rdeče-sivo oddaji Zoom, v Petki, na POP TV v obleko za nastope ki jo jc podaril Mi- oddaji Pod srečno zvezdo ter na Ra niclub, predvsem pa je prestopil ob- diu Kranj. Ne smemo pozabiti tudi činske meje ter kot spremljevalni zbor ljubljenke otrok Romane Krajnčan na njeni kaseti TUBA - LUBA postal poznan Sirom po Sloveniji. Poleg tega pa so Domžalčki marca letos skupaj s pevskim zborom oddelka glasbene šole Mengeš posneli ludi že tretjo kaseto slovenskih ljudskih pesmi za otroke. Zborček že od vsega začetka na klavirju spremlja g Miran Juvan, ki s svojim strokovnim znanjem in hudomušnim nastopom veliko pripomore k boljšemu zvoku in razpoloženju na vajah, snemanjih ter nastopih. Vsi skupaj sedaj nestrpno pričakujejo izid nove kasete, hkrati pa Se vedno lahko kupile tisto, ki je izSla v 1. 1999 z naslovom Daj. daj srček nazaj. Ga Jožica Vidic pa to vedo vsi starši nastopajočih olrok. drži vse niti v svojih rokah. Nc samo zborovodkinja, jc ludi organizatorica prevozov, otroke in starše vestno pisno obvešča o vseh podrobnostih v zvezi z nastopi, odhodi, prihodi, novinčkom takoj priskrbi zborovsko obleko, staršem pa je ves čas na voljo tudi po telefonu. Predvsem pa jc prijateljica otrok razume njihove težave in tudi muhe, sc zna z njimi veseliti, pa vendar ostaja dosledna. Vaje ima zbor enkrat tedensko, v času javnih nastopov in snemanj pa tudi večkrat. S prisotnostjo na vajah nikoli ni bilo težav, saj je razpoloženje na vajah sproščeno in prijateljsko, k čemur pripomoreta tako ga. Vidic kot g. Juvan. Otroci se veselijo nastopov in snemanj, ki jih je bilo samo zadnje pol leta okrog trideset. Tako so nastopili na otroških prireditvah Sirom po Sloveniji od Nove Gorice do Murske Sobote. Večkrat so nastopili na dobrodelnih prireditvah, npr. z. Romano Krajnčan za nakup gastroskopa Pediatrični kliniki, na prireditvi, kjer so nastopa na domači Glasbi treh dežel v Škocjanu in pa nastopa v Kranju v čast sedemdesetletnice Slavka Av-senika ter na predstavitvi nominiran cev za Zlatega petelina. V kategoriji najboljše otroške kasete je bila Romana Krajnčan s kaseto Tuba I uljna kateri prepevajo tudi Domžalčki. ena od treh nominirank. Domžalčki z Jožico in Miranom pa so bili tudi samostojni nastopajoči gostje v Božični Petki, kjer so skupaj z voditeljico zapeli uvodno pesem, zapeli so pesem skupaj s Čuki. pa tudi oddajo so zaključili prav oni s še eno pesmijo. Najbolj pa se otroci veselijo prav srečanj s pevci in ansambli - njihovimi idoli, voditelji ter drugimi medijskimi osebnostim Podpis, za katerega zaprosijo, skupno fotografiranje, kakšen sendvič in trud je poplačan, včasih dolge ure vožnje v avtobusu, čakanja v garderobah in utrujajoča tonska snemanja so pozabljena. Da pa bi svoje glasbeno znanje in poznavanje glasbene umetnosti še malo obogatili, se je ga. Vidic namenila otroke odpeljati na ekskurzijo ali končni izlet v Saizburg na ogled Mozartove rojstne hiše. To naj bi bila hkrati nagrada za celoletni trud in spodbuda za naprej, saj se zaveda da so prav ti otroci del bodoče domžalske kulturne elite, danes nastopajoči, čez 10 ali 15 let pa predvsem obiskovalci in morda tudi oblikovalci kulturnih prireditev. Vsaka finančna ali druga pomoč od ljubiteljev umetnosti bi bila tako več kot dobrodošla Tako. To bi bilo skoraj vse, a vse Se ne. Mogoče nas v kratkem čaka Se kakšno presenečenje, a to naj ostane za zdaj še skrivnost. VANDA KLOPČIČ Seveda še marsikaj manjka, vendar se prvi obrisi bodočega križišča z avtocesto med Dobom in Krtino že kažejo. Pločnik gradijo tudi na Rovah, kjer dela obsegajo tudi celovito rekonstrukcijo ceste skozi naselje. Tudi Perkova ulica na Rodici bo po celoviti rekonstrukciji lepša in varnejša. Končno je asfaltirano tudi križišče Dob-Vir-Količevo. (Slika desno) (foto P. T.) Nadaljujejo se tudi dela pri gradnji pločnika in sanaciji cestišča na VII. ulici. Območno združenje Rdečega križa Domžale bo v mesecu JULIJU organiziralo letovanje za 100 otrok v dveh deset-dnevnih izmenah na Debelem rtiču. (Starostna meja je od I. do 7. razreda osnovne šole). Pravico do prvih prijav imajo osnovne Sole po razredu, pozneje so možne individualne prijave. Cena desetdnevnega letovanja je 26.100,00 sit na tri odložena plačila (čeki ali položnice). Prijavite se v pisarni RK na Ljubljanski 34 (nasproti Agro puba ali na dvorišču radia HIT). Informacije na telefon 7241246. I. izmena od 7. julija do 17. julija II. izmena od 17. julija do 27. julija KULTURA Predstavitev monografije o Jožetu Gostiču Majhen znak velike hvaležnosti Pripravljalni odbor za počastitev 100. obletnice rojstva Josipa Gostiča, ki v okviru Kulturnega društva Jože Gostič Homec oganizira in izvaja prireditve v spomin na velikega opernega pevca, je izdal MONOGRAFIJO O ŽIVLJENJU IN DELU JOŽETA GOSTIČA in jo skupaj z zagrebško in ljubljansko opero predstavil tako v Zagrebu kot Ljubljani, 15. aprila 2000 pa so knjigo predstavili tudi na slovesnosti v Osnovni šoli Preserje pri Radomljah. MONOGRAFIJA, katere avtorici sta Marija Barbieri in Marjana Mrak. obsega 304 strani velikega formata in ima več kot 371 fotografij, programskih listov in drugih dokumentov, izredno kvalitetna pa je tudi umetniška podoba, ki jo je knjigi dal domačin g. Toni Iglic. Monografija, ki je bila »spisana« v desetih mesecih, se pričenja s poglavji o njegovem očetu, katerega avtor je dr. Edo Škuli in nadaljuje s poglavji o (iosticevem delu v Ljubljani. Zagrebu, na Dunaju, zvemo pa tudi o gostovanjih v milanski Scali. v Covent Gardnu, Teatro del Liceo v Barceloni, nastope v Pariški operi, v Hamburgu, v Benetkah, Atenah, Pragi, Dresdnu ter še v mnogih drugih mestih. V monografiji so tudi podatki o pomembnejših vlogah, operah in skladateljih v repertoarju Josipa Gostiča, njegove interpretacije likov v delih hrvaških skladateljev, popis preko 1500 nastopov. Monografijo pa zaključujejo poglavja o Gostičevih poslednjih dnevih ter spomini nekaterih še živečih umetnikov, njegovih sodobnikov in vaščanov Homca. Na predstavitvi MONOGRAFIJE, ki jo je vodil dr. Janez Marolt, so sodelovali dr. Edo Skulj, avtorici Marija Barbieri in Marjana Mrak ter Borut Jenko, predsednik Kulturnega društva Jože Gostič s Homca. Poudarili so, da ic MONOGRAFIJA najzahtevnejši del aktivnosti v okviru stoletnice Jožeta Gostiča in pomeni enega izmed vrhuncev v letu prireditev. V predstavitvi jc bilo poudarjeno, da je bil Jože Gostič človek, ki je ponesel sloves Homca v Evropo in svet, bil jc naš Joža, ki je za vsakogar našel dobro besedo. Hrvatje, katerih ljubljenec je bil, so mu posebej hvaležni za njegovega Era s katerim je prepotoval celo Evropo. Glas, stas, predanost delu, dikcija odlična igra, melodičnost, vse to je odlikovalo glavnega junaka monografije, ki bi moraki najti mesto na knjižnih policah vseh ljubiteljev opere. Na predstavitvi sta spomine na velikega tenorista obudila tudi g. Franc Rode in g. Janez Majccnovic. Majhen znak velike hvaležnosti, ki jo mi vsi skupaj dolgujemo Gostiču, sta pričujoča monografija in dvojna zgoščenka jc bilo poudarjeno na predstavitvi. Obe pa dokazujeta da so govorice o tem, Ja gremo v Evropo povsem neutemeljene. Po zaslugi nekaterih posameznikov, med katerimi je tudi g. Jože Gostič, ki je bil neprekos-ljiv na svojem področju, smo v njej že desetletja in stoletja Ob koncu so se člani Kulturnega društva Jože Gostič Homec zahvalili avtorjem monografije in še nekaterim, ki so pomagali pri projektih ter hkrati povabili vse navzoče k jesenskim slovesnostim ob 100. obletnici rojstva Jožeta Gostiča. V. V. felSftlillVg DA, NAROČAM Jubilejno štirideseto območno srečanje Letos je potekalo jubilejno, 40. območno srečanje odraslih pevskih /borov občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Sodelovalo je 19 odraslih zborovskih sestavov. Na prvem koncertu, kije bil v Mengšu, v soboto, 13. marca, so sodelovali: Komorni moški zbor Mengeški zvon pod vodstvom Janeza Nastrana, Mešani pevski zbor Kulturnega društva Groblje jc vodila Janja Dragan - Cum-bač. Oktet Tosama z zborovodjem Avgustom Potočnikom, ljudske pevke »Ginko« so zapele pod vodstvom Mare Vilar, Karel Leskovec je pripravil naslop Mešanega pevskega zbora Šentviški zvon. Dekliški zbor KI) Tine Kos iz Moravč je vodil Milan Kukal j, Knmorncmu moškemu zboru Lek pa je dirigiral Mili voj Sin Ink. Prvi koncert sta zaokrožila nastopa Komornega zbora Limbar pod vodstvom Kli-zabete Kunaver in Mešanega pevskega zbora KI) Svoboda Mengeš, s katerim je debitiral Kcrnando Mejias. Drugi koncert jc potekal v Moravčah, v petek, 31. marca. Pevski večer jc začel Moški pevski Radomlje z zborovodjem Vinkom Jagrom, najstarejši zborovodja (vendar Se vedno vitalen in poln energije) Stane Habc jc nastopil z dvema zboroma: Moškim pevskim zborom Janez Ccrar DU Domžale in ženskim pevskim zborom Stane Habc DU Domžale Prisluhnili smo ludi Mešanemu zboru društva upokojencev Moravče (zborovodja Alojzij Štefan) in dvema oktetoma: Stobljanskemu pod vodstvom Jožcla Dolinarja in Oktetu bratov Pirnal. ki ga vodi Ncjko Pirnat, pod mentorstvom Toneta Juvana. MoSki zbor Lipa Trojane jc pripravil Rado Kapus, MoSki zbor KD Janko Kersnik iz Lukovice pa Igor Vclcpič. Letošnjo območno revijo jc zaključil Domžalski komorni zbor pod vodstvom Tomaža Pirnala." Vsi zbori so prizadevno in po svojih zmožnostih pripravili program za Območno srečanje. Večina nastopov jc bila z glasbenega stališča urejenih. Ic lu in tam sc jc pojavila kakšna samovolja dirigentov pri branju parlilur Nekaj zborov pa jc v kvaliteti vendarle odstopala Komorni zbor limbar sc jc izkazal z. zaokroženim in polnim zvokom, zborovodkinja Elizabeti Kunaver pa zna dobro oblikovali zahtevnejše skladbe in pevce popeljali v sproščeno muziciranje. S podjetnim programom jc presenetil Mešani pevski zbor Svežina z. zborovodjem Primožem teskovecm. pa tudi oklel bratov Pirnal me jc prepričal s sproščenim in polnokrvnim nastopom. Domžalski komorni zbor tudi z novim zborovodjem Tomažem Pirnalom nadaljuje kvalitetno tradicijo in sc jc izkazal z. dobro izvedenim zahtevnim programom. Obilica mladih pevcev in zborovodij dokazuje, da sc nam za prihodnost prepevanja na domžalskem koncu ni Ircha hali. DAMJAN MOČNIK Območno srečanje odraslih folklornih Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Območna izpostava Domžale je v Kulturnem domu Franca Bernika pripravil območno srečanje otroš- otroških in skupin kih in odraslih folklornih skupin občin Mengeš, Moravče in Kamnik. ^^MBROŽ aana 9 ^^^slMM^jBawsahJBy Takojšnja dobava vseh modelov. Možnost nakupa brez pologa s kreditom na položnice do 5 let. STARO ZA F10VO. OB 3. OBLETNICI NAŠEGA PRODAJNEGA SALONA VAS RAZVESELIMO ŠE Z DODATNIMI UGODNOSTMI PRI NAKUPU VOZIL. PRODAJA VOZIL: Lahovče 2, tel.: (164/2529 070 SERVIS VOZIL: Lahovče 40, tel.: 064/2529 050 Otroška folklorna skupina Moravče je pod mentorstvom Katje Dremelj predstavila splet otroških iger, pesmi in plesa z naslovom »Mama mi je rekva.« Otroški gledališki živžav v Dobu Kulturno društvo Jožef Virk iz Doba je tudi letos pripravilo gledališki abonma za otroke, v katerega so vključene naslednje predstave: SONČEK, KIE SI, PE-PELKA, OBUTI MAČEK in KO PRIDE ZVEZDA Lutkovnega gledališča iz Maribora, Lutkovno gledališče iz Ljubljane je v Dob pripeljalo lutkarje iz Mehike, ki so predstavili MALO VILO, gostovali pa so tudi člani Gledališču Tone Čufar Jesenice z lutkovno igrico PRINCESKA NA ZRNU GRAHA. Ze trikrat pa so si najmlajši lahko ogledali predstavo domače gledališke skupine SNEGULJČ1CA, ki je gostovala ludi na Drenovem Griču pri Vrhniki in v Gledališču Tone Čufar na Jesenicah, predstavili pa so se tudi v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale in galeriji Avscnik v Begunjah, sredi maja pa gostujejo v Lutkovnem gledališču Maribor. Pomladanski del otroškega gledališkega živžava v Dobu pa sc jc zaključil s predstavo gledališča Teater za vse POMI.ADNA, s katero so predstavili pravo prebujanje pomladanskega cvetja z. zelo simpatično glas- INTROdoo Jana Husa 1a. 1000 LJubljana beno in pevsko spremljavo, ki sla jo izvajala poredna gozdna vila in škrat. Vse predstave so najmlajši sprejeli z. navdušenjem, se sproščeno zabavali in vedno znova radi prihajali v kulturni dom na Močilniku. Društvo bo tako tudi v sezoni 2000/2001 pripravilo gledališko lutkovni abonma in že sedaj vabi najmlajše, predvsem pa njihove starte, da omogočijo najmlajšim prijetne obiske lutkovnih predstav v Dobu. Kulturno društvo Jožef Virk pa se že pripravlja na 3. tradicionalni festival Gorenjskih komedijantov, ki bo letos od 23. do 25. junija 2000 v poletnem gledališču v Dobu, kamor vas Združenje gledaliških skupin Ckt-renjske. Sklad RS za ljubiteljske dejavnosti. Območna izpostava Domžale ter Kulturno društvo Jožef Virk že sedaj vabijo na ogled najboljših predstav. Dobrodošli torej na 3. festivalu Ciorenjskih komedijantov od 23. do 25. junija 2000 v poletnem gledališču v Dobu. V. V. SALON: 061 54013 72 FAKS: 061 540 32 87 SERVIS: 061 524 82 90 TPJPI Teater za vse: Pomladna HYunani izvodov monografije Josip Gostič r izvodov dvojnega CD-ja Josip Gostič izvodov kompleta monografije in dvojnega CD-ja Josip Gostič *nU99,Q0 m » ^*r*7> 9480, 6.480.00 SIT po Izidu 3.780,00 SIT Ima In priimek:__ n/JB^'i 9,499,99 §!T " 8.200,00 SIT po Izidu N.-Mlciv Datum m podpis: Po prejemu Vašega naročila Vam bomo poslali položnico Uf*'** NOvo pomladna klima 1 Obrtniška 8 1230 DOMŽALE PRODAJA TEL: 01/7216 221 SERVIS TEL./FAX: 01/7215 666 stran 1 5 Paviljon graščine Dol Razstava Brede Podbevšek V paviljonu graščine Dolje hita v aprilu odprta ■ razstava naše občanke gospe Brede Podbevšek (Rodiva, Miševa 22,1230 Domžale, tel. 711 952), za katero je bila to v letu 2000 že druga razstava, hkrati pa jc za slikarko pomenila tudi majhen jubilej, saj jc bila to njena že 10. samostojna razstava. KULTURA Gospa Natalija Po-kovec jc v uvodu orisala zgodovino dolske graiCine, katere nastanek zaznamuje žc leto 1540, ko jc Aleksander pl. Gallenberg sezidal ali temeljito prenovil dvorec Dol, ki predstavlja Čudovito možnost za različne kulturne prireditve. Slikarka z razstavo, po mnenju prof. Mir- ka Juterška, umetnostnega zgodovinarja, nadaljuje svojo slikarsko pot. ki jo jc strokovno poglobil in približal že študij na Pedagoški akademiji kol tudi delo z mladimi. Njeno slikanje cvetja in dreves je vsekakor odsev lahkotni predanosti zgolj lepemu, ki vsebinsko izključuje kakršnekoli nesporazume z oko- Slikarki je čestitala tudi glasbenica Katarina Habe. lice Slika v mejah tradicionalizma, ki je v javnosti, posebno v Sloveniji, še tudi ob koncu stoletja splošno sicer zelo cenjen in ima mogočno široko zaledje, vendar se zdi, da se slikarka poglablja v svo| sanjski od stvarnosti odmaknjeni slikarski svet predvsem zaradi lastnega zadovoljstva in veselja dO likovnega snovanja. Brez posebnih ambicij po doseganju samosvojosti skuša Čimbolj preprosto obnavljali doživljanje narave, lako so v njenih akvarelih in pastelih tudi posamezna drevesa upodobljena kot šopki, le s to razliko, da pri podobah cvetlic sem in tja lahko določimo vrsto cvetja, medtem ko vidi v drevesih le znak zanj, večjo, do nespoznavnosti apstrahirano rastlino. Pri tem lipa slikarka oblikovno, sc pravi izrazno v razne smeri in se vse bolj prilagaja moderniziranemu občutju likovnega esleliziranja. Razstavo jc s predstavitvijo slikarke pospremila ga. Draga Jc-retina Anžin, v kulturnem programu pa so nastopili Natalija Po-kovec in Vladimir Stres ter glasbenici Tina in Spela Škrujnar. B. V. Trideset let Okteta Tosama 7. aprila letos smo pevci okteta TOSAMA praznovali okroglo obletnico -30 let. To so sicer za človeka najlepša leta, za nas, pevce okteta, pa pomenijo kar dolgo dobo, saj smo, večina iz mladih MEDOBČINSKO SREČANJE LIKOVNIH SKUPIN slikarjev in kiparjev iz DOMŽAL - KAMNIKA - KRASNJE - MENGŠA bo v četrtek, 11. maja 2000, v Galeriji Domžale Sodelovalo bo skoraj 50 avtorjev fantov dozoreli v »zrele« može, ki pa se nam »na srečo« radi pridružijo tudi taki, ki ravno sedaj preživljajo svoja najlepša leta. Da so preživeli ob petju in druženju tako dolgo dobo skupaj, se moramo zahvalili najprej vsem štirim pevcem, ki so v oktetu že ves čas njegovega delovanja: Avgustu, Danotu, I ranci ju in Tonetu, a tudi celotnemu oktetu, saj smo vedno dobre volje in za »štos«, kot smo zapeli tudi v naši himni ob .30-lelnici. Slavnostni koncert oh 30-lctnici smo imeli v dvorani Bcrnikovcga doma v Domžalah, zanj pa se moramo najprej zahvalili naSemu glavnemu sponzorju TOSAMl in njenemu glavnemu direktorju gospodu Janku Velkavrhu, saj nas je vse zelo veselo prcscnclil in dokazal, kako velik posluh ima sam in pod- jetje za oktet, ki je že in upamo, da bo še, ponesel ime TOSAMA po vsej Sloveniji in je tudi edini lak lo-varniško-pevski kolektiv daleč naokoli. Zato resnično izrekamo celotnemu kolektivu, iniciativnemu odboru in g. Janku Velkavrhu iskreno HVALA! Posebna zahvala našemu neutrudnemu pevcu, povezovalcu in vodji oddaje. Fran-ciju Sevšku, ki jc bil tudi glavni organizator svečanosti. Skrbel je za glavno povezavo med sponzorjem - TOSAMO in med oktetom, saj nas jc večina pevcev žc upokojenih in zato nimamo vsakodnevnega stika s tovarno. Zahvaliti se moramo ludi vsem poslušalcem, ki so tako kulturno sprejemali dogajanje na odru. Tudi vsi gostujoči okleti so izredno pohvalili poslušalce, da smo bili resnično vsi ponosni, ker imamo lako publiko. Hvala podjetju za posredovanje pri nakupu in prodaji vrednostnih papirjev in g Borisu ScvSku, sponzorju za izdajo CD plošče in nekdanjemu pevcu. Pogrešamo njegovo prisotnost v oktetu in tudi pelje vseh drugih pevcev, ki so včasih peli z. nami. Vsem tem smo dol/ni zahvalo, Sc posebno pa inicialor-ju za ustanovitev okteta, g. Pavletu Kepcu, ki mu želimo vse najboljše ob preživljanju tretjega življenjskega obdobja v Domu počitka v Izlakah. Naj sc ob koncu zahvalimo Se vsem nastopajočim: oktetu Bratov Pirnat, Rudarskemu oktetu iz Velenja ler Ljutomerskemu oktetu, ki so obogatili naS program s svojim nastopom. Hvala vsem ki sle nam ustno ali pisno čestitali, organizatorjem ZKO in dvorane Bcrnikovcga doma ter g. Krlu za CD ploščo in kaselo. Obljubljamo vam, da se bomo trudili Se naprej in poskušali izvabiti iz naših grl še kakšno lepo, veselo pa ludi manj veselo slovensko pesem in tako poskrbeti za ohranjanje narodne zavesti med komaj dvamilijonskim narodom. Zatorej še enkrat prisrčna hvala vsem, ki sle kakor koli pomagali, da je naše praznovanje uspelo in nas spodbudili za nadaljnje delo pri ohranjanju lepih, predvsem slovenskih ljudskih pesmi. Veseli smo, da je tudi radio Slovenija namenil naši obletnici Večerno podoknico, ki jo bosle lahko poslušali 23. maja ob 22.40 na prvem programu. Sicer pa nas lahko poslušale tudi s CD plošče in z dveh kaset, če vam je naše pelje všeč. Kupile jih lahko v VILE Domžale na oddelku kasel in ptott AVGUST POTOČNIK Novice iz Mavrice Tečaj za študente Na pobudo Studentskih klubov iz Kamnika in Domžal jc bil v zimskih mesecih od decembra do marca uspešno izpeljan začetni in nadaljevalni fotografski tečaj za Studente. Udeleževalo se ga je 14 študentov iz obeh Studentskih klubov. V začetnem delu tečaja so se tečajniki seznanili ž. zgodovino fotografije, spoznali so fotograf- Koledar prireditev za otroke četrtek, 4. maj 2000 ob 8.30 ZAKLJUČENO Melita Osojnik: POIJUB VISINE Glasbena gledališče Melite Osojnih Glasbeno plesna predstava je za-smmina na .-<•//('. približali mladim glasbo, poeziji' in ples, s katerim se v vsakdanjem življenju In preko medijev redko srečajo, l'evka Melita Osojnik izvirno in občuteno interpretira uglasbeno poezijo sodobnih slovenskih pesnikov (Milan Dekleva. Kajetan Kovic Neia Maurer. Veno Dolenc... I Poetični Šansoni so izšli na plošči, kije bila oh izidu deleino odličnih kritik. Nastop je obogaten z izraznim plesom ene najvidnejših slovenskih plesalk iz raznega plesa .lasne Knez in poezijo pesniee Neže Muiirer. Prireditev organiziramo s sodelovanjem ZPM Domžale inje namenje na dobitnikom zlatih bralnih značk. mesta. Prizadeti skujejo načrt, da bodo direktorja odžagati, ali pa izsilili preklic sporne odločitve, če hi mu uspeli naprtili dovolj velik gospodarski prekršek, ali kakršenkoli sramoten greh. Pri tem se zapletajo v potresni-ee. namigovanja, prikrivanju, kar povzroča niz. nesporazumov, preobratov in komičnih situacij, vse do razpleta kriminalne zgodbe in ljubezenske afere ...In poanta! ■< t se nekaj še tako slubo obrne, nikoli ne veš. če ne bo morda za kaj drugega dobri;'* pravi o svoji komediji Alfi.ns Kamer. režija: Miha Alujevič igrajo: Anica Kumer, Borut Alu-jevič, Bojan Umek, Drago Kasielie, Alenka Tetičkovič, Niko Kranjc, Anica Milanovič 15.00 do /V.ŽW ure. ob 10.00 dO 12.1X1 ure. Vstopnine m iholah od Cena vstopnic: 1.500,00 sir 1.100,00 in razstavlja akad. slikar Darko Birsa ponedeljek. S. maj 2000 ob 20.00 uri za IZVEN E. Berilu: IlEJBE RUDOLFI Šolski center Rudolf Maister Kamnik Dogajanje sodobne drame angleškega avtorja I: Berlina IlEJBEjtpOi stavljeno v angleško beznico z trne uom Singles bar. kjer se po naključju sreča šesl mladih ljudi, od kalerih je marsikdo prepričan, da domov ne bo odšel sam. Ne hoste verjeli. Kennv telo trdi, da pozna fiuz.o, s kolero lahko dobi vsako hcjho Pa mislile, da mu tO uspe:' Edini mirili, ikl tO izveste, je. tla si predstavo ogledate. Prepričajte se. da niste med tistimi, ki V modelnem svetu ne znajo povedali ničesar drugega kol nekaj izrabljenih fraz. igrajo: člani gledališke skupine Šolskega centra Rudolfa Maistra RUDOLFI Kamnik režija: Marja Kodra cena vstopnic: 900,00 SIT sobota, 13. min 21)01) ob 10.00 uri ta abonma ROFiČl in IZVEN sreda. 17. maj200» ob 20.00 uri a abonma RUMENI in IZVEN ponedeljek. 22. maj 2000 ob 20.00 url ta abonma ZELENI In IZVEN Alfons Kumer: TROJKA, TROJKU A komedija Gledališče dva obrazu t 'elje Komedijski zapleti in komične situ-aci/c le veseloigri se dovajajo v tuj iiisivu uprave manjše tovarne dum strga perila. Nev ncmirljiv vsakdo njii zmoti direktorjeva nenadna odločitev o drugačni organiziranosti pod jeljn. ki pa ogrozi najnižja delovna Dare Birsa je bil rojen leta I9SS v Lendavi, diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in dve leti študiral na grafični special-ki Akademije ta likovno umetnost v Ljubljani. RaZStaVa bo odprla do 9, maja 2000 Galerija je odprlo od ponedeljku do petku od10.00 do 12.110 ure in od 15.00 do 19.00 ure. ob soholith otl 10.00 do 12.00 ure. Vstopnine ni Medobčinska srečanje likovnih skupin odprtje razstave: II nitij 20110 ob 19.00 uri Območna izpostavo Sklada Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti Domžale in Likovno društvo Petra l.ohodc Dom.alc sta organizirala medobčinsko srečanje slikarjev in kiparjev, kije polekalo od 15. aprila v Domztilali. Udeležilo .«• ga je preko 40 udeležencev, ki so po strokovnem predavanju akademskega slikarja Danijelu Loviti Eltggcrja ustvarjali in bodo izbranu tlela preti-stavili na pregledni razstavi. Razslova ho odprta do milja Galerija je odprta od ponedeljka do petka otl'10.00 do 12.00 ure in od 30. mednarodni festival Groblje 2000 petek, 9. junij 2000 ob 20.30 lleitiriih SCHIFF t Avstrija j - violončelo Aci BERTONCEIJ - klavir sreda, 14. junij 2000 ob 20.30 Trio »KALE1DOSKOPIO* Tamura KE1KO (Japonska) - klavir Primat NOVŠAK ■ violina Thomas GROSSENBACHER (Švica) - violončela nedelja, 25. junij 2000 oh 20.3 Irena GRAFENAUER -flavta Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije petek, 30. junij 2000 oh 20.30 SIMFONIČNI ORKESTER DOMŽALE KAMNIK (godalni orkester) solisti: Jana 1'uuli - obou, Janez Podlesek - violina, Bojan Risbe - violina. Luka Einfalt - pozavna. Andreja llumar - flavta, Alenka Semeja - violina dirigent: Aleksander Spasič četrtek, 6. julij 2000 ob 20.30 /študenti Akademije za glasbo v Ljubljani/ M,tanka ČRF.ŠNIK - klavir Jaka STADLER - violončelo Simon KREČIČ - klavir sobota, 15. julij 2001) oh 20.30 Sonja PAHOR ■ TORRE - klavir Halo ROGEIJA oboa sko opremo in materiale, največ pozornosti pa so posvetili tehniki snemanja in kompoziciji slike. Opravili so tudi nekaj snemalnih vaj. V nadaljevanju pa so se srečevali v fotografski temnici, kjer so razvijali posnete filme in izdelovali fotografije. Svoje izdelke, čr-nobelc in barvne fotografije, ki so jih večinoma posneli v okviru tečaja, so tečajniki tudi razstavili. Razstavo so odprli 26. aprila ob 20. uri v prostorih kulturnega doma v Radomljah. Dragoceni filmski arhivi Člani filmske sekcije kluba Mavrica smo se lotili urejanja in ustreznega arhiviranja bogatega filmskega arhiva, ki se je nakopičil v 35 Iclili delovanja kluba. Še tako bežen dogodek, oz. posnetek predstavlja po 30 in več letih dragocen dokument, seveda čc jc ustrezno shranjen in ga jc mogoče kadarkoli zavrteti, pokazali, pogledati. Za to pa je nujno potrebno skrbno čuvanje in arhiviranje posnetega materiala in pa dobro vzdrževana in v »voznem stanju« sicer že zastarela tehnika iz tistih časov. V Mavričinih arhivih hranimo več kot 200 zanimivih dokumentarnih in igranih filmov in vsaj za enako število filmov Se neurejenega oz. nezmonliranega filmskega materiala. Ko pregledujemo in urejamo te arhive, obžalujemo, ker nikoli nismo imeli na razpolago nekaj več sredstev za boljSo opremo in kvalitetnejše materiale. Prisiljeni smo bili skromni in Zal je Sc danes tako. Urejanja filmskih arhivov smo se čla- ni filmske sekcije lotiti zelo sistematično Pripravimo filmski večer in na njeni »domači« javnosti prikažemo nekaj filmov iz arhiva, nato le filme z ustreznim komentarjem presnamemo na video kasete, od katerih bo po eno kopijo hranila tudi Knjižnica Domžale. S takim načinom urejanja arhivov smo v Mavrici pričeli leta 1998. Doslej smo na petih filmskih večerih prikazali okoli 40 filmov (dolgih ca 10 minut), izdali smo eno (prvo) video kaseto, še to pomlad bosta na razpolago tudi kaseti filmski izbor Mavrice št. 2 in št. 3, v pripravi pa sta tudi že kaseti St. 4 in 5t. 5. Video kasele z zanimivimi arhivskimi filmi jc možno tudi kupili po zelo zmerni ceni, naročili pa jih jc možno kar v klubu Mavrica. Video sekcija ('lam nase najmlajše dejavnosti, to je video sekcije, prizadevno nadaljujejo tradicijo nekdaj zelo uspeSne Filmske sekcije. Predvsem so si zadali nalogo beležili in dokumentirali pestro kulturno, politično in drugo dogajanje v naši bližnji m daljni okolici. Zelo hitremu razvoju iclmi-ke sicer s težavami sledijo, vendar so s kolikor toliko ustrezno digitalno snemalno tehniko (ki ji pa vedno še nekaj manjka) in z ustrezno usposobljenostjo zmožni posneti tudi zahtevnejše prireditve, kot so koncerti, itd. Monlažno-tonski studio so si s prostovoljnim delom in prispevki uredili v Mengšu in s tem rešili pereč prostorski problem. Za letos imajo v programu tečaj video tehnike in filmskega jezika. V sekcijo vabijo nove mlade člane, ki imajo veselje do video tehnike in snemanja. JK Vstćpnice so v prodaji Štirinajst dni pred prireditvami ob delavnikih ,ul 10.00do 12.00 ure v upravi Kulturnega doma Franca Bernika, ob dejavnikih od in.oo do 19.00 ure v klubu Kulturnega doma Franca /Suni ik, i (Ljubljanska 61, Domiale, vhod z * dvorišča. kletni prostori} ter urio uro prta pridelkom prireditev v biagajni dana, Vstopnice za koncertu v Grobi juh bom V prodaji od 25. maja 2000. Informacije In re ervcu iju i>t< ' telefonu: 725 050. l\u.:ut vireme vstopnice je potrebni • prevzeti najkasneje do pol ure pred priuetkom /»rirudituv, \iuur jili posrudujumo r rudno prodajo'. Spoštovani ohiskovalui kulturnemu doma! Prosimo Vas, TEHNIKA V0ŽN)E 9 PRIKAZ IN ANAI IZA PRAVIH DIRK 9 VIDEOANALIZE VOŽENJ 9 VZTRAjNOSTNA DIRKA... ' zaključna dirka / navijanjem staršev in nagradami • športni dejavnosti (odbojka, nogomet...) • delavnice za mlade na teme: © SPOZNAJMO SE! & SAMOZAVEST © POGUM © SODELOVAN/t IN TEKMOVANJE & NAŠI IDOLI... + po želji udeležencev • obisk gosta - profesionalnega dirkača • kopanje družabni večeri f. (spo/na vin van, družabne igre, zabavne aktivnosti, film, glasba, ples, večer na pl.i/i.J ' Celoten progtam bo potekal pod vodstvom lurije Živet linitruktoricr kartinga) In Nives Želenjak tab\,p*d.l Ločeno zbiranje odpadkov Maskota se predstavi Drage Domžaleanke, Domžalčani in Domžalčki! Dovolite, da se vam predstavim. Sem vesoljček£-g j—j ^ j (v vašem domačem jeziku bi se reklo Zelenko) s planeta Zelenčak, vaš dobri angelček ... ups ... vesoljček, ki vam bo svetoval in vas vodil skozi težave ob ločevanju in zbiranju odpadkov. Zakaj in kako, pa pove moja zgodba. Nič hudega sluteč prirolkam mimo Zemlje in kaj vidim? Na kupe smeti, ki ležijo kot grdi kakci vsepovsod naokrog. Na Zelenčaku kaj takega nisem videl že tisočletja. Ne morem verjeti svojim očem, zato pristanem na domžalskem rolkališču, da bi zadevo raziskal. Tam naletim na skupino otrok, jim povem, da tako ne gre več naprej, da se boste zadušili v smeteh, da ste prave zgube, ker uničujete planet, ki je med najlepšimi v vesolju, da je na Zelenčaku že dojenčkom popolnoma jasno, da je potrebno odpadke ponovno predelati, seveda pa jih pred tem ločiti po uporabnosti, ker iz različnih snovi pač ne nastane nič uporabnega in tako naprej in nazaj in podolgem in počez. Pa so rekli otroci naj bom lepo tiho in naj raje pomagam kot pridigam. In zdaj bom pomagal Za celo leto sem preložil vrnitev na svoj planet, da vas naučim vse, kar na Zelenčaku že znamo. Tako pričenjamo v letu 2000 v vaših Domžalah z ločenim zbiranjem odpadkov na določenih zbirnih mestih, ki jih bomo učeno imenovali ekološki otoki. Moja naloga je, da vam čim enostavneje prikazem način in možnosti zbiranja odpadkov, da vas poskušam prepričati, da je ločeno zbiranje koristno za vse nas, da vsi skupaj dojamemo, da je vsak trud, ki ima za posledico lepšo in prijaznejšo okolico, vreden naših naporov. Resno računam, da boste tokrat mladi tisti, ki boste učili svoje starše, ki so navajeni -navada pa je železna srajca - vse smeti metati v isti koš. Grini nagrajuje Da pa bo vse skupaj bolj zanimivo, in da se boste resnično poglobili v problem ohranjanja čistega okolja, sem pripravil nagradni natečaj-ček za najboljSi domišljijski spis in risbico o tem, kako si predstavljate življenje na mojem Zelenčaku, kjer kot veste, ni smeti, ni umazanije, ni smradu in oglušujočega hrupa. Uče nci domžalskih osnovnih šol napišite, kako smo to dosegli, kako si predstavljate, da živimo, kako ravnamo z ostanki in odpadki, kaj počnemo za svoje veselje in kako smo si ustvarili svoj planet tako lep, čist in zelen, da smo ponosni nanj in se dober glas o njem širi po vesolju. Skratka, domišljiji dajte prosto pot. Vsi tisti moji najmlajši prijatelji, ki vam besede še ne tečejo gladko na papir, hodite še v vrtec ali prve razrede osnovne šole, pa se ne utrujajte s pisanjem. Raje mi narišite, kako si predstavljate moj planet, moje prijatelje in starše, mojo šolo, kaj delam, ko nisem pri vas na obisku, kaj mislite, kam vržem prazno pločevinko grini-cole ali grini-fante... Vse prispele spise in risbice bo ocenjevala tričlanska komisija z mano, Grinijem, na čelu. Ocenjevali bomo predvsem izvirnost, šele nato lepoto besede in risbe. To pa seveda ne pomeni, da vejice lahko pripišete na koncu, da jih po potrebi vstavljamo! Pa nagrade Prvi trije spisi in prve tri risbice bodo objavljeni na Grinijevi strani v Slamniku, avtorji bodo dobili lepe majice z mojo sliko, zmagovalka ali zmagovalec pa bo pririsal ali pripisal tudi majice za vse sošolke in sošolce iz svojega razreda (oddelka, skupine v vrtcu), ter seveda tudi za razredničarja, mentorja, vzgojitelja. Vaša dela pošljite do 20. maja na naslov: Prodnik d o.o. Savska 34 1230 Domžale s pripisom - za Grinija. Prijetno pisanje in risanje in komaj čakam na vaše izdelke, vaš Grini Ločujemo da ohranjam*)! Vse o ločenem zbiranju odpadkov v občini Domžale Z izvodom Slamnika ste tokrat prejeli tudi brošuro z navodili za načrtno ločeno zbiranje ter gospodarno ravnanje z odpadki v občini Domžale. Ločeno zbiranje odpadkov, ki se ga v občini z vso resnostjo lotevamo, pomeni skrbno, strokovno in premišljeno odbiranje še uporabnih odpadkov, ki jih zbiramo v za to primernih in posebej označenih zabojnikih na posebnih zbirnih mestih, t.im. ekoloških otokih: - steklo zbiramo v zelenih zabojnikih - papir zbiramo v modrih zabojnikih - pločevinke in plastenke zbiramo v rdečih zabojnikih Z občasnimi akcijami pa bomo zbirali: - kosovne odpadke - posebne odpadke Kje bomo zbirali? V svojem gospodinjstvu bomo ločeno zbirali star papir, steklenice ter pločevinke in plastenke in jih nato odvrgli v označene zabojnike na ekoloških otokih. V ta namen bodo do sredine meseca maja urejeni naslednji ekološki otoki: Domžale: - Krakovska ulica - Prešernova cesta - Ljubljanska cesta - Sejmiška ulica - Ulica Simona Jenka - Stobovska cesta Prelog: - Ihanska cesta Dob: - Ulica 7. avgusta - Šolska ulica - Uvoz na sanitarno deponijo Postavljanje ostalih ekoloških otokov bo teklo kontinuirano naprej, tako da načrtujemo, da bo do konca leta zgrajena celotna mreža ekoloških otokov v občini. Otvoritev prvega ekološkega otoka v občini bo v petek, 19. maja ob 11. uri, na Stobovski cesti (pri podjetju Termit). Občanke in občani Domžal, prijazno vabljeni! GR±(\J± JAVNO KOMUNALNO PODJFTJf, PRODNIK I RAZPISI IN POVABILA stran DRŽAVNE KMETIJSKE INTERVENCIJE (podpore) v letu 2000 V letu 2000 država na osnovi Uredbe o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane v letu 2000 (Ur. I. RS št. 27. z dne 28. 3. 2000) namenja naslednje finanćne intervencije (omenjene so le tiste intervencije, ki jih najpogosteje koristi večina kmetij v Občim Domžale in (rzin). VRSTE INTERVENCIJ: A. PODPORE ZA POSAMEZNO ŽIVAL: 1 PREMIJA ZA KRAVE DOJHJE V visini 18.000 SIT na žival. 2. PREMIJA ZA REJO OVC za prirejo mesa v visini 2.500 SIT na-Žival. i. PREMIJA ZA REJO OVC za prirejo mleka v višini 2.000 SIT na žival. 4. PREMUA ZA REJO KOZ v višini 2.000 SIT na Žival. 5. PREMIJE ZA KOBILE v višini 18.000 SIT na žival. 6. PREMUA ZA MESO v višini 40 SIT oz. 25 SIT/kg prirasta oz. od I. julija 18.000 SiT na bika. B. PODPORE OZ. NEPOSREDNA PLAČILA NA POVRŠINO: I. PODPORE ZA POLJŠČINE: - krušna žila v višini 54.000 SlT/ha, - druga žita (koruza za silažo in zrnje, oves, ječmen...) 27.000 SIT/ha 2 PODPORA na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo za kmetijska zemljišča: - gorsko-višinska območja in strme kmetije 16.000 SIT/ha - vsa druga območja i omejenimi dejavniki (gričevnato hribovita, kraška in druga območja) 11.000 SIT/ha. Pogoji za uveljavljanje posameznih podpor so objavljeni v Ur. I. RS št. 27. z dne 28. 3. 2000 in Kmečkem glasu. Obrazec (Osnovni obrazec o kmetijskem gospodarstvu) in informacije v zvezi z izpolnjevanjem obrazcev in ostalimi pogoji dobite pri Kmetijski svetovalni službi Domžale - Irena Zlatnar, tel. 711-179). Za uveljavljanje neposrednih plačil po površini mora kmetija - nosilec kmet ipodarstva imeti veljavni posestni list in kopijo katastrs- kega načrta za vse površine, za katere boste uveljavljali neposredna plačila. Cc le tega nimate doma. ga morate pridobiti na Geodetski upravi (rok za izdajo teh dokumentov jc 15 dni od dneva naroČila) pred uveljavitvijo zahtevka, zato predlagamo, da takoj pristopite k pridobivanju zahtevanih dokumentov. Pravilno izpolnjene vloge morate poslati osebno po pošti - priporočeno do 30. 5. 2000. Foto: V. MAJHENlC Novo v Banki Domžale Le redko se zgodi, da se v samem centru kakšnega mesta pojavijo gradbeni stroji in začnejo s kopanjem za nov gradbeni objekt. Prav to se dogaja pred poslovno stavbo Banke Domžale ob Ljubljanski cesti v Domžalah in zbuja veliko pozornost mimoidočih. Zato smo povprašali direktorja Banke Domžale g. Andreja Klisa, kaj se dogaja. Na kratko nam je povedal, da bo gradbeno podjetje SCI, s katerim ima banka podpisano pogodbo, v sedmih mesecih sezidalo prizidek k sedanji poslovni stavbi. Le ta bo imel pet etaž, v katerih bo potekalo poslovanje banke drugače, sodobne jc in za komitente banke kvalitetnejše in bolj prijazno. Pod nekdanjo zelenico in parkirnimi prostori ho pokrita garaža za zaposlene. S prizidkom in garažami ho pridobljeno novih 3500 kvadratnih metrov površin. V novem delu stavbe bodo v kleti pomožni prostori in arhiv. Občani in samostojni podjetniki sc bodo o svojih kreditnih potrebah pogovarjali v pritličju. V prvem nadstropju bo banka poslovala s pravnimi osebami, v drugem bo uprava. Sc nekaj pisarniških prostorov bo v tretjem nadstropju. Vsekakor bo novost, da bo v kletnih prostorih približni> 1000 osebnih šefov za shranjevanje različnih dragocenosti. Prizidek bo s staro poslovno stavbo oblikovan v črki L Zgrajen bo tudi nov centralni vhod. prilagojen za invalide. Ob vhodu bo ponovno po- 25 let folklorne skupine Svoboda Mengeš V okviru programa delovanja kulturnega društva Svoboda Mengeš 25 let delovanja. V počastitev lega dogodka bo pripravila jubilejni odrasle in otroške folklorne skupine nastopili tudi Člani, ki so v Me mi leti. Na koncertu, ki bo 13. maja ob 20. uri v Kulturnem domu tudi folkloristi iz Beltinccv. Vabimo vse ljubitelje folklore, nekdanje plesalce, glasbenike in vse, ki so nas zvesto spremljali vseh 25 let. folklorna skupina letos praznuje koncert, na katerem bodo poleg ngšit plesali zc pred petindvajseti-Mengsu. bodo kot gostje nastopili stavljen bankomat. Novost za pravne osebe pa bo dnevno-nočni trezor. Pred stavbo bo večji parkirni prostor za komitente banke. Da bi celoten objekt imel enoten zunanji in notranji videz, bo tudi obstoječa poslovna stavba temeljito adaptirana. S tem bodo dani pogoji za preselitev sektorja računovodstva iz. SPB I v nobo stavbo. Tako bo banka po več kot sedmih letih spet imela vse svoje službe pod eno streho. V banki smo pripravili novo organizacijo poslovanja za pravne in fizične osebe, ki bo pripomogla k še kvalitetnejšemu bančnemu servisu. Občanom, ki so naši zvesti varčevalci, saj je ž.c čez 60% sredstev v banki njihovih, bodo vse bančne storitve na voljo v pritličnih prostorih. S tem sc bomo ognili sedanjim dolgim potem po stopnicah. Med gradnjo in adaptacijo bo nekoliko moteno poslovanje, zato pričakujemo razumevanje vseh naših komitentov. O. v. Razpis 4. Šraufovega spominskega pohoda ORGANIZATOR: DATUM: KRAJ: PRIJAVE: PRIJA VNINA: ŠPORTNO DRUŠTVO KRASNJA K rasu ju 14 a, 1225 Lukovica SOBOTA, 13. MAJ 2(HK) KRAŠNJA (start in cilj pri Gasilskem domu) NA DAN POHODA • za daljši 7-urni pohod od 5.30 do 7.30 • za krajši 4-urni pohod od 7.30 do 8.30 1.000,00 SIT za odrasle 500,00 SIT za otroke Ostale informacije: • pred pohodom (Marjan Štrukelj, tel. 7234-064 privatno ali 7234-132 pisarna društva vsak petek od 19. do 20. ure) • POHODNA TRASA NI OZNAČENA, ZATO BOMO POSAMEZNE POHODNE SKUPINE VODILI VODNIKI DRUŠTVA ORGANIZATORJA IN ČLANI CB RADIO KLUBA »VRTINEC« DOMŽALE. • Med Časom pohoda bodo predvideni trije odmori, in sicer dvakrat 15 minut in enkrat 30 minut za malico iz lastnega nahrbtnika. • VSAK UDELEŽENEC POHODA HODI NA LASTNO ODGOVORNOST IN IZKLJUČNO PO NAVODILIH VODNIKOV POHODNIH SKUPIN! • Vsi pohodniki bodo nagrajeni s spominskim obeskom, z. brez- plačno ponudbo na sadnočajnih okrepčevalnicah, s toplim obrokom na cilju pohoda ter krajšim koncertom IVANA HUDNIKA. • TOMAŽ HUMAR bo sodeloval pri razdelitvi spominskih obeskov ter delil avtograme. VSE UDELEŽENCE POHODA NAPROŠAMO, DA VARUJEJO NARAVNO OKOLJE TER ČUVAJO GOZDOVE PRED POŽARI. PRAV VSF.M ŽELIMO TUDI VARNO HOJO IN OBILICO LEPIH TRENUTKOV V NARAVI. Že na vcCcr pred pohodom pa bo v avli Osnovne šole Krasu ju ob 19. uri spominska slovesnost, na kateri bodo sodelovali: TomaŽ Hu-mar, Tone Saz.onov-TonaC, Ivan lludnik in Članice KIJI) Iran Ma-selj Podlimbarski Krašnja. NOVO! NOVO! NOVO! Lasni negovalni salon NATAŠA. Kje.' V Domžalah na Ljubljanski 84. Nas lahko obiščejo ženske in moški, poskrbimo pa tudi za vaše malčke. Torej, če ž.elilc urediti svojo pričesko, hitro, kvalitetno m ugodno, nas lahko obiščete vsak dan od ponedeljka do petka od 13. do 20. ure in ob sobotah od 8. do 13. ure. Tel. 01 72-16-299 Se priporočamo! ZNANJE JE POT DO USPEHA. RAČUNALNIŠKI TEČAJI ZA VAS organiziramo tedenske računalniške tečaje, kot so: WINDOWS, WORD za začetnike, EXCEL, ACCESS, INTERNET, ELEKTRONSKA POŠTA, STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU.. Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale TeL/faks 713-660 E-pošta: clip@clip-domzale.si Ugodnosti: -10% popust nudimo za skupine - 20% popust nudimo brezposelnim, dijakom in študentom - delavcem, ki so zaposleni pri s.p.. stroške izobraževanja povrne Sklad za izobraževanje pri obrtnikih. (D. Vloga in namen dimnikarske službe KVALITETNO FOTOKOPIRANJE r Lasersko fotokopiranje načrtov 205 SIT Skaniranje 650 SIT PLOTANJE_310 SIT FORMAT KOPIJE ŠIRINE 90 CM DOLŽINE 5000 CM Načrte tudi obrežemo in zložimo. Načrte nam lahko pošljete tudi preko e-mail-a. COLOR KOPIJA _SAMO 1 BO SIT Lasersko printanje dokumentov A4 13 SIT DIGITALNA LASERSKA FOTOKOPIJA SAMO 13 SIT FOTOKOPIRNICA JE ODPRTA OD 7.00 DO 19.00 OB SOBOTAH OD B.OO DO 18.00_ OBIŠČITE NAS v pritličju upravne stavbe tovarne LIP v Preserjah pri Radomljah 8061/7227.457, 7228-018, 7228-973, 7338-974 ° ? 0 J 1 cr o 0 ■ 3 H < N = 3U > a < ID Dimnikarska služba opravlja za zagotavljanje požarne in zdravstvene varnosti, varstva okolja in splošne varnosti zaradi uporabe in gradnje kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav naslednje storitve: Strokovne - prve preglede naprav in izdaja strokovnega mnenja za nove ali rekonstruirane naprave. Namen pregleda jc preverili, ali so naprave narejene v skladu s projektom 01. V skladu s pravnimi in tehničnimi predpisi. Strokovni pregled je obvezen in sc opravi po naročilu uporabnika ali na zahtevo pristojnega inšpektorja. Investitorjem predlagamo, tki tO strokovno mnenje zanje pridobi izvajalec del dimnika oz. kurilnih naprav. Letni strokovni pregled naprav sc izvaja na napravah enkrat letno. Jc obvezna storitev po predhodni najavi uporabniku ali po razporedu. Namen pregleda jc ugotoviti morebitne pomanjkljivosti na obstoječih napravah, kot posledica staranja naprav, vremenskih vplivov, slabega vzdrževanja in drugih poškodb. Kolikor so pomanjkljivosti ugotovljene, jc izvajalec dimnikarske službe dolžan določiti rok za odpravo lc-teh in po tem roku preverili, ali so tudi odpravljene. Kolikor niso, jc dolžan tO sponu iti pristojnemu inšpektorju in občini. Prve in občasne meritve emisije dimnih plinov so namenjene ugotavljanju ali kurilne naprave presegajo predpisane mejne vrednosti emisij dimnih plinov. Cc so emisije previsoke, izvajalec dimnikarskih storitev določi rok za odpravo pomanjkljivosti in po tem roku preveri, ali so bile res odpravljene. V nasprotnem primeru o tem poroča pristojnemu inšpektorju in občini. Prve meritve sc opravijo na novih napravah, kolikor uporabnik ne razpolaga z ustreznim potrdilom - certifikatom o tipskem preizkusu kurilne naprave, da nc presegajo mejne vrednosti emisij. Občasne meritve sc opravijo v predpisanih rokih, na večini naprav praviloma Dimnikarske storitve ob koncu kurilne sezone Smo na koncu kurilne sezone, ko prihaja čas za vzdrževalna dela na kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih napravah. Med te storitve spadajo tudi dimnikarske storitve, kot so mehansko čiščenje in letni strokovni pregled. Energetski servis E. S. d. o. o., Palmejcva IS, Ljubljana, % poslovnimi prostori na Roški 2a v Ljubljani je od 7.4. 1999 naprej s strani Občine Domžale edini pooblaščeni izvajalec dimnikarskih storitev na celotnem območju ObCinc Domžale. Kolikor na predviden ali dogovorjen termin doma ne boste prisotni, vas prosimo, .1.1 nam tO Sporočite in dogovorili sc boijio za termin, ki vam ho ustrezal. Storitve izvajajo tudi v popoldanskem času in ob sobotah. Vse uporabnike prosimo, da svoje kurilne, dimovodne in prezračevalne naprave, kolikor tega Jelniso storili, prijavijo našemu pod je t ju oz. dovolijo, da potrebne popise naprav opravimo sami. Za naročila dimnikarskih storitev, pozitivne in negativne pripombe ter informacije v zvezi z izvajanjem dimnikarskih storitev se obrnite na naš naslov i Energetski servis E. S. d. o. o., Koška 2a, Ljubljana Tel: (061) 1310 330. 1310 045. 130 29 60. 130 29 65 Fax: (061) 1310 004 / GSM: 041 561 021 g. Peter (ierjolj, vodja dimnikarjev,za območje Domžal ,. " Jr Delovni čas za osebna naročila v poslovnih prostorih podjetja je vsak delavnik od 6.-15. ure in v soboto v času kurilne sezone od 7,-12. ure. ".......,,,,,,,»v Lepo pozdravljeni! Lnergctski servis E. S. enkrat letno, zaradi preverjanja ali obstoječe naprave v obratovanju ne presegajo mejnih vrednosti emisij. Izredni strokovni pregled in izredne meritve opravijo po naročilu uporabnika ali pristojnega inšpektorja zaradi preverjanja primernosti obstoječih naprav glede na predpise. Vsebina pregleda je praviloma enaka kot pri prvem pregledu ali prvih meritvah. Mehansko čiščenje je odstranjevanje oblog (saj, pepela, katranskih oblog, goriva itd.) z. notranjih površin kurilne naprave, dimniškega priključka in dimnika, nadllačncga odvodni-ka oz. s površin, ki pridejo v slik /. dimnimi plini, gorivom ali ostanki produktov zgorevanja, Mehansko čiš čenjc sc izvaja tudi na notranjih površinah prezračevalnih naprav, ki so namenjene za prostore s kurilnimi napravami in bivalne prostore. V primeru, da oblog m moZnO odstranili z mehanskim čiščenjem, lahko to store s kemičnim čiščenjem, izžiganjem, frezan jem - struženjem in podobnimi postopki. Kolikor so ti postopki potrebni in mogoči brez večjih poškodb na napravah, se opravijo v soglasju z lastnikom ali uporabnikom naprav. Pro-tikorozijska zaščita se opravi na željo uporabnika po končani kurilni sezoni oz. v primeru daljših prekinitev kurjenja. Kontrolni pregled jc storitev ugotavljanja potrebe po čiščenju. Če čiščenje - ometanje dejansko ni potrebno, o čemer odloči dimnikar, opravi samo kontrolni pregled, sicer pa mehansko čiščenje. Vodenje evidence - kataster naprav je dolžan vodili pooblaščeni izvajalec dimnikarskih storitev, in sicer o vgrajenih aktivnih in rezervnih kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih napravah, opravljenih in neopravljenih dimnikarskih storitvah, emisijah dimnih plinov, pomanjkljivostih na napravah ild. lastnik - uporabnik je dolžan svoje naprave prijavili pooblaščeni dimnikarski službi, delavcu dimnikarske službe pa omogočiti, da opravi popis naprav. Strokovno svetovanje dimnikarske službe jc za uporabnika neobvezna slorilev in sc ga lahko poslužuje s področja: izvajanja dimnikarskih sto-ritev, izbire, načrtovanja, vzdrževanja in posluževanja kurilnih naprav, shranjevanju goriva, zmanjšanje emisij dimnih plinov itd., v okviru pristojnosti in možnosti izvajalca dimnikarskih slorilev. Pravni predpisi: Zakon o varsivu okolja (Ur. I. RS št. 32/93 in 1/96), Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur. I. RS št. 73/94), Uredba o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Ur. I. RS št. 73/94), Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter pogojih za njegovo izvajanje (Ur. I. RS ši. 70/96), Zakon o dimnikarski službi (Ur. I. RS št. 16/74), »Pravilnik« o dimnikarski službi (Ur. I. RS št. 1/76), Zakon o varsivu pred po/arom (Ur. I. RS št.7l/ 93), Odlok o »dimnikarski službi« Občine Domžale itd. Prostovoljno gasilsko društvo Dob razpisuje tradicionalno gasilsko tekmovanje za članice in člane, poti pokroviteljstvom KS DOB IN GZ DOMŽALE. Prireditev bo 13. 5. 2000 ob 15. uri na nogometnem igrišču v DOBU. Prijava pri komisiji »A« do 17.30. TEKMOVALNI DISCIPLINI - VAJA Z MB - štafetni lek brez. ovir NAGRADE: Prve tu enote v obeh konkurencah prejmejo pokale in medalje, zmagovalni enoti pa šc prehodni pokal KS I Kili Razglasitev rezultatov bo pol ure po končanem tekmovati iti. INF: Pavle Vojska (061) 72-42-576 Robert Hrovat (061) 714-208 II KMOVAI NI ODBOR POD DOB stran SPOROČIL Mali oglasi INSTRUIRAM angleščino in slovenski jezik za osnovne in srednje šole. Kvalitetno in poceni. Telefon: 711-160. FRANCOSKO ležišče in manjši kavč prodam za minimalno ceno. Tel.: 712-503. SERVIS šivalnih strojev, Kajuho-va 15, Prescrje (v blizini Kemisa). Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure. V soboto: od 9. do 12. ure. Tel.: 061 727-897. INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-157, GSM 041/322-571. ONOJ goveji, konjski, kompostni. Prst, lesne sekanec z dostavo, prodamo. Izposojamo motoktillivator-jc in rahljalcc okrasne trate in čistimo greznice in izposojamo kontejnerje - 5 m1. Tel.: 724-2056, 041/5X9-187. RENAULT AKCIJA V MAJU: CLI0 POPUST 120.000 SIT KANGOO POPUST 120.000 SIT MEGANE Irazen SCĆN1C) POPUST 150.000 SIT PRI MENJAVI STARO ZA NOVO + 30.000 SIT DOBIJO VSI, KI BI ZAMENJALI STABEGA BENAULTA RENAULT AVTOSET D.O.O. - SETNIKAR DRAGOMELJ 26, DOMŽALE TEL. PRODAJA VOZIL: 061/1627-111 TEL. PRODAJA REZ. DELOV: 061/1627-222 TEL. SERVIS: 061/1627-333 ODPRTO: TRGOVINA: pon.-pet od 8. do 18. ure, sob. od 8. do 13. ure SERVIS: pon.-pet. od 8. do 17. ure, sob. od 8. do 13. ure NA ZALOGI ŠE OMEJENA KOLIČINA VOZIL L '99 * AKCIJA LETNI AVTOPLAŠČI 15% POPUSTA * STREŠNI KOVČKI 15% POPUSTA * ROČNA IN ELEKTRIČNA STREŠNA OKNA 10% POPUSTA EITRO VLEČNE KLJUKE VPIS V HOMOLOGACIJO i TEL./FAKS: 061/724-35-64 BOJAN KOS, s.p. Študljanska c. i, 1230 Domžale IZPUŠNI SISTEMI AS DOMŽALE AS DOMŽALE TEHNIČNI PREGLEDI TRZIN, BLATNICA 003 A TEL.: 162-18-13 OBVESTILO Obveščamo lastnike kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov, da bodo tehnični pregledi teh vozil po naslednjem razporedu: PONEDELJEK, 8. 5. 2000, OD 8. DO 12. URE IN OD 13.30 DO 18. URE V LUKOVICI PRED PISARNO KRAJEVNE SKUPNOSTI TOREK, 9.5.2000, OD 8. DO 12. URE IN OD 13.30 DO 18. URE V DOBU PRED TRGOVINO NAPREDEK SREDA, 10. 5. 2000, OD 8. DO 12. URE IN OD 13.30 DO 18. URE V STUDI V FITNES CENTRU LOŽAR ČETRTEK, 11. 5. 2000, OD 8. DO 12. URE IN OD 13.30 DO 18. URE V RADOMLJAH PRED KULTURNIM DOMOM PETEK, 12.5.2000, OD 8. DO 12. URE V TRZINU PRED PISARNO KRAJEVNE SKUPNOSTI PETEK, 12. 5. 2000, OD 13.30 DO 18. URE V MENGŠU V JAMI SCT DRUŽBENA PREHRANA LEBAN TOPOLE S seboj OBVEZNO prinesite dokumente, ki so potrebni za tehnični pregled in veljavni osebni dokument, o istovetnosti lastnika vozila! ZAHVALA V petinosemdesetem letu nas je zapustila draga mami. mama, prababica, tašča in teta MARIJA BREZAVSČEK roj. Oražem, iz Rodice - Miševa ulica Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi g. Župniku J. Kvatcrniku. pevcem in trobentaču. Vsi njeni ZAHVALA Ob slovesu naše drage mame ZOFIJE ABE se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vsem prijateljem in sosedom. Iskrena hvala osebju Doma upokojencev Doimale in g. župniku za lep obred in izrečene besede sožalja. Hvala vsem za ustna in pisna sožalja. vsem. ki sle scjc spomnili z. lepo mislijo in tako pokazali, da sle jo imeli raai. Hvala za cvetje in sveče. Hvala šc enkrat, da sle bili z njo in z nami. Sin Eranci z družino OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale, tel.: 061/7J4-006 Slovenska 24, P.E. Mengeš, tel.: 061/738-980 Prihranek pri opremi že od 179.900 SIT! *Nagtxidno vprašanje in pogpje nagradne igre dobite na nošem prodajnem mestu. Posebna sen«a Peugeot Eofelt Trope* je opre/rt!)ena , klimo KRITINE: BRAMAC, TONDACH, SALONIT, CREATON IN OSTALE >■ HIDRO IN TERMO IZOLACIJE >APNO, CEMENT, MALTIT >► FASADE IN FASADNE SISTEME BAUMIT, JUB in TIM > SCHIEDEL DIMNIKE >■ ARMA TURNE MREŽE IN BETONSKO ŽELEZO *■ ROBNIKE, TLAKOVCE, BETONSKA KORITA >■ OPEKO IN OPEČNE IZDELKE VSEH VRST > ORODJE IN OPREMO ZA GRADBENIŠTVO > TER OSTALE ARTIKLE IZ PRODAJNEGA ASORTIMANA IZKORISTITE AKCIJSKE CENE IN GOTOVINSKE POPUSTE V MESECU MAJU! NUDIMO VAM MOŽNOST DOSTA VE Z A VTOD VI GA LOM V trgOVinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. V SAM U NISI MKOU SAM! Internet: WWW.SAM.SI Še majhen spominček na letošnjo veliko noč: čudovit pirh, za katerega je jajce posodil noj, je delo gospe Anice Smolnikar. AHAČIČ „ _ evDvic Domate' b&KVib pre§ernova 1/a, TRGOVINA tel.72-42-107 prodajalna izdelkov CJOreilje f[Wm gorenje IMATE UREJENO HIŠO IN VRT: - obrezovanje živih meja - obrezovanje, obžagovanje in posek dreves - košenje trave - čiščenje poslovnih in stanovanjskih prostorov. Naše storitve so kvalitetne in konkurenčne! GSM: 041 33-93-01. - POMIVALNI STROJI (vgradni) - od 65.224 sit - HLADILNIK (1851) - 47.981 sit - HLADILNIK kombinirani (zamrzovalnik spodaj - ZAMRZOVALNA SKRINJA (3101) - 61.588 sit I Odprto v»»k dan od 8. do 19. ur«, ob sobotah od 8. do 12. ur« Ste jo morda videli? Že marca seje Izgubila psička mešanka. kije bila večkrat opaiena v Ihanu in Prelogk. Če sle jo opazili, prosim pokličite 031 550 711, 041 960 064, 715 572. Hvala! MARINKA IN FELIKS LUKAH IMENJE2L «5« MORAVČE Tet: 06» 751577. moMtafc 06096T1641 ODPRTO: od XL do 22 ur* NEDELJE do 20. um PONEDELJEK IN TOREK ZATRTO Francoska postelja 160x200 VELEBLAGOVNICA GLOBUS - Kranj skupaj z Miz Karantania Ugoden nakup pohištva v maju - Ob odprtju PE Globus -akcijske cene izbranih modelov - Kuhinje: računalniški izris -brezplačna dostava - Tovarniška ponudba: Gorenje kuhinj in Garant pohištva Kuhinja - model GIANA Kuhinja - model MILA ARISTON - bela tehnika Kuhinja - model GAIA LHZ Karantania Domžale, Antona Skoka 2, tel.: (061) 710-130, Ljubljana, Topniška 5, tel.: (061)130-77-30 r r NAPREDEK KOČNA TABOR BLAGOVNICA VELE DOMŽALE Velika izbira koles: -ROG - CINZIA -SCOTT - SCHVVINN - MARIN - VVHEELER 0\ 10% gotovinski popust 12. in 13. maja pri nakupu koles na ploščadi pred blagovnico Vele. SPALDING KOŠARKARSKE ZOGE 2.390,- cena za kos BULLS - ROLERJI -ŽOGE - SOBNA KOLESA - ŠPORTNA KONFEKCIJA - UTEŽI - GOLF OPREMA - RIBIŠKA OPREMA - ŠPORTNI COPATI - ROLKE - VSE ZA TABORJENJE - VRTNE GARNITURE 15% gotovinski popust od 3. maja do 3. junija na vse vrste svetil. BLAGOVNICA VELE DOMŽALE Mestni trg 1, Domžale, te delovni čas: 8.00 - 19.30, sobota: 7.30 - 14.00 KOVINAR DOMŽALE Prišla je pomlad in trava je že visoka, zato hitro po kosilnico v trgovino Kovi v Domžale, kjer vam nudimo kosiln blagovnih znamk: - CASTELGARDEN -ALKO - HARRY KOVINAR DOMŽALE Ljubljanska 71, Domžale, tel. 719 250 delovni čas: 7.30- 13.00 100 VRTNI STOL 4 položo Prodaja: blagovnica Vele Domžale in Kovinar Domžale VELIKA IZBIRA VRTNIH GARNITUR V TRGOVINI KOVINAR IN BLAGOVNICI VELE DOMŽALE. s "O T3 VFL F W mm mm mm prijeten nakup