LITIJA *
VTEJ ŠTEVILKI
stran:
1
APRIL 1992, ST. 4 POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI LITIJA
Vsem občanom čestitamo ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju in ob 1. majuy prazniku dela.
Skupščina občine Litija
POMEMBNA KULTURNA PRIDOBITEV ZA LITIJO
V pclck, 27. marca, jc bila v Litiji pomembna kulturna svečanost, ki je privabila veliko obiskovalcev, posvečena pa je bila pokojni akademski slikarki Miri Pregljevi. Začela seje ob 18. uri v župnijski cerkvi Sv. Nikolaja s fanfarami Zasavskih rogislrov, pozdravnim nagovorom župana Mirka Kaplje in koncertom Ljubljanskih madrigalistov pod vodstvom Matjaža Ščcka. Med gosti je bil tudi stolni kanonik dr. Ivan Merlak, nekdanji Litijski župnik. Po koncertu se je slovesnost nadaljevala v Far-barjevem turnu, kjer je sli-karkin nečak Mitja Pregelj
na svoje stroške obnovil tri prostore, v katere jc postavil 29 slik svoje pokojne tete. O slikarki in njenem pomenu za slovensko upodabljajočo umetnost, kjer jo mnogi uvrščajo takoj za Ivano Kobilico, jc spregovoril likovni kritik dr. Mirko Jutcršck.
Razstava bo stalna in bo na voljo tudi obiskovalcem; želja mnogih jc, da bi v razstavnih prostorih potekale tudi komorne kulturne prireditve. O tem, kaj se bo tu še dogajalo in kdaj bo razstava odprta za ogled, bomo bralec Glasila občanov pravočasno obvestili.
B.Ž.
OBVESTILO
Naslednja številka GO bo izšla 25. 5. 1992, gradivo za objavo pa sprejemamo do 12. 5. 1992
Skupščinska kronika
Stranke sporočajo Iz krajevnih skupnosti občine Litija Radovednemu TaČku življenje daje Litijan 6 Seminar o zlorabi in odvisnosti od drog 7 8. marec in (ali) materinski dan Pisma bralcev
Litijski fantje so odšli v vojsko Šport in rekreacija
2,3 4,5
7 8 8 12
PRAZNIČNO RAZMIŠLJANJE
Merila o tem, kaj, kdaj in koliko naj praznujemo, so se v naši mladi drža vi nekoliko spremenila. Vendar se je tudi nova sla venska drža m priklonila delu in njegovemu prazniku. Delavski praznik praznujemo dva dni in to je čas za oddih, za počitek in tudi za razmišljanje. Predvsem o delu in o njegovih vrednotah in, seveda, o delavcih.
Si res vsi želimo prazničnega počitka? Dobrih šeststo tisoč delavcev, kijih v Sloveniji še hodi na delo, £e mogoče. Tistim sto tisočem, ki so ostali brez dela in še nadaljnim deset tisočem, ki bodo delo v kratkem izgubili ali ga prvič iskali, pa se prepletajo pogla vi drugačne misli. Misli o tem, kako preživeti sebe in v številnih primerih tudi družino, kako dobiti delo. Stiske pa so tudi na strani številnih še zaposlenih delavcev, pravzaprav kar njihove tretjine. Hodijo v službo, delajo (ali pa čakajo na delo doma), zaslužijo pa le za bedno življenje. Cena dela, kakšna iluzija! Vsi skupaj pa najbrž razmišljamo enako: je to res le prehodno obdobje gospodarskega in socialnega Zastaja na poti v gospodarsko učinka vito in socialno pravično drža vo in o tem ali nas bodo sedanji in bodoči drža vni in podjetniški voditelji sposobni popeljati po poti navzgor, k napredku in socialni blaginji. Od delavcev seveda lahko pričakujemo, da delajo tako in toliko, kakor je delo organizirano in kolikor so za svoje delo motivirani.
Najmanj, kar pa delavci v svoji lastni državi pričakujejo, je pravni red in to ne samo pri izvajanju davčne, prometne in druge državne zakonodaje, temveč tudi pri izvajanju delovne zakonodaje, varstva pridela in kolektivnih pogodb. Ta red pa bi država lahko vzpostavila brez večjih stroškov, če bi to zares hotela, Naj navedeno primerjavo kazjti za nekatere prekrške, oceno o njihovi teži pa prepuščamo bralcem. Občan, ki ni v predvidenem roku oddal davčne napovedi, bo plačal kazen 25.000 SIJ', občutno višino denarnih kazni za prometne prekrške večina pozna in država jih kar pridno popravlja, da ne omenjamo zagroženih kazni za druge prekrške ii> prestopke.
ki jih skrbno izvajajo od države postavljeni inšpektorji Kazni za prekrške iz delovnih razmerij pa država varno čuva na ledu, zalo so le še simbolične, če ne že smešne. Tako bi podjetje ali delodajalec v najslabšem primeru plačal od dva do deset tisoč tolarjev kazni, Če delavcem ne izplača plač enkrat na mesec, če ne zagotovi varstva pri delu in zdravstvenega varstva, ne razporedi ustrezno invalidov, in Še bi lahko naštevali. Kršitve delovne zakonodaje so množične. Delovne inšpekcije takorekoč ne delujejo, sodni mlini pa meljejo počasi in ne učinkovita. Skratka, pravni red na področju delovnih razmerij je katastrofalen. Na zahteve in opozorila sindikatov, naj si bo pisne, v pogajanjih z vlado ali postavljene v stavkovnih zahtevah, oblast ne reagira. Lahko le nemočno ugotavljamo, kako daleč smo še od tako opevane razvite Evrope, njenega pravnega in socialnega reda. Na žalost pa tudi brez prave volje, da bi se ji približali
V sedanjem položaju lahko ocenjujemo, da je naša družba v obdobju industrijskega razvoja. Ta fazo družbenega razvoja pa potrebuje tudi dobro organizirane, močne in učinkovite sindikate. Dela zanje je v tej Jazi družbenega razvoja in prehoda v tržno gospodarstvo ogromno. Sedanja prevelika razdrobljenost slovenskih sindikatov slabi, njihova moč v pogajanjih in delovanju, dodatno pa jih slabijo še medsebojna trenja. O tem, koterije boljši, učinkovitejši in nudi večjo zaščito, naj presodijo predvsem delavci Medsebojno Zmerjanje, obtoževanje in nagajanje pa ima prej negativen in odbijajitč kot pa propagandni učinek.
Lepo preživite prvomajske praznike, poskušajte razmišljati o čem lepšem, o težavah in problemih sem tokrat praznično razmišljala
Martina Kralj
PRIZNANJA ZDRUŽENJA DRAMSKIH UMETNIKOV SLOVENIJE
Ob letošnjem Dnevu svetovnega gledališča, 27. marcu, je Združenje dramskih umetnikov Slovenije podelilo tradicionalna priznanja za igralske dosežke v preteklem letu. Poleg Jurija Sončka in Majde (irbac je prejel priznanje tudi mladi igralec Uroš Maček, doma iz Litije, za vlogo Otroka 1 v predstavi Petra
VVeissa Noč gostov v Slovenskem mladinskem gledališču, kjer je tudi zaposlen. V obrazložitvi je zapisano, da sodi stvaritev Otroka 1 Uroša Mačka zaradi dragocene energije, prefinjene komike, med pomembne dosežke tega razvijajočega se igralca. Čestitkam se pridružuje tudi uredniški odbor Glasila občanov.
534823535323534853534853
SKUPŠČINSKA KRONIKA
SPREJET PRORAČUN OBČINE
Vsi trije zbori občinske skupščine so na skupnem zasedanju, ki je bilo v začetku aprila, sprejeli tudi Odlok o proračunu občine Litija za leto 1992. Skupni odhodki občinskega proračuna znašajo nekaj več kot 454 milijonov tolarjev, prihodki pa približno 384 milijonov tolarjev. Proračunski primanjkljaj bo tako znašal okrog 70 milijonov tolarjev. V razgibani razpravi je bilo šele na samem zasedanju vloženo 6 amandmajev k odloku, tako da se je na kratkem posvetu med skupščinskim zasedanjem sestal izvršilni svet. Predsednik Izvršnega sveta Slavko Rokavec je v imenu Izvršnega sveta predlagal poslancem, da umaknejo vložene amandmaje in da sprejmejo ob odloku še nekaj sklepov, s katerimi bodo zavezali Izvršni svet, da bo uresničil zahteve iz amandmajev. Vseh šest amandmajev so poslanci umaknili, tako da so bili proračun in spremljajoči sklepi sprejeti le z enim vzdržanim glasom v vsakem zboru.
ODLOK 0 ZAKLJUČNEM RAČUNU
Poslanci vseh treh zborov skupščine so sprejeli tudi Odlok o zaključnem računu proračuna občine Litija za leto 1991. Omeniti velja, da so skupni prihodki proračuna v lanskem letu znašali nekaj več kot 213 milijonov tolarjev, odhodki pa okrog 216 milijonov tolarjev. Proračunski primanjkljaj se bo pokril iz prihodkov v proračun, občine Litija za leto 1992. Kot osnutek pa so poslanci sprejeli Odlok o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje vodnih virov v občini Litija.
SPREJETA POROČILA IN PROGRAM DELA
Vsi trije zbori so obravnavali in z nekaterimi pripombami in dopolnitvami sprejeli poročilo o delu Izvršnega sveta in upravnih organov v letu 1991 in Program dela za leto 1992. Več razprave je bilo še ob obravnavi Poročila o realizaciji programa Sklada stavbnih zemljišč za leto 1991 in programu dela Sklada za leto 1992, saj gre za problematiko, ki zadeva predvsem krajevne skupnosti. Tudi to poročilo in program pa so poslanci sprejeli.
VPRAŠANJA IN POBUDE POSLANCEV
Poslanec Franci Rokavec je v imenu poslanskega kluba Slovenske ljudske stranke Litija podal pobudo, da bi se pričele aktivnosti za ustanovitev obrtno kmetijske šole v občini Litija.
Poslanca zbora združenega dela Oton Muzga in Tomaž Gra-dišek sta opozorila na težaven položaj športnih klubov v občini Litija in podala pobudo, da bi se klubom, ki velik del svojega denarja porabijo za najemnino, za dvorano, obračunavala nižja najemnina. Menila sta, da bi morala občina veliko bolj podpirati šport.
Krajevna skupnost Litija - Levi breg je postavila več vprašanj v zvezi z izgradnjo in delovanjem tenis parka AS in v zvezi z dvorano na Stavbah.
Poslanec družbenopolitičnega zbora Janez Lukač, sicer podpredsednik zbora občin v republiški skupščini, je podal pobudo, da bi se skupščina opredelila do načina volitev v državni zbor.
Marko Godec
STRANKE SPOROČAJO STRANKE SPOROČA
PRORAČUN ZA LETO 1992 JE SPREJET
Ena glavnih pripomb Krščanskih demokratov na občinski proračun jc bila, da jc prekratek štirinajstdnevni rok za javno razpravo iz tega sledi zelo slaba obveščenost občanov, že članov strank, posebno pa še tistih, ki v stranke niso vključeni. Mislim, da občani morajo biti bolje obveščeni tudi o gospodarjenju občine, pa naj si bo z dobre ali slabe strani.
Ni vseeno, kako pridobiti ali deliti sredstva. 384.457.400,00 SLT ali 7,5 milijona DEM jc gotovo optimističen plan, še bolj optimističen pa jc plan delitve primanjkljaja v vrednosti 70.000.000.00 SLT, ali 1,5 milijona DEM. Kolikšen je znesek na delavca, lahko vsak izračuna, čc vzamemo, da jc v litijski občini približno 5000 delavcev. Seveda velik del sredstev občinskega proračuna pride iz republike. Pri pridobivanju teh sredstev ima občinsko vodstvo gotovo nekaj zaslug. Proračun pa ni samo zbiranje, temveč tudi delitev sredstev. Na to delitev smo imeli Krščanski demokrati kar nekaj pripomb; tako smo ocenili, daje premalo denarja namenjenega za kulturo, premalo za krajevne skupnosti, da niso pravično razdeljena sredstva za otroško varstvo, da ni nobenih sredstev, namenjenih za dejavnost mladih pa naj si bo tistih v strankah ali tistih, ki vanje niso vključeni, nič za dvorane po krajevnih skupnostih in nič za raziskovalno dejavnost mladine v osnovnih šolah. Pomanjkanje sredstev za te namene že ima določene posledice.
Občinska vlada jc glede na le pripombe in pripombe drugih strank pripravila nov predlog, ki jc bil ugodnejši od prve variante, seveda pa ni zadovoljeval vseh potreb in zahtev porabnikov. Tak kompromisni predlog jc prišel 2. 4. 92 na dnevni red seje občinske skupščine in bil z večino glasov sprejet. S tem jc omogočeno normalno delo državnim organom, zavodom in drugim porabnikom.
Martin Hostnik
VABILO
Krajane Šmartna in okolice vabimo na predvečer 1. maja na shod na Grilovec.
Proti lovskemu domu se bo krenilo peš po 18. uri iz Crkovnika (mimo Brodarjevih in Balantovih). Pri koči bi še pripravili za kres in postavili mlaj. Po kratkem kulturnem programu pa bomo ob prigrizku, požirku, pesmi in klepetu pričakali dan prvega maja
Pripravljalni odbor
SDP
KAJ MENITE 0 DAVKIH ?
Te dni seje stranka obrnila na večje število občanov s pismom v zvezi z novo dayčno ureditvijo. Ker pa teh pisem le nismo mogli poslati vsem, Glasilo občanov pa pride vsak dom, smo se odločili, da bistveno vsebino pisma povzamemo:
V SDP smo prepričani, daje treba davčne zakone še bistveno izboljšati, postopke recionalizirati, odpraviti nelogičnosti in nejasnosti ipd. Doslej vladajoča večina v skupščini za takšne predloge ni imela dovolj posluha. Zato bi se radi prepričali, kaj o tem misli širši krog davkoplačevalcev.
Prosimo Vas, da nam naklonite nekaj svojega časa in odgovorite na spodaj postavljena vprašanja. Vaše opredelitve bomo pazljivo proučili in jih vgradili v nove predloge za spremembe in dopolnitve davčne zakonodaje.
* Menite, da je potrebno zmanjšati prometne davke na neluksuzne proizvode in zato povečati davke na premoženje, dobiček oziroma dohodnino ali obratno?
* Se strinjate z zahtevo poslancev SDP, da se ukinejo prometni davki na osnovne prehrambene proizvode in otroško obleko in obutev dokler se ne zaustavi padanje življenjske ravni?
* Kaj menite o zamisli, da bi bili dolžni izpolniti davčno napoved le tisti, ki uveljavljajo olajšave, glede na to, da davčna uprava že razpolaga z vsemi podatki o dohodkih državljanov? (Kar še posebej velja za upokojence!).
* Ali mislite, da država pravično razporeja davčna bremena? Kaj menite o davčnem nadzoru?
* Ali menite, daje treba pri olajšavah pri dohodnini v večji meri upoštevati socialne razmere (otroci, starost, invalidnost) kot tudi vlaganja v samozaposlitev ali zaposlovanje drugih, reševanje stanovanjskega vprašanja, v zdravje, izobraževanje in podobno?
Prosimo vas, da vaše odgovore in predloge o katerem koli od zgornjih vprašanj pošljete na SDP Slovenije, Tomšičeva 5, Ljubljana.
Lahko pa se oglasite tudi osebno na sedežu občinske organizacije SDP v Litiji ob ponedeljkih med 17. in 19. uro. Vaše pripombe nam bodo v veliko pomoč.
SDP Slovenije Občinska organizacija Litija
Svobodni Sindikati W Slovenije
Območna organizacija sindikatov Ljubljane in okolice
Sindikalna pisarna v Litiji in sindikati podjetij v litijski občini čestitamo delavcem in občanom k delavskemu prazniku 1. maju.
Vabimo vas na tradicionalno prvomajsko srečanje na Sitarjevcu, 1. maja, ob 10. uri
OBVESTILO VSEM PRISILNIM MOBILIZIRANCEM V BIVŠO NEMŠKO VOJSKO V LETIH 1943 DO 1945
Združenje prisilnih mobilizirancev Gorenjske je imelo 3.4. 1992 svoj prvi občni zbor v Kranju. Na zboru so bila podana poročila o delovanju zbora v zadnjem letu in sprejeti sklepi o nadaljnjem delu. O tem ste lahko nekaj prebrali že v dnevnem časopisju.
Naj vas opozorimo na sklep, da se bo prva faza zbiranja podatkov zaključila s 30. aprilom 1992. Zato pohitite vsi tisti, ki se dosedaj iz kakršnegakoli vzroka niste včlanili v Združenje. Seznami Združenja bodo edini seznami prisilnih mo-
bilizirancev Gorenjske.
Razen tega vas obveščamo, da lahko prisilni mobiliziranci s področja litijske občine, kakor tudi njihovi svojci, dobite delneinformacije ali pomoč pri izpolnjevanju obrazcev tudi v Litiji, vsako sredi v mesecih april in maj, od 16. do 17. ure, v poslopju Trg na stavbah 1 (nasproti pošte) v prvem nadstropju, v pisarni Zelenih Litije.
Združenje mobiliziranih Gorenjcev
JO STRANKE SPOROČAJO STRANKE SPOROČAJO STRANKE SPOROČAJO STRANKE SPOR
VČLANITE SE V LDS
O naši stranki se v zadnjem letu v Glasilu občanov ni pisalo, kar seveda ne pomeni, da nismo delali. Pa ne mislile, da smo se pojavili zdaj, ko je postal predsednik naše stranke dr Janez Drnovšek. Ali pa morda tudi zaradi tega želimo, da bi naša stranka v Litiji postala še močnejša. Kakor si pač razlagate.
Ob tej priložnosti vabimo vse tiste, ki ste se včlanili v stranko po volitvah, da obnovite članstvo. Pokličite nas ali pa nam pišite ter povejte, če boste v stranki še vnaprej. Naša želja pa je, da dobimo čimveč novih članov. Naš program poznate in lahko nam zaupate.
Naslov je še vedno isti: Občinski odbor LDS Litija, Ponoviška 6, 61270 Litija, pokličite pa nas po telefonu 881-269. Če se želite včlaniti v stranko nam posredujte le ime in priimek, datum rojstva in točen naslov, pomožnosti s telefonsko številko. Pričakujemo vas.
Občinski odbor LDS Litija
DRUGI KONGRES LIBERALNO DEMOKRATSKE STRANKE
21. marca 1992 je v Ljubljani potekal drugi kongres liberalno demokratske stranke, na katerem je bil sprejet dopolnjeni statut stranke in izvoljen novi predsednik dr. Janez Drnovšek.
Če je kongres predhodnice stranke ZSMS v Portorožu leta 1989 potekal pod nazivom "za svobodo mislečega sveta", potem je prvi kongres LDS v Zagorju ukrojil obleko po meri sodobne liberalne demokracije. Tokratni kongres pod nazivom "vedrina neobremenjenih -modrost izkušenih" pa je ustvaril podobo stranke skladno z modnimi trendi za obdobje naslednjih desetletij.
LDS v ospredje postavlja civilno družbo, ki temelji na svobodomiselnih ter duhovno in materialno bogatih posameznicah in posameznikih, pravno državo in
Tretjega in četrtega aprila je potekal kongres Socialdemokratske stranke Slovenije v Mariboru.
Glavna značilnost kongresa je bila ponovna izvolitev dr. Jožeta Pučnika za predsednika in izvolitev v trinajstčlansko predsedstvo nekaj eminentnih osebnosti, kot je Janez Janša, Emil Milan Pintar itd. Delu kongresa so se pridružili tudi gostje iz Avstrije, Bavarske, Italije, Hrvaške , kakor tudi predsedniki socialdemokratov manjšin iz zamejstva. Med tistimi gosti, ki so počastili delo kongresa SDSS, so bili tudi predsedniki drugih strank iz Slovenije kot dr. Drnovšek, g. Bavčar, g. Zakelj itd.
Novi strankin program daje poseben poudarek vključevanju Slovenije v evropske integracijske tokove. Posebe poudarek je bil dan spoštovanju pravne države, spoštovanju človekovih pravic, varstvu zasebne lastnine ter pravici do poštenega plačila za delo, učinkovitemu tržnemu gospodarstvu, demokraciji na vseh področjih družbenega življenja ter zdravemu, človeku prijaznemu okolju.
Iz novega strankinega programa je v govoru dr. Jožeta Pučnika največ pozornosti in odobravanja požela teza o zaščiti delovnega človeka in upokojencev, saj smo prišli v položaj, ko nekateri upokojenci in delavci nimajo sredstev za preživetje. Zato je bilo podčrtano, da bo potrebno pri izplačevanju pokojnin in plač preiti na tak sistem, ki bo zaščitil prav tiste, ki nimajo  prejemkov  za človeka
zagotavljanje človekovih pravic in svoboščin, nazorski in politični pluralizem, ki izključuje monopol katerekoli ideologije, doktrine ali stranke, osebno nazorsko, duhovno in politično toleranco in pluralizem, varstvo okolja, zlasti ekološko in policentrično usmerjeno gospodarsko politiko, utrjevanje ekološke zavesti ter politiko miru.
Z izvolitvijo novega predsednika dr. Janeza Drnovška in pristopom prve stranke upokojencev - Sivih panterjev - LDS stopa po poti, ki jo bodo prav kmalu predstavili tudi v naši občini, ko se bomo litijski občani lahko na razgovoru srečali z najvišjimi predstavnicami in predstavniki LDS.
Občinski odbor LDS
USPEŠNO KONČAN KONGRES V MARIBORU
vredno življenje, to je takozvano poviševanje pokojnin v enakih delih, torej draginjski dodatek, sicer se bodo razlike le povečevale, socialni prepad pa se bo večal.
Ob tem moramo pomisliti tudi na to, da so bili osebni dohodki odmrznjeni. Kdo mislite, da bo tu s pet največ potegnil? Spet bodo monopolisti tisti, ki bodo že tako previsoke plače dvignili, tisti z nižjimi pa bodo še v slabšem položaju. Med monopoliste pa lahko štejemo elektrogospodarstvo, PTT, železniško gospodarstvo, bančništvo, zavarovalništvo itd. Nič hudega nebi bilo, če bi v teh dejavnostih bili zaposleni res najbolj sposobni, pa niso.
Monopolistom bi morali toliko časa zamrzniti plače, dokler jih ne bi dohiteli v drugih vejah dejavnosti, naprej pa bi morali imeti določen povpreček plače za določen nivo izobrazbe, kot je v gospodarski in negospodarski dejavnosti. Sicer pa vemo, da eni dvigajo cene za storitve, drugim pa ob zaključnih računih že tako obubožan narod na nek način s prispevki krije izgube. Nekdo bo tudi na teh področjih moral napraviti red, mar ne?
Ob volitvah bomo, hočeš-nočeš morali misliti, komu bomo oddali svoj glas, prav gotovo tistim ne, ki nočejo ali pa ne morejo napraviti reda.
Občinski odbor SDSS Litija
LJUDEM JE POTREBNO ODKRITO POVEDATI
V ponedeljek, 30. marca, je podružnica Slovenske ljudske stranke Litija organizirala javni pogovor na temo "Nuklearka Krško - da ali ne".
Zanimiv pogovor je popestril dr. Stanko Bu-ser poslanec SLS v slovenskem parlamentu in dober poznavalec geologije in odpadkov v zvezi z JE Krško, od začetkov odločitve za gradnjo pa do današnjih dni. Sicer pa so glavni poudarki iz pogovora naslednji:
L Odločitev o zapiranju   meznikov v vladi da
ali nezapiranju JE Krško mora biti predvsem strokovna, šele ob temeljiti obveščenosti javnosti o vseh posledicah zapiranja ali nezapiranja JE Krško za vsakega posameznika kot tudi za Slovenijo v celoti.
2. Referenduma o zapiranju nuklearke ne more biti pred volitvami.
3. Rok zapiranja mora biti postopen (primer Švedske, kjer bodo zaprli JE do leta'2010).
4. V vsakem primeru je potrebno čimprej priti do odlagališča srednje in nizko radioaktivnih odpadkov.
5. Problem zapiranja je tudi v tem, da v svetu še ni natančno izdelan postopek zapiranja JE.
6. Nedopustno pa je dejstvo, da je mesto republiškega inšpektorja za jedrsko varnost prazno, kar resno spominja na anarhijo na tem področju, ter namen posa-
ure-
sničijo politične, ne pa interese v narodno dobro.
Sicer pa so udeleženci pogovora nanizali vrsto vprašanj o varnosti objekta samega, sodobnosti proizvodnje oz. tehnologije v JE. Iz odgovorov dr. Buser-ja je bilo razvidno, da so bili strokovnjaki tudi v obdobju odločitev za gradnjo JE diskvalificirani od političnih načrtov. Zato še posebno velja zaključna misel, da je potrebno storiti vse za strokovno nevtralno opredelitev do zaprtja JE Krško in državljane nepristransko informirati pred dokončnim odločanjem na referendumu. Po mnenju dr. Buserja bi lahko tak program odločanja državljanov na vseljudskem referendumu uresničili v dobrem letu dni (se pravi, da bi se čez eno leto odločali državljani o tako kočljivem vprašanju).
Franci Rokavec
VRNIMO ŽIVLJENJE V SLOVENSKE VASI
SLS - podružnica Litija in tednik Slovenske brazde bosta tudi letos organizirala kulturno prireditev "VRNIMO -ŽIVLJENJE V SLOVENSKE VASI", ki bo v nedeljo, 10. maja 1992 ob 16,30 uri pri Gasilskem domu v Sobračah. Prireditve se bosta udeležila podpredsednik SLS g. Marjan Podobnik in minister za trg in cene g. Jože Jeraj.
Kulturne skupine, ki želijo nastopiti, se lahko prijavijo g. Slavku Fajdigi na tel. št. 875-085 (061).
Uro pred prireditvijo (15,30) pa bo v podružnični cerkvi v Sobračah maša za domovino.
IZJAVA ZA JAVNOST
SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA je za čimprejšnje volitve, ki bodo omogočile neposredno odločanje državljanov ne samo o stranki, ampak predvsem o osebnosti kandidata. Zakon o volitvah mora opredeliti, da bo poslanec, ki je izvoljen iz določenega omočja, tudi zagovarjal interese tega volilnega območja, ne pa samo interese stranke. S takim načinom volitev bomo v veliki meri omogočili enakomeren razvoj naše prelepe domovine, pa tudi voljo ljudstva.
SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA Podružnica Litija
STRANKA ZA OTROKA, MLADE IN DRUŽINO
Zopet nova stranka boste modrovali? Pa se ne jezite, saj na tem svetu danes brez strank enostavno ne gre. Razmišljali smo o bodočnosti otrok, mladih, žena, družine in prišli do spoznanja, da je to POT, ki nas lahko popelje v življenje z več svetlobe, več kulture srca, smiselnosti življenja, pa čeprav se zavedamo, da bomo morali premagovati težave in zapreke.
In kaj sploh ŽELIMO?
OTROKU omogočiti srečno otroštvo, spoštovanje njegove osebnosti in ustvariti pogoje za nemoten razvoj otrokove osebnosti in specifičnosti v posameznih razvojnih obdobjih. V predšolskem obdobju poteka intenziven proces socializacije, zato jc tako pomembno, da zagotovimo enakovredne pogoje vzgajanja za vse otroke, ker zamujeno se ne da več nadoknaditi.
Današni otrok naj bi imel pravico do brezplačne predšolske vzgoje, toda poglejte, kakšne so razlike; ljubljanski mali šolarji imajo celoletni brezplačni program male šole, litijski pa le 240 - urnega. Hvala za tako centralizacijo!
To so MLADI. Ali ni ta družba, ki se razglaša za demokratično, dolžna tej populaciji zagotoviti brezplačno šolanje, ter omogočiti, da bodo mladi imeli DELO, možnost ustvarjanja, ne pa da jih prisiljujemo v "brezdelje", starejše pa izžemamo do poslednjih moči.
Kaj pa ŽENE? Nekatere stranke in posamezniki pri nas še vedno sprejemajo ženo le kot gospodinjo, služkinjo in ljubečo mamico. Slovenska žena ima svoje dostojanstvo, zato naj enakopravno odloča o sebi, o materinstvu, o vzgoji otrok, poklicu in politični aktivnosti.
Končno jc tu DRUŽINA. Zlasti mlade družine živijo v težkih socialnih razmerah. Borba za preživetje jim onemogoča, da bi družina odgovorno opravljala svoje poslanstvo, skrbela za varnost, zaupanje in ljubezen - življenjski kapital, od katerega otrok bogato živi. Kozmični zakon DAJ - DOBIŠ je neizprosen, kar smo sejali bomo tudi želi.
Izbrali smo si POT in na njej postavili CILJE, ki nas vodijo v boljše življenje, svet PRIČAKOVAN; brez pričakovanj je naše življenje osiromašeno, posebno za otroke in mlade iluzija brez prihodnosti ni vabljiva.
Ničesar ne OBLJUBLJAMO, ker ničesar nimamo, želimo le, da, kar skupno ustvarimo, vložimo v vrednote, ki bodo obogatile naše življenje.
V naših vrstah je prostor za VSAKOGAR, kije krajan naše pbčine, neglede na narodnost, vero bogastvo; važno je, da sprejmete naš program in ga s svojimi idejami bogatite.
Če želite postati član naše stranke, podpišite izjavo, lahko pa ste le njen PRIJATELJ, s tem, da podpirate naš program.
Franci Končar
VOŠČILO OB PRAZNIKU DELA -1. MAJU
Vsem občankam in občanom želimo vse dobro ob prazniku dela - 1. maju. V času, ki ga živimo, se še kako zavedamo pomena dela in pravic, ki izhajajo iz tega. Prav ta čas pa nam narekuje, da skupaj strnemo vse sile za naš boljši jutri.
Slovenska ljudska
stranka Podružnica Litija
IZJAVA
Podpisani. stanujoč_
rojen,
1. PRISTOPAM v stranko za otroka, mlade in družino in sprejemam njen program.
2. Postal bom PRIJATELJ stranke za otroka mlade in družino in podpiral njen program.
Obkrožite ustrezen odgovor!
Podpis
Izjave lahko oddate v vrtcih v Litiji, Šmartnem, Kresnicah, Jevnici in Savi ali pa jih pošljete na naslov: VVO Litija, Bevkova 1
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE LITIJA
DELO SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI DOLE
Za prijetno bivanje v naši krajevni skupnosti je nujno potrebna cesta. Tej problematiki je v glavnem posvečen IV. samoprispevek, ki bo obsegal:
- sofinanciranje del pri rekonstrukciji lokalnih cest Dole - Sopota (do regionalne ceste), Dole - Do-bovica - Gradišče - Ravne nad Šentrupertom, Dole -Gabrovka (do meje s KS Gabrovka),
- izdelavo projekta za rekonstrukcijo lokalne ceste od križišča Sadihne do vasi Velika Preska in od Gradišč do vasi Ježevec,
- vzdrževanje krajevnih cest.
Za zbiranje in uporabo sredstev samoprispevka je odgovoren svet krajevne skupnosti, ki je imenoval gradbeni odbor za posamezno nalogo.
V času, ko je ekonomska stiska velika, si želimo krajani omogočiti normalen dostop do svojih domov. Žal ugotavljamo, da je edina pot, ki nam še preostane 2 % samoprispevek za dobo 5 let, ki ga bodo plačevali vsi zaposleni od neto OD, upokojenci, obrtniki, kmetje in lastniki nepremičnin v KS, ki imajo stalno bivališče izven krajevne skupnosti. S tem denarjem naj bi na omenjenih cestah naredili samo podlago za asfalt, za nadalnja dela pa pričakujemo sredstva za demografsko ogrožena območja, kamor spada tudi KS Dole.
Že v januarju so bili izdelani in plačani vsi projekti za rekonstrukcijo cest, ki so v omenjenem programu samoprispevka. Projekti so v prostorih KS Dole na voljo vsem, ki si jih želijo ogledati. Pridobljene so tudi odstopne izjave lastnikov zemljišč . Pri občini Litija je KS zaprosila za lokacijsko tehnično dokumentacijo za re-
konstrukcijo lokalnih cest na omenjenem območju. Komisija, ki jo je predlagal svet KS Dole, si prizadeva pridobiti dodatne vire sredstev za rekonstrukcijo lokalne ceste Dole - Sopota, za katero je bila žc v preteklem letu pridobljena vsa potrebna dokumentacija. Proučujemo možnost, da bi se ob obnovitvi izvedle vse priprave za asfaltiranje tega cestnega odseka, za katerega pričakujemo, sredstva iz naslova za demografsko ogrožena območja, ter ob dodatnem zbiranju sredstev občanov.
Naročili smo tudi projekt za sanacijo vodovodnega omrežja Dole, kar bi zagotovilo nemoteno oskrbo pitne vode.
Sanacija bo obsegala:
- zamenjavo cevi, ker je obstoječe vodovodno omrežje iz salonitnih cevi dotrajano,
- izgradnja novega rezervoarja na Dolah,
- izgradnja novega črpališča z združitvijo zgornje in spodnje Bučavnice,
- namestitev dodatnih hi-drantov,
- nove vodovodne priključke,
- oskrbo smučišča z vodo Pri Republiški vodni skupnosti Ljubljana je bil vložen zahtevek za izvedbo nujnih del pri urejanju hudournikov. KS v zadnjem obdobju zaradi aktivnosti pri gradnji šole ni namenjala ustrezne pozornosti urejanju hudournikov, ki zaradi neustrezne urejenosti poplavljajo kmetijske površine in odnašajo rodovitno zemljo. Nekateri celo ogrožajo lokalne in krajevne ceste. Zato je svet KS imenoval posebno komisijo, kije opravila pregled in poročala o stanju. Zal, vsega tega ne bo mogoče rešiti v enem letu. Pričakujemo, da bo strokovna komi-
sija pri Republiški upravi za vodno gospodarstvo opravila strokovni pregled in izdelala program sanacije za posamezni hudournik, ter v okviru finančne možnosti ro-kovno opredelila izvedbo del.
Krajevna skupnost Dole je v razgovoru s predstavniki občine Litija izpostavila problematiko glede posodobitve prostorov FTT enote na Dolah. Prostor kjer sedaj posluje enota PTT Dole, je star in premajhen za nemoteno delo. Zaradi tega so si prostore že ogledali predstavniki PTT Ljubljana in pokazali interes za gradnjo novih prostorov, problem je le še najprimernejša lokacija-
Jožica Vrtačnik
ODPADNI GRADBENI MATERIAL SAMO NA DOLOČENA MESTA!
Občinski odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki je objavljen v Uradnem listu RS št. 8/92 v 2().Členu določa, da se odpadni gradbeni material lahko odlaga samo na mesta, ki jih določi občinski oddelek za urejanje prostora SO Litija.
To obvestilo objavljamo tudi zaradi tega, ker ljudje in razna gradbena podjetja odpadni gradbeni material odlagajo na mesta, ki jih kar sami izberejo, to
pa je navadno neposredno v naravno okolje.
Torej, nastanek vsakega gradbenega materiala je treba prijaviti na Oddelek za urejanje prostora SO Litija, Jerebova 14 (tel. 881 - 726), ki bo določil mesto za neškodljivo odlaganje.
Za kršilce tega določila so na osnovi odloka zagrožene tudi visoke kazni.
M.B.
DVORANA NA STAVBAH SPET ZAPRTA
Ker se v občini pojavljajo različne razlage in tudi obtožbe v zvezi z izvajanjem koncesije v dvorani na Stavbah v Litiji, želimo občane informirati o nekaterih dejstvih. Podjetje List d.o.o. seje za izvajanje koncesije v dvorani prijavilo povsem legalno v oktobru 1992 na podlagi spomladanskega razpisa s strani občinskega izvršnega sveta (IS), priložili pa smo tu-
di program dejavnosti, ki naj bi se izvajal v dvorani. V novembru je bila med podjetjem in IS podpisana koncecija o izvajanju javne službe, ki naj bi se začela izvajati s 1. decembrom 1991.
Na podlagi podpisa jc bila opravljena primopredaja in podjetje je začelo opravljati koncesijo. Tako so bile v decembru v njej naslednje prireditve: smučarski sejem, zabavna prireditev z Vvblfom in od 16. do 29. decembra božično-novoletni sejem.
Ob začetku izvajanja koncesije pa smo ugotovili, da je IS podelil koncesijo nad nepremičnino, ki je zemljiško knjižno še vedno last litijske Predilnice, zato smo o tem obvestili IS in zahtevali takojšen razgovor. Kljub pisnim zahtevam do tega v decembru ni prišlo, zalo smo konec meseca IS obvestili, da ne moremo opravljati koncesije, ker je podpisana pogodba nična. In v začetku januarja smo IS poslali obračun stroškov in odškodnine v zvezi s podpisano pogodbo.
Koncesije nismo mogli opravljati iz povsem jasnega razloga, ker jc IS podelil koncesijo tako nad izvajanjem dejavnosti v dvorani kot tudi nad TEKOČIM IN INVESTICIJSKIM VZDRŽEVANJEM DVORANE. In kdo bi investiral v objekt, katerega lastnik je nekdo drug in z njim ni sklenjena nikakršna pogodba? Do sestanka predstavnikov Predilnica, IS in našega podjetja je prišlo šele konec januarja, kjer smo za-
radi decemberskega zavlačevanja razrešitve stanja vztrajali na ničnosti podpisane koncesije, drugi sogovorniki pa so vztrajali, da to ne more biti glavni vzrok za prekinitev pogodbe. Kasneje smo IS predlagali, da povrne zgolj stroške, ki so nastali zaradi ničnosti podpisane pogodbe in ker IS očitno na to ni pristal, smo od njega zahtevali povračilo vseh stroškov in odškodnine, ki jo je podjetje utrpelo. IS tudi tega ni storil oz. še več, doslej nismo prejeli nikakršnega odgovora in zaradi vse ignorance smo prisiljeni nastalo stanje rešiti po sodni poti. Res je IS povrnil del stroškov, seveda pa brez obrazložitve, kateri del predloženega računa je poravnan.
In ta problematika se je z delegatskim vprašanjem KS Litija levi breg pojavila tudi na občinski skupščini. Ob tem moramo poudariti, da se je v času izvajanja nične koncesije z objektom gospodarilo povsem pošteno in vsaj glede čistoče smo dvorano vrnili v precej bolj čistem stanju, kot pa smo jo prevzeli. Ob tem pa moramo še posebej poudariti, da podjetje za opravljanje koncesije od IS ni prejelo niti tolarja kakršnih koli drugih družbenih sredstev. Zato ima podjetje povsem čisto vest, vse kritike pa bi morale leteti na IS, ki nas je ob podpisovanju pogodbe o koncesiji zavedel tako, da je praktično "prodal" lastnino nekoga drugega.
LIST d.o.o. Litija
USPEL KVIZ " MLADI IN KMETIJSTVO" NA DOLAH
Pravijo, da je najboljša naložba naložba v znanje. Tega se še posebno dobro zavedajo tudi mladi kmetje. Tako smo po dveh letih odmora letos ponovno organizirali občinski kviz "Mladi in kmetijstvo". Organizator kviza je bila kmetijska svetovalna služba enota Litija, Zveza slovenske kmečke mladine podružnica Litija in Slovenska kmečka zveza podružnica Litija.
V soboto, 28. 3. 1992, se je v dvorani na Dolah pri Litiji zbralo 18 tekmovjalcev iz šestih ekip, ki so se pomerili v poznavanju naslednjih tem: kmetija kot podjetje, vreme in kmetijstvo, zadružništvo, vrtnarstvo, prehrana prašičev. Največ znanja so pokazali mladi kmetje iz Vač, ki so pravilno odgovorili na vsa vprašanja. Prvo uvrščeno ekipo so sestavljali tekmovalci: Janez Biaggio, Andrej Urbanija, Marko Planinšek.
Za kulturni program in dobro počutje ter
prijetno razpoloženje so poskrbeli mladi domačini z Dol. Da pa jc prireditev tudi finančno uspela, se moramo zahvaliti številnim sponzorjem, ki so prispevali nagrade, in sicer: Kmetijski zadrugi Litija, Hranilno kreditni službi Litija, Kmetijski zadrugi Gabrovka -Dole, Mesariji Šmartno, Kozmetični izdelki Bcrčon Litija, Vrtnariji Bcrčon - Slatna, Kovini Šmartno in trgovini Kotar Mirko in Marija s Polšnika.
S skupnimi močmi nam jc uspelo, da smo organizirali srečanje, ki jc prispevalo k boljšemu medsebojnemu spoznavanju mladih kmetov in obujanju tekmovalnega duha med njimi.
Na koncu jc prav, da omenim, da jc ekipa iz Vač na regijskem tekmovanju v Mengšu med 15vekipami zasedla zelo dobro šesto mesto.
Čestitamo!
Lijana LOVŠE
Središče Litije v starem delu mesta iz leta v leto spreminja svojo podobo. Dolgoletna ž.elja Litijanov je, da hi ta del mesta nemenili samo pešcem, kar upamo, da se ho kmalu zgodilo. Lani so podrli Pleničarjevo hišo kjer raste nova stanovanjsko-poslovna zgradba, te dni pa se je morala umakniti tudi stara Boriškova hiša, v kateri je bila znana gostilna. (Foto: K. ŠuSteršič)
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE LITIJA
NA POLSNIKU IMAMO NOVO POŠTO
Kadar smo imeli Polšničani in okoličani opravke na pošti, nas je bilo kar strah vstopiti v na pol podrto stavbo, kije s svojimi razpokami krepko kazala svoja leta obstoja. Kako sta se v takem objektu, ko skozi vsako razpoko piha in ob najmanjšem vetru škriplje, počutila uslužbenca PTT, si lahko le mislimo. Zato smo nestrpno čakali dan - 22. februar, ko smo v večnamenskem objektu odprli nove prostore. Poslovanje jc takoj steklo in počutje delavcev je danes povsem drugačno. Z odprtjem teh prostorov pa je bil svojemu namenu izročen celotni objekt.
Krajani smo ponosni nanj, saj smo vanj vgradili nešteto prostovoljnih ur, veliko znoja krajanov in nepreštete korake in besede predsednika krajevne skupnosti, da lahko danes kupujemo v prijetni trgovini in koristimo usluge v uradu PTT. V objektu pa je še stanovanje in prostori krajevne skupnosti, ki se ji ne bo več treba seliti in se kot brezdomki sestajati zdaj na enem in spet na drugem koncu šole. Seveda sodi semkaj tudi gasilski dom, ki je bil dokončan že prej, vendar pa je življenjsko vezan na celoto.
Ob odprtju nove pošte so spregovorili predsednik KS Lado Ribič, Štefanija Žag-mojster, direktorica PTT podjetja in Mirko Kaplja, litijski župan. Vsi so se krajanom zahvalili za vloženo delo in uspešno sodelovan-
je, slednja dva pa sta nam vlila novih moči za nadaljnje delo, saj sta odkrila tudi dolgoročno načrtovane skrivnosti - kot je telefonska centrala in dobra povezanost z dolino. Prav slednje si Polšničani močno želimo, saj se zavedamo, daje naše življenje v tej lepi hribovski vasici tesno povezano z mestom. Z razvojem kraja in boljših pogojih kmetovanja pa bo to še izrazitejše.
Krajani KS Polšnik smo za razvoj in napredek domačega kraja vedno pripravljeni krepko zavihati rokave, zato smo ob vsakem, še tako majhnem rezultatu, zelo ponosni in zadovoljni. Če je potrebno, strnemo svoje moči in nemogoče stvari se nam začnejo počasi uresničevati. Tako si bomo tudi ta datum - 22. februar 1992 - ko je bil dokončan naš skupni objekt, zapisali v zgodovino kraja in se nanj z zadovoljstvom spominjali. Ko bo urejena še okolica, se bo objekt lepo zlil z okoljem in ga kljub svoji velikosti ne bo kazil.
Naj se ob koncu v imenu vseh krajanov, ki svoje potrebe in želje uresničujemo v tem objektu, lepo zahvalim vsem investitorjem in izvajalcem za vložena sredstva in delo.
Darinka Ribič
■i
Z odprtjem sodobnih poštnih prostorov na Polšniku so krajani nov objekt v celoti izročili svojemu namenu.
V MAJU NOV TEČAJ HIGIENSKEGA MINIMUMA
ZIK Litija, Delavska univerza Litija obvešča občane, da bo v dneh od 11. do 15. maja 1992 organizirala tečaj higienskega minimuma.
Prijave sprejema vsak dan od 8. do 12. ure in od 15. do 16. ure do pričetka tečaja. Vabljeni
USTANOVLJEN AKTIV KMEČKIH ZENA V KONJŠČICI
V ponedeljek, 6. 4. 1992, se je pri Kotarjevih na Konjščici zbralo precejšnje število domačinov. Medse so povabili svetovalca Kmetijskega zavoda Ljubljana enota Litija Bizjak Vojka in Lovše Lijano, da so se pogovorili o aktualni kmetijski problematiki na njihovem področju. Ob enem so ustanovili aktiv kmečkih žena Konjščica. Za predsednico so izbrali KOTAR
Berto, za namestnico FELE Barbaro, za blagajničarko paŽURGA Ivi.
Odločile so se, da bodo v mesecu aprilu pripravile predavanje strokovnjakinje Anke Bernard z naslovom "Ureditev kmečkega vrta".
Aktivu kmečkih žena Konjščica želim uspešno delo!
Lijana Lovše
PAVLA VOJE:
MOJ ŽAMBOH ZELENI
Kadar poromam na Zamboh zeleni
šepete ljubeče iz srčnih globin: Kako si mi draga, ti cerkvica bela, davnih junaških pradedov spomin. Da veri očetov bom zvesta, obljubim ko staro zidovje pobožam, poljubim.
Bila je sobota, prvi pomladni dan. Ljudje so do zadnjega kotička napolnili dvorano v šoli na Polšniku. Jože Kos je v pozdravnem govoru navzoče nagovoril takole: "Dočakali smo dan, da našim ljudem in zvestim obiskovalcem predstavimo pesniško zbirko naše domače pesnice Pavle Voje. Današnji dan bo v zgodovini Polšnika zapisan kot edinstveni, saj se nam v vsem svojem obstoju še ni dogodilo.da bi imeli svojo knjigo, ki bo ohranila utrip življenja in dela še poznim rodovom. Vsem nam je v veliko zadovoljstvo in ponos, da smo udeleženi pri nastajanju knjige in prireditve.
Pesniško zbirko Pavle Voje z naslovom "Moj Zamboh zeleni" je izdalo Kulturno umetniško društvo Polšnik. Ideja se nain je rodila že davno, lahko rečemo vedno znova, kadar smo na naših prireditvah recitirali pesmi tete Pavle. Da pa smo s pripravami začeli resno nas je pogu-mil Ivan Sivec na enem od večerov Srečanje s pisatelji kinetiških povesti. Teta Pavla je začela zbirati pesmi v zvezek, ostasli člani pa z drugimi resnimi pripravaini. Lani spomladi smo zagrizli v delo, vendar nam je nekaj nesrečnih okoliščin onemogočilo izid knjige že jeseni. Tega nam ni žal, saj sta se izid knjige in njena prireditev lepo ujela za začetkom pomladi in delno tudi z materinskim dnem. Vse, ki smo sodelovali pri njenem nasatajanju, nas je izid knjige nagradil za naš trud, knjiga pa bo za nas, Polšničane prav zakladnica, ki nas bo bogatila in plemenitila, z njo se bomo zavedali svojih korenin.
Za izid knjige imata precej zaslug zakonca Smolej iz Kresnic.
Pavle je prevzel delo urednika knjige in je s svojim prizadevnim delom bedel nad tiskanjem in končno podobo knjige. Zelo velik pa je prispevek njegove žene Marije, ki se je v pesmi zelo poglobila in za knjigo prispevala vse ilustracije, ki slikovito bogatijo vsebino. Ob ili-straciji pesmi Jaslice postavim pa je upodobila celo portret tete Pavle. Lektorska dela je opravil Boris Žužek, tekst pa je pretipkala Rosana Maček. Mislim, da smo Polšničani
dolžni zahvalo vsem imenovanim, pa tudi ne imenovanim, ki so nam omogočili dobiti ta naš zaklad.
In kdo je teta Pavla in njen Zamboh zeleni?
Teto Pavlo Polšničani dobro poznamo. Kadar pa govorimo o njej, vemo povedati le, da je zelo skromna in delovna. Za kaj več pa nam zmanjka besed. Da pa teto Pavlo dodobra spoznaš jo moraš gledati in poslušali s srcem - tako kot je zapisal S. Exu-pery v Malem princu. Šele tedaj začneš odkrivali tančice z njene osebnosti. Največ pa laliko izvemo prav iz njenih pesmi, ki nam pokažejo vse njene lastnosti:
- navezanost na dom, zemljo in rojstni kraj Tepe, ki ležijo na pobočju hriba Zamboh,
- pesmi povedo, kako zelo je navezana na brata in sestro, ki sta v svoji zgodnji mladosti morala v Ameriko
- iz pesmi izvemo, kako težka so bila leta izseljenišlva, ki jih je preživela v taborišču Gerlashaim
- pesmi pa nam pokažejo, kakšna je prava vernost - lista,ki vsajena v srcu in duši in rasle iz njiju,
- seveda pa je v pesmih prisoten tudi veder duh lete Pavle, ki zna nagajivo in prijetno pokazati napake ljudi.
Vse to in še kaj večje dano izvedeli, če se sprehodimo med pesmimi naše 83-lelne Pavle. Vsa leta svojega življenja je posvetila domačiji in zemlji na pobočju Žamboha, ki ji s cerkvico Sv. Lovrenca pomeni največ, zato ni naključje, da ima zbirka tak naslov.
Naj za zaključek povabim vse, da si to knjigo tete Pavle natančno preberete, kupite jo lahko:
- v Polšniku: v gostilni, trgovini, pošti, kmečkem turizmu in šoli,
- v Litiji: v knjigarni in knjižnici,
- v vseh večjih krajih občine (Dole, Gabrovka, Sava, Šmartno in Vače) - na poštah in v trgovinah.
Upamo, da vam bodo ob prebiranju pesmi ure in minute duhovno bogate, da vas bo njihova plemenitost in iskrenost sprostila in prikazala skromno, a bogato življenje nekega dejanja.
Darinka Ribič
PREDAVANJE 0 RAKU
Krajevni odbor rdečega križa Primskovo jc prvo aprilsko nedeljo organiziral predavanje o raku. Predavala je dr. Metka Klevišar iz Ljubljane.
Raka kot bolezni ni treba posebej predstavljati. Za različnimi vrstami raka zboli vsako leto v Sloveniji okoli 6000 (novih) ljudi. Vsaka obolelost za to boleznijo pa še ne pomeni smrt. Nekaterim vrstam se lahko ognemo s tem.da se ogibamo vseh tistih stvari, ki jih povzročajo (kajenje, sončenje, alkohol...), nekatere pa lahko zgodaj odkrijemo. Prav pravočasno odkritje raka pa še omogoča uspešno in popolno zdravljenje. Vse to in še mnogo drugih podrobnosti so številni prisotni zvedeli od predavateljice, ki jim je po predavanju še odgovarjala na mnoga vprašanja.
Za konec je nekaj o škodljivosti kajenja povedal še prof. France Demšar. Na skripti, ki jo jc razdelil med poslušalce, je na koncu zapisan tudi rek , ki se glasi: "ČEPRAV ZDRAVJE NI VSE, PA JE VSE DRUGO BREZ ZDRAVJA NIČ".
4-}-.
Cerkvica Sv.Lovrenca na vrhu Žamboha (ilustrirala Marija Smolej)
OBČNI ZBOR OBMOČNEGA ODBORA SLS ŠMARTNO
POBUDA ZA USTANOVITEV KMETIJSKE ZADRUGE ŠMARTNO
V nedeljo 8. 3. 1992 je bil v Smartnem občni zbor ^območnega odbora SLS Šmartno. Predsednik Vojko Ceglar je orisal dosedanje delo odbora in podal program za nadaljnje delo. Le-ta daje usmeritve za vsa področja delovanja od sociale, kulture, ekologije, komunalne in prometne infrastrukture, še posebno pa gospodarstva. Menili so, da je potrebno dati kmetijstvu obrti in industriji veliko večji poudarek v obliki manjših davkov; še posebno, če gre za inve-
sticije. Tu sedanja zakonodaja deluje zavirajoče in ne spodbuja podjetništva in investicij.
Zavzeli so se za socialni program, ki bo vsakemu omogočil pošteno in dostojno življenje, za pravično delitev socialnih pomoči in podprli organizacijo KARITAS pri njenem delu.
Soglasno so podprli zavzemanje za ustanovitev občine Šmartno in ustanovitev kmetijske zadruge, ki bo delovala na šmarskem območju.
S.Č.
ZNAMENJA
Kot je nekaterim že znano, je v delu osnutek za ureditev mestnega jedra Šmartna in Litije. Za Šmartno je ta plan gotovo zelo pomemben, zato je potrebno v razpravo vključiti čimvečje število občanov. Nekaj pripomb je že zbranih. V obravnavi so bile predstavljene štiri variante.
V nobenih od teh variant niso obdelani prostori, kjer so še po drugi svetovni vojni stala znamenja. Starejši krajani to dobro vedo, zato smo Krščanski demokrati predlagali, da IS SO Litija, oddelek za urejanje prostora ugotovi, kje so ta znamenja stala in kdo in na čigavo zahtevo jih je odstranil. Odgovor smo dobili, da nimajo nobenih podatkov o teh znamenjih, zato prosimo starejše krajane, ki o tem kaj vedo, da te podatke posredujejo krajevni skupnosti Šmartno.
Martin Hostnik
RADOVEDNEMU TAČKU DAJE ŽIVLJENJE LITIJAN
Le kdo ne pozna Radovednega Tačka. Starejšim je njegov glas zelo znan. Seveda zelo podobno je govoril Kljukec, ki je z malih ekranov razveseljeval otroke takrat, ko še ni bilo barvnega programa.
Manj pa jc tistih, ki vedo, da je    bili bliže klerikalcem. Mi smo bo-
lo glas Načeta Simončiča, nestorja slovenskih lutkarjev, rojenega 1918 v Litiji.
Nace Simončič je živa legenda slovenskega lutkarstva. O tem priča že to, da jc ta pogovor nastajal v bistroju Kljukec zraven lutkovnega gledališča na Krekovem trgu v Ljubljani. Seveda se lokal tako imenuje po zgoraj omenjenem lutkovnem junaku.
Za svoje delo jc prejel številna priznanja. Omenimo samo nagrado Prešernovega sklada in Zupančičevo nagrado, ter zvezno zlato plaketo za življenjsko delo. Največja nagrada pa je gotovo iskren in odprt odziv otrok na njegovih številnih nastopih.
Kakšne spomine imate na otroštvo in mladost?
V Litiji sem preživel vse svoje otroštvo in mlada leta do odhoda v partizane, zato me nanjo vežejo številni spomini. Kljub temu, da smo živeli težko, saj je mati postala vdova, ko sta mi bili komaj dve leti, mlajši brat pa očeta sploh ni videl, branim na svojo mladost in otroštvo lepe spomine.
V teh spominih ima, ob moji družini, osrednjo vlogo stari litijski most. Bil jc zanimiv že zato, ker je bil lesen. Z njegovih joh smo poleti skakali v Savo, ki je bila taktat bistra, s številnimi zelenimi tolmuni. Spominjam se tudi velike poplavle leta 1923, ko je voda drla čez most. Na levem bregu je bila pri mostu trafika pri Cirili, kjer niso prodajali samo časopisov in tobaka ampak tudi najnovejše litijske čenče. Nasproti pa je bil Teksas, tako smo pravili žgan-jarni, ki jo je tam imela Nežka. line je izviralo tako iz. tega, da so bile pred leseno teraso late za privez konj kot tudi iz. pretepov, znamenit je bil tisti, v katerem je bil ob življenje Rotar. Ob večerih so po mostu paradirali zaljubljenci. Most so obvezno popravljali pred vsakimi volitvami, saj sije vsakokratni župan tudi na ta način skušal nabirati predvolilne točke. Nasploh ima moja generacija do tega mostu nek poseben odnos, ki ga do novega betonskega in drug kraj postavljenega ni možno imeti.
Živo mi je v spominu tudi vrvež litijskih sejmov.
Sicer pa sem se rodil v Vovkovi hiši, nasproti Boriškove gostilne. Stanovali smo na podstrehi, soseda je bila znamenita Vovkova Jo-hanca. Kasneje smo se preselili v hišo pri Moravčanu, od tam pa na levi breg Save v hišo ob Vrhovčevi mesariji.
V tistem času so bile v Litiji številne kulturne prireditve, sam pa sem se udeleževal pred vsem telovadnih nastopov. V Litiji so bili Sokoli, ki so bili pod vplivom liberalcev, v Smartnem pa Orli, ki so
dili k obojim, saj se za politiko nismo zanimali, oboji pa so nas po nastopih pogostili s klobasami in hrenovkami.
Kot mladenič sem bil tudi član gozdovniške organizacije. Sami smo si napravili neznansko težak šotor, ga poslikali z "indijanskimi" okraski in ga tovorih na izlete. Oblezli smo vse zasavske hribe od Sv. Gore preko Mrzlice do Sv. Planine.
Kako je potekalo vaše šolanje?
Osnovno šolo sem dokončal v Litiji. Najbolj se spominjam na-dučitelja Rostoharja. Za šolo je imel vzorno urejen sadni vrt, v katerem smo pomagali tudi učenci. Za plačilo pa nam je potem podaril kako lepo hruško. Danes tudi sam rad obrezujem svoje drevje in trto in se ga pri tem spominjam.
Zelo rad meje imel tudi pokojni Jože Župančič, litijski kronist, pri katerem sem imel to protekcijo, da sem mu pospravljal sobo.
Po končani osnovni šoli sem v Ljubljani opravil tri razrede gimnazije, nadalnje šolanje pa mi je onemogočila domača denarna stiska. Najprej sem se šel učit za mizarja v Ljubljano, pa sem pri mojstru samo otroke pazil in se ničesar naučil. Nato sem se poskušal pri elektrikarjih, sodeloval sem pri izdelavi prve neonske reklame v Ljubljani, vendar sem to delo po več nesrečah z elekuiko opustil. Štiri mesece sem bil tudi pri litijskem lekarnarju Brilliju, kjer sein duhal neke strupe in padel v nezavest. Uk pri kleparju Cančarju se je končal s padcem s strehe in zvito nogo. Konzumno društvo v Ljubljani, kjer sem se poskušal kot prodajalec, pa je propadlo in znašel sem se na cesti. Po vsej tej smoli sem šel h Kunstlerju in se tam izučil za mizarja, bil nato dve leti pomočnik in žeje prišla vojna.
Šele kasneje, ko sem se začel ukvarjati z lutkarstvom, sem spoznal, da ves ta čas, ko sem iskal svojo pot, ni bil vržen stran, ampak vsa ta znanja s pridom lahko uporabil.
Tik pred vojno sem se tudi oženil s Frančiško Gortnarjevo, ki je v Ltijo prišla iz Železnikov.
Miklavž je litijski patron, zato je bilo miklavževanje velik praznik. Običaj je bil, da se je v Miklavža oblekel tisti fant, ki se bo prihodnje leto poročil. Tako seje zgodilo, da sem bil zadnji Miklavž pred izbruhom vojne, ki je ta lepi običaj odpravila.
To mirno življenje pa je prekinila vojna in še zlasti Vaš odhod v partizane. Kako se je to zgodilo?
Nemci so zbirali prostovoljce za svojo vojsko, vendar se ni nihče javil. Takrat sem pri litijski gasilski "pleh mi/.iki"igral bobenček, naš
šef pa je bil lekarnar Brilli, kije bil velik Neinčur in je po Liliji para-diral v nemški uniformi ta nas je, godbenike, kar prijavil v nemško vojsko in kmalu sem dobil poziv, da se moram javiti. Da bi ubežal nemški vojski, sem februarja 1943 odšel v partizane in doma pustil ženo in komaj 9-mesečno hčerko. Z menoj sta šla tudi moj najboljši prijatelje Gustelj Šmejc in pa nek vajenec, ki se je učil pri krojaču Knolu. Tudi Gustelj je bil mizar, istega lela kot jaz h Kunstlerju je šel on v uk h Koprivnikarju, istočasno sva se poročila in oba sva izhajala iz revnih družin. Žal pa je Gunslelj kmalu padel.
Najprej sem bil v Zasavskem bataljonu, potem pa v Cankarjevi in Prešernovi brigadi.V stični sem pripravil uspel kullurni miting in npslali so me na gledališki tečaj v Črnomelj. Po tečaju sem bil najprej v Belokranjski kulturni skupini. Zborovodja Ciril Cvetko me je vzel v komorni zbor radia Slovenija, ki je oddajal v Črnomlju. Znani baletnik Štefan Suhv pa meje uvedel tudi v to področje, tako da sva imela samostojen baletni nastop. Vendar pa sem kmalu pristal kot igralec v Slovenskem narodnem gledališču, ki je delovalo v osvobojeni Beli Krajini. Igral sem v Težki uri, Borovih Raztrgancih in Mollierovem namišljenem bolniku.
Konec vojne sem dočakal v Zadru, kamor je bilo naše gledališče evakuirano. Takrat nam je golo naključje rešilo življenje. Bili smo že na ladji, s katero naj bi se vrnili v Slovenijo, vendar so nas spravili iz nje, češ, da ima vojska prednost pred nami- kulturniki. Tista Ladja je pred Bakrom naletela na mino in se potopila.
Potem, ko smo končno le prispeli v osvobojeno Ljubljano smo v prepolni dvorani Drame zaigrali Raztrgance.
Tudi po vojni ste nadaljevali igralsko delo.
Do lela 1950 sem ostal v Drami. Mnogo sem se naučil od velikih igralcev, ki so igrali že pred vojno
Janeza Cesarja, Ančke Levarjeve, Lojzeta in Staneta Potokarja, Edvarda Gregorina, Marije Nabloc-ke, zlasti pa od imenitnega komika Frana Lipaha.
V Kreflovih krajskih komedijantih sem igral Matička v alternaciji s Stanetom Severjem; on je imel vlogo naštudirano v gorenjskem narečju, jaz pa v dolenjščini. Že takrat so mi najbolj ležale komične vloge, saj se nisem obnesel niti kot ljubimec, niti kot vohun, kar sem sicer tudi igral.
Sodeloval sem tudi v več baletnih predstavah (Vrag na vasi, Mi-klova Zala). Znameniti baletnik Pino Mlakar meje prepričeval, da bi se jim pridružil za stalno, vendar sem se odločil za Dramo.
Kako pa ste prišli k lutkam?
Slučajno. V neki predstavi, ki jo je režiral slavni Bojan Stupica, je nastpal tudi pravi pes - špic. Bil sem inšpicienl te igre in Stupica mi je rekel, naj psa naučim, da bo na točno določenem meslu predstave zalajal. Seveda je to nemogoče; kužka sem prepričeval v njegovem jeziku, torej z lajanjem. Nc vem kaj sem mu povedal, saj pasjega jezika šc vedno ne znam dobro, toda očitno mije tisto zameril in poslej je zalajal vedno, ko me je zagledal. Bilo je dovolj, da sem se v pravem trenutku pokazal za odrom in špic je zalajal tako, kot je to od njega zahtevala njegova vloga. Nekoč je to moje pogovarjanje s psom slišal Jože Pengov, ki takrat pripravljal lutkovno predstavo Žogica Marogica. Takoj me je začel snubiti,da bi prišel k lutkarjem. Nekaj časa sem potem delal tako pri lutkarjih kot v Drami. Končno pa sem se odločil, da se v celoti posvetim lutkam.
No in pri lutkarjih vztrajate še danes?
Pri lutkah sem res od leta 1950 do danes, ko sem uradno sicer v pokoju v tem času sem delal z. vsemi vrstami lutk. od marjonet-nih do ročnih in senčnih. Najraje delam 7, ročnimi lutkami, saj so te najbolj dinamične inje pri njih možno doseči najboljšo usklaje-
VEČER 2 "ZVONOM
77
22. februarja jc šmarski "Zvon" v dvorani Kulturnega doma izvedel svoj zimski konccrl pod naslovom "Večer z Zvonom". Kerjc za pripravo celovečernega koncerta potrebno naštudirati precej pesmi, smo zvonovci ponavadi na zimski koncert povabili goslc, ki so "poskrbeli" za polovico programa.
Letos pa smo ves program pripravili sami. Ker smo sc tokrat hoteli predstavili v vedrejši luči, smo koncertni del izpolnili šc z veselim skečem, ki so ga odigrali pevci zbora in monodramo A.P. Čehova "O škodljivosti tobaka", v izvedbi Martina Fclcta. Čez štirinajst dni smo s pevskim delom programa nastopili šc v Črnomlju na prireditvi "Šopek Bclokranjicam".
A.P.
nost med gibom in glasom. Tudi Taček je ročna lutka, v Lutkovnem gledališču mi jc bilo zlasti všeč to.da nisem bil samo igralec, ki daje lutki glas in gib, ampak sem lahko igre tudi napisal in režiral. Od predstav,, ki sem jih napisal, se še danes igrala Veliki Kikiriki in Zlata ribica.Tudi režiral sem veliko.med drugim ludu Sapramiško Svetlane Ma-karovič, ki se sedaj bliža že pet-stoti ponovitvi in s katero smo gostovali po vsem svetu, od Japonske do Brazilije.
Najširša javnost pa pozna predvsem vaše televizijske lutke.
Na televiziji sem deset let vodil lutkovni oddelek. V tem času smo pripravili več serij Kljukčevih dogodivščin, vendar seje žal ohranila samo zadnja, posneta s filmsko kamero. Kljukčevc dogodivščine sem sam napisal, dal ideje za lutke in igral kar tri vloge: Klukca, kužka Pikija, ki šc ni znal govoriti, kol to zna Taček, ampak jc samo lajal in kravo Jagodo. Pripravili smo tudi serijo Drejček in trije Marsovčki ter celo vrsto drugih oddaj.
Iz tega časa sem zelo ponosen na serijo Butalci, kjer smo uporabili poseben tip lutke z bogato obrazno mimiko, nekaj podobnega, kot so bile šele več let pozneje izdelane
lutke popularnega ameriškega Muppctihovva.
Seveda pa je najbolj popularna televizijska lutka Taček. Posnetih jc okrog 130 oddaj, ki jih TV redno predvaja. S Tačkom naju veliko vabijo v vrtce in šole; če le utegnem, se vabilu odzovem.
Zanimivo je, kako otroci sprejemajo Tačka, ko pride med njih. Pravijo: "To je Taček, ampak je en drug Taček." Čeprav mene, ki se pri nastopu v živo ne morem skrili, takoj odmislijo, doživetje le ni povsem enako kot na televiziji.
Ali še prihajate v Litijo?
V Smartnem in na Libcrgi živijo bratranci in sestrične, v sami Liliji pa po materini smrti nimam več sorodnikov. Večkrat sc pri Cvetu Vidoviču dobim s prijatelji iz mladosti, takrat iz Ljubljane prideta še Dušan Dov jak in Lojze Vrhove. Rad se pridružim tudi omizju litijskih gospa, ki se zberejo vsako leto na debeli četrtek.
V marcu sem nastopil v Šmartncm kot gost na koncertu Okteta Valvasor in s Tačkom sva obljubila, da kmalu obiščeva še šmarski vrtec.
Tudi v imenu bralcev Glasila občanov se vam zahvaljujem za ta pogovor in vam želim še veliko zdravih in ustvarjalnih let.
Borut Vukovič.
V soboto, 25. aprila, bo v kulturnem domu v Smartnem XII. državno srečanje tamburašev; iz Slovenije in zamejstva bo sodelovalo 12 skupin in orkestrov, med njimi tudi domačini, ki delujejo v okviru folklorne skupine Javorje. Za koncert, ki se bo začel ob 17. uri, bodo vstopnice po 100 SLT naprodaj že v predprodaji v trgovinah Pikapolonca, Kmetijska zadruga in Valvasor King v Smartnem ter litijski knjižnici. Na fotografiji so šmarski tamburaši ob svoji petletnici, ki vljudno vabijo vse ljubitelje tamburic na omenjeno srečanje.
Predzadnjo majsko soboto, 23. 5., bo v Smartnem letošnje srečanje folklornih skupin Dolenjske, Zasavja in Posavja; gostiteljica je Folklorna skupina Javorje. Začelo se bo ob 18. uri, ko bo izpred šmarske šole krenil skozi kraj sprevod nastopajočih narodnih noš v dvorano, kjer bo potekala prireditev. Folkloristi vabijo vse Šmarčane in okoličane, ki imajo doma narodne noše, da se jim pridružite v sprevodu, saj se še dobro spominjajo svoje desetletnice ko je sodelovalo nad 5() narodnih noš iz raznih krajev litijske občine. Tudi za to srečanje boste lahko vstopnice kupili že v predprodaji v istih trgovinah kot za tamburaše.
Mladi iz litijske deknnije vsako leto obiščejo eno izmed župnij; tokrat so izbrali Printskovo. Skoraj štiristo mladih in manj mladih ter vsi dekanijski duhovniki so se zadnjo marčno nedeljo zbrali pri prvi kapelici križevega pota in kot se za postni čas spodobi, začeli z molitvijo. Pri vsaki kapelici, ki jih je na poti do cerkve 14, so poleg molitve in petja posamezniki iz raznih župnij povedali nekaj misli. Srečanje so sklenili z mašo v župnijski cerkvi, ki jo je vodil študentski duhovnik Milan Knep iz Ljubljane. Mladi so se razšli z mislijo na ponovno srečanje čez leto dni. (Foto: Miha Ovnik)
SEMINAR 0 ZLORABI IN ODVISNOSTI OD DROG 19- marec 1992
V začetku letošnjega leta je bil na OŠ Litija sestanek o problemu zlorabe drog med mladimi. Sestanka smo se udeležili predstavniki osnovnih šol naše občine, Centra za socialno delo, Zdravstvenega doma, policije, Rdečega križa in Občine Litija. Dogovorili smo se, da bomo v naši občini začeli z različnimi organiziranimi aktivnostmi, ki so povezane s problematiko mladih. Za začetek smo sredi marca organizirali poldnevni strokovni seminar o zlorabi in odvisnosti od drog za vse, ki se tako ali drugače ukvarjajo z mladimi.
lo več kol slo - učiteljev, socialnih delavcev, zdrvnikov, psihologov, medicinskih sesler in drugih, ki jih zanima problem drog. Oddelek za proračun in družbene dejavnosti s svojim načelnikom g. Markom Povše-tom jc podprl naša prizadevanja in zagotovil sredstva za kritje stroškov seminarja.
Dr. Nolimal nas je seznanil z razširjenostjo različnih drog v
N;i seminar smo povabili dva strokovnjaka, ki se ukvarjata s to problematiko. Mag.dr. Dušan Nolimal dela na Univerzitetnem zavodu za zdravstveno in socialno varstvo v Ljubljani, Marjan Gonip je socialni delavec na OŠ Prcžihov Vo-ranc v Ljubljani. Odziv na vabilo za seminar je bil izredno dober. V veliki sejni sobi občinske stavbe se nas je zbra-
svetu in pri nas, s sodobnimi spoznanji o drogah in nekaterimi možnimi ukrepi, ki lahko vplivajo na zmanjšanje posledic uživanja in na samo širjenje drog med mladimi. Droge delimo na z zakonom dovoljene in na prepovedane. Ljudje sc omamljajo na različne načine. Tako poznamo več oblik zasvojenosti: kajenje cigaret, alkoholizem, kajenje marihuane, uživanje hašiša, LSD, opija, morfija, heroina, kokaina, ta-blctomanije, debelost, hazar-derstvo, pornografija, prostitucija, itd. Prepogosto pozabljamo, da sta najbolj razširjeni drogi v zahodnem svetu in pri nas alkohol ter tobak. Po ameriških podatkih umre veliko ljudi zaradi drog, največ zaradi tobaka - 73 %, 25 % zaradi alkohola, 2 % pa zaradi vseh ostalih drog. P(xlalki za Slovenijo so takšni:
približno 1.300 ljudi vsako leto umre zaradi posledic kajenja cigaret, 400 zaradi alkoholne ciroze jeter (za druge posledice pitja alkohola ni točnih podatkov), v letu 1991 jih je 6 umrlo zaradi heroina. Po pitju alkohola in posledic, ki nastanejo zaradi tega, smo Slovenci med vodilnimi v svetu. Tudi v kajenju tobaka ne zaostajamo veliko - pravzaprav že prehajamo med vodilne, saj sov ZDA in v številnih državah zahodne Evrope v zadnjih 10 letih uspeli s skrbno načrtovanimi akcijami občutno zmanjšati število kadilcev. Zal, Slovenija sodi med nerazvite države v zvezi z odnosom do tobaka. Zadnji najbolj očilem primer ne osveščenosti smo doživljali in šc doživljamo z reklamo za cigarete, ki nas je dobesedno prepravila. Reklame za cigarete so bile v številnih državah Evrope že sedaj zelo omejene v marcu 1992 pa so v državah Evropske gospodarske skupnosti sprejeli sklep o popolni prepovedi kakršnekoli reklame za tobak. Prepovedana mamila do sedaj v Sloveniji niso bila razširjena, vendar nam podatki zadnjih
nekaj let govorijo, da tudi na tem področju s strahovito naglico dohajamo Evropo - žal. Najbolj seje razširila marihuana oziroma hašiš, pa tudi heroin in kokain nista več redki drogi, po katerih posegajo naši mladi. Tako danes ocenjujemo, da je v Sloveniji približno 1000 do 2000 uživalcev heroina, njihovo število pa se i/, dneva v dan povečuje. V neposredni povezavi z drogami pa je širjenje AIDS-a, saj je izmenjava nerazkuženih igel in brizg med uživalci drog eden od pomembnih virov okužbe. Prepovedane droge sc širijo predvsem med mladimi, preprodajalci si iščečjo vedno nove " odjemalce" na različne načine, odkrivajo vedno nove oblike uživanja raznih drog.
Marjan Gorup je govoril o različnih vplivih na mlade, ki so povezani z uživanjem drog, o značilnostih sodobne družine in v njej odraščajočem mladostniku, o prepoznavanju in preprečevanju zlorabe drog med mladimi. Po podatke raziskave iz osnovnih šol v Ljubljani, je 44 % osmošolcev že občutilo učinek pitja alkohola, 37 % jih je že kadilo tobak, 15 % jih je že poskusilo marihuano, 2,5 % se jih je srečalo z LSD, ni pa točnega podatka o poskusih uživanja heroina ali kokaina. Ti podatki nam povedo, da so droge že med nami in da moramo ukrepali takoj. Nekatere snovi oz. stanja in navade so lahko nekakšen uvod v kasnejše iskanje drog: pogosta uporaba sladkorja, hrupna glasba, TV - manija, pretirana pasivno st, zloraba hrane ali kave, igralni avtomati, vdihavanje raznih lahko hlapljivih snovi, ild. V našem okolju se širi sub-kultura negativnega, nasilja, brezciljnosti. Če si je otrok v svojem odraščanju izoblikoval ustrezne trdne obrambne mehanizme, ki ga varujejo pred raznimi negativnimi vplivi, se bo znal izogniti ra-zličemu omamljanju ali pa bo morda samo poskusil iz rado-
8. MAREC IN (ALI) MATERINSKI DAN?
O vprašljivosti ženskih praznikov je bilo že marsikaj povedanega. Tako so sc mnogi spraševali, ali niso ti prazniki le ceneno plačilo ženskam za njihov nehvaležni položaj v družbi. Vendar vsaj naše bralke mislijo drugače. Prepričane so, da so prazniki v redu in da jih jc potrebno še praznovati. Preberite si njihove odgovore.
Joži MEZNAR iz Litije: "H. marec sem praznovala, ko jc bil šc bolj v veljavi, zdaj pa ne več. Prav jc,da praznujemo tudi materinski dan, saj se drugače mater nihče ne spominja. Dostikrat
pa vsaj takrat dobijo darilo, dan kasneje pa je vse pozabljeno. Podobno velja za 8 . marec."
Frida SAVŠEK i/. Litije: za 8. marec je zelo lepo, ker sc tudi moški malo angažirajo, pa tudi same praznujemo skupaj s sosedi. Tudi za materinski dan jc prav, da se otroci spomnijo svojih mamic. Tako kot je bilo že v navadi, naj bo tudi vnaprej."
Ani MARTINČIČ /. Jelše: 8. marec jc v redu praznik, zakaj ne bi bil? Vsaj en dan v letu mora ženska praznovati. Tudi materinski dan praznujemo , toda bolj v domačem krogu."
Enisuda SMA.IIC iz Litije:
"Bolje je, da imamo poleg materinskega dne šc 8. marec - dan žena. takrat tudi malo praznujemo in šc moški sc nas spomnijo."
Marija OBLAK i/. Litije: "-
Jaz sem bolj za 8. marce, ker jc že od nekdaj. Letos smo ga dobro praznovali, jc pa to odvisno od razpoloženja. Po mojem mišljenju je materinski dan bolj primeren za kmečke ženske, upam pa, da bo 8. marec ostal še praznik."
Gordana JAPIC iz Litije: "-Ravnokar iščem čevlje, ki bi se ujemale s torbico, ki sem jo do-
bila za 8. marec od moža. Vseeno ni več tako, kot je bilo . Kaj vse so včasih otroci naredili ob 8. marcu za mamice v šoli!
Veronika KUKAVICA iz Smartna: "Dobro bi bilo.da bi 8. marec še kar naprej praznovali, kot smo ga do sedaj. Tudi materinski dan naj bi ostal, čeprav je bolj rezerviran za matere."
Lela PEŠIČ iz Šmartna: " 8. marec praznujem vsako leto inje prav, da ostane, tudi materinski dan naj bo šc vnaprej praznik."
Vida Kramžar, foto: K. Šušteršič
vednosti. Rajši bo izbral ustvarjalnost, iskreno veselje, iskal bo življenjske cilje, ki ga bodo osrečevali in izpolnili življenje. Če pa si otrok ni znal ali pa ni imel možnosti, da bi se ustrezno "opremil" za srečanje s puberteto, ga bo lahko skupina z negativnimi, škodljivimi normami pritegnila in pogoltnila. Mladi se najpogosteje srečajo s pre(X)vcdanimi drogami na raznih domačih zabavah, v lokalih z igralnimi avtomati, zakotnimi prostori v okolici, kjer sc zbirajo in v zapeljivi družbi starejših. Otroci poskušajo droge zaradi več različnih motivov: radovednost, veselje do poskušanja novega, iskanje ugodja in novih čulnih užitkov, kljubovanje staršem, uveljavitve med vrstniki, izražanja pripadnosti skupini, ublažitev čustvenih napetosti. Odrasli oziroma starši neredko ne znajo prisluhniti potrebam mladostnika, ne poskušajo ga razumeti in se vživeli v njegov svet, otrokovih stisk ne jemljejo resno in ne zaznajo, da njihov otrok odrašča.Štarši tako pogosto ne opazijo dovolj zgodaj, da se z njihovim otrokom nekaj dogaja. Več značilnosti nas lahko opozori, da sc mladostnik "išče". Nekatere so bolj značilne za zlorabo drog, druge pa so skupne mnogim mladostnikom: nenadno spremenjeno vedenje, oblačenje, neučakanost, nenavadna napadalnost, zapuščanje interesnih dejavnosti, izgubljanje prijateljev, izostajanje iz šole in od doma, izguba leže, brezvoljnost, samotarstvo, nenavadno znojenje, nezdrav videz obraza in podobno.
Starši lahko sami smiselno ukrepajo dokler njihov mladostnik še ni vključen v zlorabo drog. Če sc ta problem že pojavi, pa starši sami potrebujejo strokovno pomoč. Šola lahko veliko prispeva k preprečevanju širjenja zlorabe drog na več različnih načinov. Ustrezno informiranje mladih o problematiki uživanja dovoljenih in prepovedanih drog, usmerjanje v različne aktivnosti, svetovan-
je ob vsakdanjih in manj vsakdanjih težavah, sodelovanje z različnimi ustanovami, organiziranje skupin za zdravo življenje - vse to in šc druge možnosti dajejo šoli pomembno vlogo v preventivi. Tudi družba mora z ustrezno politiko in sc posluhom za problematiko mladih aktivno sodelovali pri doseganju ciljev za zdravo in srečno mladino. Pri delovanju za tc cilje sodelujejo šc druge ustanove, ki lahko s svojim prispevkom bistveno pripomorejo h končnemu uspehu: Zdravstveni dom, Center za socialno delo, športna in druga društva, itd.
Na koncu jc Marjan Gorup predslavil svoje delo s skupino mladina osnovni šoli, v kateri po metodi intenzivnega skupinskega dela uči otroke doživljanja polnosti življenja ob vsakdanjih zdravih aktivnostih. Ta predstavitev jc bila izziv vsem poslušalcem in s tem poročilom tudi vsem bralec, ki želijo z lastnim delom prispevati k lepšemu življenju naših otrok. Če bomo zbrali nekaj posameznikov, ki bi želeli bolj intenzivno delati z mladimi, bomo organizirali poseben seminar, da se pcKlrobno seznanijo in naučijo skupinskega dela.
Potek seminarja je potrdil ustreznost izbrane teme, pokazal jc, da nas jc veliko, katerim ni vseeno, kaj sc dogaja z našimi otroki. Sprejmimo izziv in šc vključimo v preventivno delo z mladimi, da bomo imeli čim manj težav zaradi zlorabe drog! Kdor bi sc rad udeležil takšnega seminarja (potrebujemo strokovnjake in laične prostovoljce), sc lahko oglasi v Centru za socialno delo ali v Zdravstvenem domu, kjer bomo zbirali prijave.
Dr. Marko Kolšck
Joži Mežnar
Prida SavSek
Ani Martinčič
Kmsuada Smajič
Mari ja Oblak
Gordana Japič
VerOllika Kukavica
Lela IVšič
PISMA BRALCEV
CIDM SE PRIDRUŽUJE ZAHTEVAM
Delovanje Centra interesnih dejavnosti mladih Litija ima že lepo tradicijo. Žal je v zadnjem času tudi iz objektivnih razlogov nekoliko skromnejše zaradi tega, ker se je spremenil sistem. Pred volitvami je bilo namreč med litijsko borčevsko organizacijo in bivšo ZSMS dogovorjeno,da v Domu borcev in mladine ZSMS uredi ustrezne prostore na podstrešju.
Ker so tedaj začele nastajati stranke, so se borci odločili, da teh prostorov ne morejo podarjati stranki, čeprav so se določena dela že opravila v teh prostorih naj bi svoje mesto našle tudi prostočasne dejavnosti, od kulturnikov, športnikov, radioamaterjev,...In tako je naš politični sistem vplival na to.da danes CIDM nima
svojih prostorov in še vedno gostuje v prostorih LDS.
To naj velja tudi kot opomin tistim, ki bi morali bolj poskrbeti za mladino in podpora tistim, ki so predlagali, da je treba za mladino urediti mladinski center. Seveda ne v okviru strank, zato se s tedanjo odločitvijo borcev načelno moramo strinjati. Interesne dejavnosti naj ostanejo interesne dejavnosti brez primesi politike.
Tudi mi si želimo, da bi bilo za mladino bolj poskrbljeno, zato vabimo vse zainteresirane, da nam se javijo. Morda bomo skupaj dosegli več. Pišite nam na CIDM Litija, Po-noviška 6, p.p. 32,61270 Litija ali pa nas pokličite po telefonu 881-269
CIDM Litija
AMATERSTVO RESNIČNO NI OPRAVIČILO ZA NEKAKOVOST
Posezimo v zgodovino in začnimo s primerjavami....
L. 1899 je Ivan Cankar objavil svojo pesniško zbirko EROTIKA. Škof Jeglič je vse izvode pokupil in jih sežgal, rekoč, daje zbirka pohujšljiva in spodobnim ljudem neprimerno branje ... L. 1902 je bila EROTIKA spet objavljena in je ostla v prodaji. Toda Cankar -veliki slovenski pisatelj, ki sploh ni bil amater - je v 2. zbirki EROTIKE upošteval skoraj vse kritike prve, čeprav je bila tudi tista - verjemite mi - zelo dobra !!!
Kaj pa se to tiče nas?
V 2. številki letošnjega Glasila občanov je Dunja Požaršek napisala kritiko amaterskemu studiu TV Litija. V naslednji številki so odgovorni na TV Litija na kritiko zelo ostro reagirali.... Sprašujem se, zakaj? Kaj pa je narobe s tem, da ljudje svoja mnenja javno izražajo (mo)?
"Pa vi naredite kaj boljšega!"....Tipična reakcija, če nekoga zaboli, a še zdeleč ne prava - še posebej ker gre za kritiko televizijskega programa in ne sirovih štrukljcv!
Glede litijskega programa pa sem tudi jaz mnenja, da bi lahko bil veliko boljši. V februarskem Občanu so bile vse napa-
ke dovolj nazorno predstavljene, toda za osvežitev spomina naj glavne obnovim:
Ne gre zgolj za "nerganje", toda teme so zelo nezanimive ...Veliko je namreč področij, ki so interesantnejši, kot je tedensko poročanje o proslavah na Šmarski osnovni šoli in v litijskih vrtcih ali o "dogajanjih" v diskoteki SLOVENIJA v Ribčah...
Slika je dostikrat zelo slaba -a včasih dobra - kar je dokaz, da se tudi bolje DA.
In spet smo tu: "No, pa dajte, naredite kaj, če vam ni nič všeč!"...Dosti mladih je v Litiji. Logično je,da niso vsi pripravljeni sodelovati, toda ob malo večjem interesu vodilnih v tem studiu, ki so ta televizijski krog sodelujočih že kar nekako zaključili, sc mi zdi, da bi se našel marsikdo z dobro idejo oziroma predlogom; s temami, ki bi morda več litijske populacije pritegnile k gledanju tega lokalnega programa...
Ampak, oprostite nesramnosti, ob eni vrstici objavljeni na ekranu enkrat tedensko, ki poziva ljudi z novimi domislicami, naj 'pokličejo' in ob enem članku iste vsebine (bolj ali manj neopaznem), odziva skoraj 95 % ne bo!
Ksenija Mali
LITIJA - REGIJSKO ALI OBČINSKO SMETIŠČE ?
Članek z zgornjim naslovom je bil objavljen 18. februarja letos v Delu. Osčitno je bil njegov pisec (g. Jože Biščak) obveščen o problematiki odlagališča in odpadkov precej pristransko s strani občinskih mož.
Med drugim zasledimo v prispevku, ki zopet utemeljuje "-strokovnost" projekta odlagališča na lokaciji Resnik - Ljubež in kot za neutemeljeno protitesti-ranje tamkajšnjih prebivalcev, citiram: "...Vse, kar so našteli (utemeljitve proti odlagališču na Ljubežu, o.p.), naj bi bilo po mnenju občinarjev povezano z nasprotovanjem smetišču nasploh, nepoznavanjem gospodarjenja z odpadki in s splošnim nezaupanjem..."
Sprašujem se ob vsem tem, ali se litijski občinski možje še vedno niso sprijaznili z demokracijo, oziroma z njenim bistvom -
NAZNANITEV POMLADI V DOMU TIŠJE
Mešani pevski zbor Društvo upokojencev Litija je 11. marca 1992 izvedel lep koncert oskrbovancem doma. V programu so bile predvsem narodne pesmi, ki so bile povezane z recitacijami ljudskih pesmi in nekaj izključno zborovskih, kot npr. za uvod izveden Zbor sužnjev iz opere Nabucco. Zbor je spremljal s harmoniko Marko Krebs pod vodstvom zborovod-kinje Lojzke Koritnik. Koncert je lepo izzvenel, kot so dokazali poslušalci s svojim ploskanjem, ki smo ga bili deležni na koncu, a so nas močno spodbujali tudi med samim izvajanjem koncerta.
V upanju, da se kmalu vidimo oz. slišimo, smo se poslovili s solzami radosti v očeh in stiski rok med našimi prijatelji in znanci.
Veri Hauptman
KAKO POMAGATI?
To vprašanje se postavlja specialnim pedagogom iz dneva v dan iz leta v leto. Slišimo za težave otrok in starešev vendar ne pridemo do njih, da bi jim pomagale. V preteklem letu smo skušale seznaniti širšo javnost o našem delu in povabile smo vse starše, ki imajo kakršnekoli težave z otroki, naj pridejo po nasvet. Vedno smo pripravljene pomagati in svetovati. Verjetno šc nismo našle poti, po kateri bi bili obveščeni vsi, da razgovor s specialnim pedagogom pomeni iskanje najboljšega izhoda. Razložila bi rada tudi to, da komisija za razvrščanje otrok ni nekaj strašnega, ampak je tim strokovnjakov, ki otroka pregleda in na osnovi rezultatov ugotovi, kaj bi bilo za otroka najbolje. Torej strah pred skupino strokovnjakov naj ovržejo učitelji in starši. Dolžnost vsakega učitelja jc, če je dober učitelj, da spozna sposobnosti učenca. O sposobnostih ov-bešča starše na govorilnih urah in roditeljskih sestankih.
Za starše sem prepirčana, da dobro poznajo svojega otroka, vendar ga ne morejo primerjati s sovrstniki, ker jih nimajo doma. Take primerjave mora
opravljati učitelj in to prikazovati staršem. Le na ta način bodo starši ugotovili.da ima otrok take ali drugačne težave. Morda bodo prišli na razgovor k specialnim pedagogom in bodo dobili nasvet, kako pomagati otrokom, ki so v težavah.
Vedeti moramo,da majhne težave rastejo z dneva v dan. Otrok prehaja v začaran krog, kjer ni izhoda in takrat jc največkrat že veliko zamujenega. Ti otroci so tihi in zamorjeni ali pa agresivni z različnimi vedenjskimi napakami. Odreagirajo na način, ki je za njih najlažji. Šibkejši v prvo obliko - smo, da jih vsi pustijo pri miru, močnejši pa v drugo - ker se edino na ta način lahko izkažejo. Strah do šole, učiteljev sošolcev in prijateljev, je dokaz, daje otrok v težavah za katere pa mnogokrat okolje v katerem živi, sploh ne ve. Naš osnovni cilj je otroka sprostiti in osrečiti. Otroška sreča srečo pa doživljajo tudi starši.
Torej dragi starši ne zahtevajte od svojih otrok več, kot zmorejo. Potrudite se, da bodo srečni in srečni boste tudi vi.
Če potrebujete nasvet, oglasite se na enoti s prilagojenim programom pri OŠ Litija na Cesti kom.Staneta 2.
Neli Škrbec vodja enote
svobodo, katere vneti "branitelji in zagovorniki" so prav njeni nekdanji zatiralci - prenovitelji, in kakor da hočejo občanom, ki bi jih to odlagališče najbolj prizadelo, le-to pravico, da povedo svoje mnenje in argumente, odvzeti.
Glede na trditev o nepoznavanju gospodarjenja z odpadki pa le- to: Dokler bodo občinski možje svojo "strokovnost" utemeljevali zgolj na papirju, v praksi pa se to pokaže ravno obratno, si tudi (željenega) zaupanja ne bodo pridobili.
Obenem pa občinsko vlado sprašujem: "Kaj konkretno dela občinska služba, ki jc odgovorna za delo na področju komunale in koliko denarja se jc porabilo za tako imenovane strokovne študi-
ŠTAMPILJKE NAPISI TISKARSKE STORITVEl
Od belega papirja do dobre tiskovine] je samo en korak, korak skozi tiskarno Grafex.
VSE IZ ENE ROKE
LJO
jeV
Rajko Meserko, predsednik 00 MKD Lilija
GRAFSC
TISKARNA, ŠTAMPILJKE, NAPISI A. & M. SEŠLAR 61411 IZLAKE, Podlipovica 31 Itel.: 0601-73-730, fax: 0601-73-8361
SREČANJE MLADIH TEHNIKOV PONOVNO V NAŠI OBČINI
Pet let je minilo, odkar smo nazadnje organizirali srečanje mladih tehnikov Zasavja in po mnenju sodelujočih kar uspešno. Tudi v teh težkih in zoprnih časih ne moremo mimo, saj naša dejavnost kaže na najrazličnejše prostočasne možnosti delovanja, bodisi za zelo nadarjene učence in tiste, ki šole ne marajo, se pa radi postavijo s svojim izdelkom, konstrukcijo ali celo inovacijo.
Aktiv učiteljev tehnične vzgoje, ki seje sestal v začetku aprila na šmarski šoli, je ugotovil.da priprave potekajo v redu,da seje nabralo že kar lepo število sponzorjev, od podjetij do privatnikov in občinske skupščine, ki bo, kot vedno doslej, tudi pripomogla k organizaciji srečanja s financami.
Znano jc že, da bodo sodelovale vse šole od Litije do Sevnice, ali vsaj njihove ekipe. Največ prijavljencev je v TEHNIČNO - ŠPORTNEM tekmovalnem delu in v TEHNIČNIH in TEHNOLOŠKIH nalogah, precej manj pa na raziskovalnem področju, kar je bolezen že od prejšnjih let inje nismo sposobni ozdraviti.
Tekmovanje bo potekalo 15. maja na OŠ Šmartno, na
ribniku v Črnem Potoku in na travnatem poligonu (Grmače ali Jeze). Prav tu pripravljamo ludi "AERO MITING", na katerem bodo za poslastico poskrbeli motorni zmaji. Obiskovalci boste imeli priložnost z zmajem poleteti in si ogledati našo občino iz ptičje perspektive.
Ob tej priliki bomo pripravili tudi razstavo teh dejavnosti, na katero vabimo vse občane, posebno šc krajane Šmartna in okolice in starše naših otrok, ki bodo zastopali KMT šmarske šole in se bodo tudi sicer predstavili kot organizatorji in gostitelji. Prireditev se bo začela ob 11.30 uri v šolski avli s krajšim glasbenim programom.
Ljubitelji tehnike, vljudno vabljeni!
Janez Kobal
Z lanskega srečanja mladih tehnikov v Sevnici LESKO MODELAR. (Foto: J. Kobal)
LITIJSKI FANTJE SO ODŠLI V VOJSKO
V sredo 1. aprila 1992, so se v mali sejni dvorani SO Litija zbrali fantje, ki so kot prva redna generacija odšli na služenje vojaškega roka v novi državi Sloveniji.
Sklical jih je načelnik Oddelka za obrambne zadeve občine Litije Karlo Lemutin jih še enkrat pred odhodom seznanil z načinom služenja vojaškega roka v novi državi ter z obveznostmi in pravicami, ki jim sledijo pri opravljanju vojaške dolžnosti v oboroženih enotah Republike Slovenije.
Bodoče vojake je pozdravil tudi podpredsednik Skupščine občine Litija Nace Šteferle ter jim zaželel uspešno usposabljanje, mir in srečno vrnitev.
Fantje druge generacije slovenskih vojakov iz litijske občine bodo svojo vojaško obveznost opravili v glavnem na Vrhniki. Iz razgovora z nekaterimi od njih je bilo moč razbrati, da ob odhodu niso zaskrbljeni. Veseli so, da traja služenje vojaškega roka le sedem mesecev, predvsem pa, da bodo služili v sodobni vojski in v svoji domovini.
Zaželimo jim torej dobro počutje na novi dolžnosti, uspešno usposabljanje, mir in srečno vrnitev v domači kraj.
Marina Krmel
PGM HOTIC d.o.o.,
Zgornji Hotič 21 61270 LITIJA tel: 061-877-023 Fax 061-877-020
Cenjene občane obveščamo, da proizvajamo vse vrste betonskih izdelkov po konkurenčnih cenah.
1. Betonske zidake vseh vrst
2. Tlakovce raznih vrst
3. Strešno opeko
4. Stropne nosilce in polnila
5. Vse vrste betonskih mešanic
6. Savske peske
7. Elemente za škarpe
8. Stebri za ograje in vinograde
9. Kompletne dimnike
Se priporočamo!
TRGOVINA
AGROMARKET - 2
(ob kegljišču)
vam po ugodnih cenah nudi:
- vse vrste krmil
- semena
- gnojila
- gume
- zaščitna sredstva
- kmetijsike stroje in
- rezervne dele
Vsi nakupi so možni na ugodni potrošniški kredit.
Se priporočamo!
j *^8^ »PREDILNICA LITIJA« V LITIJI
ŽELEZNIŠKA POSTAJA: LITIJA — BRZOJAVI: PREDILNICA LITIJA
TELEFON (061) 881 411
m
LIPRA d.o.o. LITIJA
Litija, Kidričeva ul. 1
VSEM DELAVCEM IN UPOKOJENCEM PREDILNICE LITIJA TER OBČANOM OBČINE LITIJA ŽELIMO PRIJETNE VELIKONOČNE IN PRVOMAJSKE PRAZNIKE.
KOKTAJLI ZA VSAKOGAR -NA VIDEOKASETAH
Skoraj vsakdo izmed nas je že kdaj poskusil zmešati kakšen koktajl, če ne drugega pa vsaj občudoval nenavadne barve v kozarcih različnih oblik in velikosti, ki so jih krasili še raznovrstni dodatki, slamice in drugi pripomočki.
Vas je že zamikalo,da bi vaše goste kdaj presenetili in jim ponudili kaj bolj domiselnega, kot le skodelico kave ali kozarček pijače?
Pri založbi Eurotop, ki seje specializirala za izdajo praktično izobraževalnih edicij, namenjenih zlasti za dom in gospodinjstvo, je v besedi, sliki in na videokaseti izšlo izredno zanimivo delo Koklajli in mešanje pijač. Film so snemali tudi v Litiji, zato sem nekatere glavne ustvarjalce filma povabila na kratek razgovor, da bi nam predstavili ta projekt.
"Poglejte, večina ljudi misli, da z mešanjem pijač sorazmerno povečamo odstotek alkohola v napitku," pravi g. Milan Lekič, poklicni barman in vodja strokovnih sodelavcev pri filmu. "To je lahko seveda res, če ne poznate razmerij in zakonitosti mešanja pijač, vendar pa barmani s pravilnim izborom in vezavo pijač pravzaprav zmanjšamo oziroma odvzamemo jakost osnovni pijači, z raznimi dodatki, kot so sadje, simpi, mleko, jajce, smetana itd., pijači izboljšamo okus, z dekoracijami pa polepšamo videz in barvo."
"Že sam delovni naslov filma Izza barman-skega pulta pravi, daje bil naš osnovni namen
razkriti ljudem nekaj barmanskih skrivnosti ter predstaviti posamezniku osnovna pravila mešanja pijač, nenazadnje pa posneti tudi glcdljiv film ter nekaj malega prispevati tudi pri razvijanju kulture pitja na Slovenskem," je dodal scenarist g. Igor Parkelj, hkrati odgovoren tudi za izobraževalno in didaktično vsebino filma.
"Videokaseta, brošura z recepturami in navodili, ...ni zaključno delo založbe Eurotop," je pojasnil njen direktor, g. Boris Zalokar inje obenem šc razkril svoje načrte za prihodnost. "Iz izkušenj vcmo.da tisto, kar človek prebere še ni dovolj, živa slika z demonstracijo in praktičnimi napotki povesta mnogo več. Seveda pa v sodelovanju z Društvom bannanov Slovenije pripravljamo še praktične tečaje in seminarje, tako za začetnike, kot za vse ljubitelje tovrstne "modne" in gostinske ponudbe."
Dodajamo še to,da je v omenjeni brošuri prvič objavljeno sto originalnih receptur kok-tajlov iz pijač, predvsem naših domaČih proizvajalcev, ki jih je moč dobiti tudi v naših trgovinah po sorazmerno ugodnih cenah.
Komplet videokasete Koktajli in mešanje pijač je moč dobiti v vseh bolje založenih blagovnicah, sicer pa lahko vse druge informacije dobite na naslovu založbe Eurotop, Šuštarjeva 3, Trbovlje.
Kannen Benčič
In še nagradno vprašanje za bralce:
Kako se imenuje posoda oziroma pripomoček, v katerem barman pripravlja pijačo?
Odgovor pošlje na dopisnici na uredništvo glasila občanov, izmed pravilnih rešitev bomo izžrebali tri nagrajence, ki bodo po pošti prejeli videokaseto Koktajli in mešanje pijač ter brošuro z recepturami koktajlov.
rLITIJA,C.K0M.STANETA11 fijJ   11 IJLl
Cenjeni kupci!
Seznanjamo vas, da vam poleg
ugodnih cen vseh vrst prehrambenih
artiklov od 7.5. 1992 dalje nudimo tudi izredno ugodne grosistične cene
za vse vrste alkoholnih in brezalkoholnih pijač.
Se priporočamo!
TRGOVINA
ARIANA
LITIJA C.Z.b 25
Nudi:
- veliko izbiro modnega metrskega blaga za najrazličnejše priložnosti
- izdelava oblačil po naročilu
- izdelava trenirk (izbira po katalogu)
- tekstilni izdelki, trenirke, pajkice, kolesarske hlače, majice, prehodne vetrovke in še ....
Delovni čas 9-12 in 15-19 sobota 9-12 VABLJENI!
SCT apna Kresnice d.o.o.
61281 Kresnice, Kresnice 14
tel.: (061) 877-080; fax: (061) 877-007
Po konkurenčnih cenah nudimo:
- hidrirano apno v vrečah
- kosovno in mleto apno
- razne vrste drobljenih peskov iz apnenca.
Se priporočamo!
CENTROMERKUR
LJUBLJANA telefon: 061 881-238
Trgovsko podjetje d.d. Fax 061 881-209
BLAGOVNICA LITIJA
Valvazorjev trg 25 61270 LITUA
V blagovnici CENTROMERKUR v Litiji ponudijo:
Krojenje in šivanje zaves za vse prostore po vašem naročilu!
V prostorni in bogato založeni samopostrežbi izbirate živila in mnogo pripomočkov potrebnih pri gospodinjskih delih.
Vse potrebno za vaše ljubljenčke, male živali.
V prvem nadstropju ugodna prodaja oblačil.
V prepričanju, da so cene ugodne vas pričakujejo v blagovnici CENTROMERKUR v LITIJI. ŽELIMO VAM VESEL DRUŽINSKI PRAZNIK OB VELIKONOČNIH DOBROTAH!
PINO d.o.o. Jerebova 1a, 6I270 Litija
Projektiranje, sodne cenitve
Inženiring v gradbeništvu
Nadzor, strokovno vodenje pri graditvi
Objektov
telefon: 061 881-620 Jože Poglajen, ing.gradb.
jfltffr, AGROTEHNIKA - GRUDA y j,
M f I MESARIJA IN PREKAJEVALNICA LITIJA p. o. "TBRP
VSi 61275 Šmartno pri Litiji, Slatna 1 J£»J^
VSEM BRALCEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM VOŠČIMO IN ŽELIMO LEPO PRAZNOVANJE 27. APRILA INI. MAJA
AVTORACING
TRGOVINA Z AVTODELI
SEBASTJAN MAHKOVIC
Spodnji Log 27 61282 Sava pri Litiji
Telefon (061) 874-112
- NA ZALOGI IMAMO REZERVNE DELE ZA YUGO-ZASTAVA, VVV GOLF, R4, FIAT
- POSEBNA PONUDBA: ZAVORNE OBLOGE IN IZPUŠNE CEVI ZA VSE VRSTE OSEBNIH VOZIL,
- KONKURENČNE CENE,
- UGODNI PLAČILNI POGOJI.
Odprto od 7h do 14h ter od 15h do 19h sobota od 8h do 12h
SE PRIPOROČAMO!
V SPOMIN
JOŽETU BORSTNARJU -GABROVČANU
Kadar zgrmi z višin življenja na tla mogočen hrast in korenine prenehajo črpati žlahtni sok zemlje, se posuši mogočna krošnja. Ptice ne sedajo več nanj, veje za zmeraj upognejo svoja krila. Ni več zelenila, ne varne zaščite, ne kažipotov samo ogromen prazen prostor, skozi katerega bodo poslej rjoveli viharji, udarjale strele! O strašna, usodna praznina...
To je podoba našega prijatelja, podoba na pragu slovesa. Podoba človeka, ki je zrasel v naši Gabrovki, se ob usodnem času odzval klicu zgodovine in dozorel v enega velikih ljudi, na katere smo neizmerno ponosni. Podoba človeka, ki je s svojo pokončnostjo, pogumom in vedrino postal že za življenja živa legenda, o katerem so se spletale in se še spletajo žive pripovedi in legende. Podoba človeka, brez kakršnih bi nas že kdaj odnesel plaz, kot je zapisal pesnik.
Kako žive in nepotvorjene so bile naše vezi! Vse do tega usodnega konca, ko smo nemi in strti obstali pred resnico, da človeka, ki smo ga spoštovali, ni več.
Bilje in ostal vse do poslednjih dni naš prijatelj, svetovalec, zaupnik. Človek, ki sije s svojo vedrino, s svojim nekonformi-stičnim nastopom, s svojo človeško neposrednostjo v trenutku pridobil simpatije ljudi, človek, na katerega smo se lahko vedno zanesli in našli pri njem vse tisto, kar smo iskali.
Leta 1978 je občinska skupščina litija sprejela sklep, da se mu podeli naziv častnega občana, da bi se mu vsaj malo oddolžili za njegov dragoceni prispevek v vojni in svobodi.
Kakšen optimizem je vel iz njegove osebnosti! Kakšna skromnost je dihala iz njega, kot da ne bi šlo za prekaljenega partizanskega komandanta, heroja, neustrašnega borca, človeka, kije naši domovini utiral nova pota, oral brazde, še nikoli zorane. Živel za ljudi, za svojo Gabrovko, za Dolenjsko, za idilo Dolenjskih toplic na pragu roških gozdov.
Prihajal jc k nam v Litijo na srečanja, obujanje spominov, na tkanje skupnih sanj, da bi tudi za naše ljudi s skupnimi močmi iznašli čudotvorno formulo boljšega, vrednejšega življenja. Kako dragoceni so bili njegovi nasveti, kako globoka modrost, izvirajoča iz življenja in težkih preizkušenj.
Če so bila kdaj tudi obdobja malodušja, poskusi nekaterih spreobrnili objektivno resnico o nas samih, o našem pravičnem boju, o zgodovinskem času, izbrisati, kar se izbrisati ne da, ker je pot tlakovana z žrtvami in trpljenjem, ostaja vendar le temeljna resnica, da je naš dragi rojak vtkal v temelje narodovega obstoja in svobode vse svoje bogato življenje! Brez takih ljudi tudi naše domovine ne bi bilo! To vem danes in bomo jutri vedeli toliko bolj, pa tudi zgodovina mimo tega ne bo mogla!
Odpira se zeleno popje. Zelenijo macesni nad dolino, razgrinjajo se preproge spomladanskega cvetja. Zasanjana Dolenjska se znova prebuja v čudovito lepo pokrajino! Mehke mačice pozvanjajo v vetru, ki šepeta, da smo nekoč imeli ljudi, kakor vrhu gore hrast...
Naš prijatelj zdaj sniva spokojno. V slovenski zemlji, za katero je živel tako goreče in se zanjo boril.
Veliko zahvalo smo mu dolžni. Za njegovo pot, za njegov pogum za vedrino. Za graditev skupne hiše, v kateri naj bo življenje bogato in prijazno!
Naj spomin nanj nikoli ne zbledi!
Bog pretrgal tijc nit življenja, bolj srce in dušo nam pretresa, Bog presadil te je iz trpljenja, raj naj večni bodo ti nebesa.
ZAHVALA
Ob prerani smrti dragega moža, očeta, starega očeta in brata
ANTONA JURIČA
iz Male Kostrevnice 15
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala g.župniku Franciju Kaduncu in ostalim duhovnikom za lepo opravljen obred in ganljive besede slovesa. Lesni industriji
Litija za pomoč in cvetje, govorniku Franciju Ložini za poslovilne besede, cerkvenemu mešanemu pevskemu zboru za petje pri pogrebni maši ter moškemu zboru za zapete žalostinke na domu in ob grobu. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči: žena Francka, otroci Janez, Vida, Mija, Martina z družinami, Franci Miran ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
ob prerani izgubi moža in očeta
MILOŠA REZKA
iz Jevnice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, učiteljem in učencem 5. c razreda OŠ Dušan Kveder Tomaž Litija, prijateljem in znancem za pomoč, darovano cvetje, izrečene besede tolažbe ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala pevcem društvom, KS Jevnica, kolektivu SCT Elektro-obnova ter govornici ga. Evi Kovic.
Žalujoči: žena Milena, sin Matej in hčerka Vanja
Vse ima svoj čas
in vsak opravek ima svojo uro pod nebom:
Jc čas rojstva in čas umiranja:
čas, da se sadi, in čas,
da se vsajeno izruva. (Prd3, 1-2)
Tragična usoda je sredi največjega zagona mladosti neusmiljeno iztrgala našega dragega sina, in brata in nečaka
VINKA SAVSKA
iz Ponovič 16
V dneh največje bolečine ste nam pomagali s toplo besedo tolažbe in svojim delom. S spoštovanjem ste se poklonili njegovemu spominu in ga pospremili na poti slovesa, darovali zanj cvetje, sveče in za svete maše. Vsem iskrena in topla zahvala, zlasti še sosedom Jelnikar, Skuhic, Kovač in Lavrin, ostalim vaščanom, gasilcem, Matejinim in Vinkovim sošolcem ter prijateljem in Martinim sodelavcem. Hvala pevcem, organistu za občutene besede in domačemu župniku za pretresljivo slovo. Posebna zahvala tudi dr. Kolsku.
Neutolažljivi: oče, sestri Marta in Mateja ter ostali sorodniki
ZAHVALA
Ob prerani smrti
RUDIJA RESNIKA
iz Moravč pri Gabrovki
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče ter nam kakorkoli pomagali.
Zahvaljujemo se delavcem in kolektivu Kmetijske zadruge Gabrovka -Dole za vso finančno pomoč.
Iskrena hvala g.župniku za lepo opravljen obred. g.Mikliču za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in gasilcem Gasilskega društva Gabrovka.
Sestra Ani in svakinja Mari
ZAHVALA
Ob prerani izgubi brata in strica
JANEZA LUKANČIČA
iz Golišč nad Jevnico
se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali, nam izrekli sožaljc, darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Hvala tudi Miri Mahkovec za nego med boleznijo, g.župniku za opravljen cerkveni obred, govornikoma Zeljku Hrovatu iz Avtotehne in Evi Kovic iz KS Jevnica, pevcem in gasilcem iz Jevnice ter s<xlelavcem VVO Litija in PETR0L Ljubljana.
Sestra Mira in brat Franci z družinama
		ZAHVALA
		
		Oh izgubi našega očeta
	... ■« - t	JOŽETA
	m/L '^Tm	PARKLJA iz Zgornje Jevnice 6
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje. podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g.dekanu, g.župniku in g.Trnovcu za opravljen mašni obred, ga.F.vi Kovic za poslovilne besede ter pevcem za lepo petje. Žalujoči vsi njegovi		
Skrb, delo in trpljenje tvoje jc bilo življenje, ljubil si zemljo in dom zdaj /x; brez tebe je prazen tvoj dom.
Ob tragični izgubi mojega dragega brala in strica
FRANCIJA OSOLNIKA
Sivčevega Francija iz Zg. Hotiča
Se zahvaljujem vsem, ki ste se na njegovem domu poslovili od njega mu darovali cvetje in ga tako številčno pospremili v njegov prerani grob.
Iskrena hvala GD Ilotič za slovesen pogreb, MPZ Ilolič - Kresnice za zapete žalostinke, gospodu župniku Zaletelu za poslovilni obred in g.Ti-netu Pančurju za besede slovesa ob odprtem grobu.
Hvala vsem sosedom in prijateljem, ki so mi v težkih trenutkih stali ob strani
Naj vsem. ki ste ga poznali in cenili v srcu ostane topel spomin nanj.
Sestra Marija v imenu sorodstva
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete
ALBINE VRTAČNIK
iz Preval - Dole
se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremil na njeni zadnji poti ji darovali toliko lepega cvetja, sveč, darov za svete maše, nam pa izrekli sožalje.
Posebna zahvala pogrebcem, PGD in KS Dole, MPZ Polšnik in govorniku za poslovilne besede, gospodu župniku za lep pogrebni obred ter vsem ostalim, ki ste nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih.
Iskrena hvala!
Žalujoči vsi njeni
Dragi atek, ni te več, spomin na tebe jc boleč. Je solza grenka na srce kanila, ostala nam jc bolečina
ZAHVALA
Ob prezgodnji smrti našega dragega moža, atka in brata,
FRANCA BERDAJSA
Iz Šmartna pri Litiji
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, sošolcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, kakršnokoli pomoč in številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala vsem sosedom in ostalim krajanom iz. naselja za neizmerno pomoč, Gasilskemu društvu in Lovski družini Šmartno ter ostalim lovskim družinam za prelep lovski obred. Zasavskim rogistom, Zvonu, moškemu in mladinskemu zbora za žalostinke, g. Albinu Jesensku za poslovilne besede ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: Žena Pepca, hči Tatjana z družino, sin Drago z Branko, hčerka Mateja ter bratje in sestre
	ZAHVALA
	
	Ob boleči izgubi moža in očeta,
> f	FRANCA v
	KREMZAR
	iz Litije,
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje in izrekli sožalje. Posebej se tudi zahvaljujemo doktor Koprivi in doktor Kurentovi za dolgoletno zdravljenje. Hvala tudi gospodu župniku za opravljen obred, sostanovalcem za pomoč. Glasbeni šoli Lilija in pevskemu zboru Šmartno za ubrano petje. Žalujoči vsi njegovi	
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in spraševala, kje si ti, sedla bo na rožna tla in jokala, ker le ni.
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi našega ljubega moža, očeta in hrata
ALBINA LUŠINA
iz Coren jega Jelenja 9, i Dole pri Litiji,
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečene besede tolažbe in vsem, ki sle ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Še posebej se zahvaljujemo kolektivom Predilnica Litija, Lesni industriji Litija, Tovarni usnja Šmartno in Agrotehniki Ljubljana. Zahvala tudi g. Mirku Vrtačniku za lepe poslovilne besede in g.župnik u za lepo opravljen cerkveni obred.
Žalujoči: žena Ani, otroci Albin, Vida, Milan, Jože, Mili, Tone, Janez in ostalo sorodstvo.
Ni moči izmerili, kako boli,		
ko tebe, dragi Franci, več		v našem domu ni!
		V spomin
		FRANCIJU
	mt ~m>	WEISU
		
Tvoja prisrčnost in vedrina bo ostala večno v našem spominu.		
		Vsi njegovi
Ob smrti moje tele
GABRIJELE PAVLfflA
Končarjeve Ele iz Sp. Hotiča
se zahvaljujemo vsem, ki ste se ji poklonili v spomin in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Iskrena hvala patronažni sestri Miri Mahkovec, Centru za socialno delo občine Litija in 'Tatjani Pivec za pomoč v času bolezni.
Hvala g. župniku Zaletelu za opravljen obred in g.Tinetu Pančurju za poslovilni govor.
Hvala tudi vsem sosedom in znancem, ki so mi izrekli sožalje.
Nečakinja Marija z družino
Ljubila si zemljo, ljubila si dom, zdaj ixi brez tebe prazen je dom
Mineva žalostno leto, od kar nas je zapustila naša draga mama
ALOJZIJA GORIŠEK
iz Stare Gore pri Primskovem
V naših srcih boš ostala večno z nami.
Vsi njeni
IIvala vsem, vem grobu.
V SPOMIN
19. aprila ll)<)2 mineva leto žalostnih dni. od kar nas je |xi težki bolezni mnogo prezgodaj zapustil naš dragi
MIHAEL TOMC
ga spominjate, prižigate sveče in postojite ob njego-
Vsi tvoji
Solze, žalost, bolečina le zbudila ni, liha, nema je gomila, kjer počivaš mirno ti.
V SPOMIN
Minili sta dve žalostni leti, od kar te ni več med nami, naša draga žena, mama sestra in svakinja
FRANCKA FEMC
Dolgo Brdo 2
Hvala vsem, ki seje spominjate in postojite ob njenem pre ranem grobu
Vsi njeni
Odpiram okno v samoto moči, sredi hluhega molčanja naša češnja pred hišo grenko, grenko dehti. (T. Luk)
V SPOMIN
9. maja mineva pelo leto žalosti in resnice, ko se je tako usodno sesul naš in mladostni svel našega dragega sina in brata
BOŠTJANA ZUPANA
Pomladni mesec maj je v naši družini mesec tišine, vračajo se v nas podobe drobcev vonjav, glasov tvojega otroštva in mladosti, ure tvojih dni bijejo dalje za tebe.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu.
Tvoji: mami, ati, Tomaž, Primož
Vse solze, žalost, bolečina te zbudila ni, vsepovsod jc le praznina, ki hudo boli
V SPOMIN
3. maja mineva žalostno leto, kar ni več med nami naše mame
MARIJE PRIMC
iz Mamolja
Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu.
Vsi njeni
V SPOMIN
Letos aprila mineva leto dni od prerane smrti naše drage
ZORE ZAGORC
iz Črnega Potoka
Minelo je leto žalosti in bolečin. Bolezen te je prekmalu iztrgala življenju, a vendar boš v naših srcih vedno živela.
Vsi njeni
ŠPORT IN REKREA CUA
LITIJSKI TEK
VABLJENI TEKAČI IN GLEDALCI
Tudi 6. litijski tek bo letos organiziran tako kot ponavadi. Proga bo speljana po običajni trasi, in sicer od Litije do Pogonika in nazaj, ker pri cerkvi v Podšentjurju zavije trasa proge levo navzgor skoraj do Bajdcta, bo proga dolga 12 km.
Start bo ob 10. uri v Litiji pred Centromerkurjem, kjer bo tudi cilj. Startnina bo 300,00 SLT, za kar bo vsak udeleženec po teku dobil spominsko majico, zmagovalci po kategorijah pa medalje. Izžrebane bodo tudi praktične nagrade, absolutni zmagovalci pa bodo prejeli tudi denarne nagrade s čimer si obetamo tudi kvalitetno udeležbo tekačev iz vse Slovenije. Litijski tek bo točkovati tudi v okviru tekmovanja za maratonski pokal Slovenije.
Kategorije bodo: moški: od 15 do 25 let, od 26 do 35, od 36 do 45, od 46 do 55 in nad 56 let; ženske: od 15 do 35 let in nad 35 let. Mlajšim od 15 let starosti start na teku ni dovoljen.
Prijave bo zbiral organizator - Partizan Litija eno uro pred tekom na startu. Tek bo v nedeljo, 17. maja 1992, in je namenjen tako resnejšim tekačem, kot rekreativcem, zato organizator vabi k množični udeležbi.
M.B.
KOŠARKA
DRUGA SKL - ZAHOD (člani)
V zadnjem, 22. kolu tekmovanja v 2. SKL - ZAHOD, so igralci KK Litija v domači Športni dvorani premagali ekipo KK Radovljica z rezultatom 84 : 78 (polčas - 44 : 38 ). Tekma je bila vseskozi izenačena in ekipi sta se v vodstvu menjavali.
Košarkarji Litije so zaključili tekmovanje v sezoni 1991/92 z uvrstitvijo na 8. mesto prvenstvene lestvice 2. SKL - ZAHOD.
K.Š.
MLAJŠI PIONIRJI -ZASAVSKI PRVAKI
Litijski košarkarji in košar-karice v kategorijah: starejši pionirji, starejše pionirke, mlajši in mlajše pionirke sc vsako leto udeležujejo Tekmovanja za pokal "MARS"-prvaka Države Slovenije, ki traja celo šolsko leto.
Starejši pionirji, starejše pionirke in mlajše pionirke so izpadli že v predtekmovanju. V nadaljnje tekmovanje (čctrlfi-nalc) pa so se uvrstili mlajši pionirji.
Ekipo 18-tih igralcev, od katerih je težko izdvojiti najboljšega, so učenci letnikov 1979, 1980 in 1981 Osnovne šole Litija, ki jih uspešno vodi eden najboljših litijskih trenerjev Džcmo Ibiši.
V predtekmovanju (tekmovanju Zasavja) so igrale ekipe: Hrastnika, Trbovelj, Zagorja in Litije. Vsako ekipo v okvira
GLASILO OBČANOV
Ustanoviteljica: Skupščina občine Litija. Predsednik časopisnega sveta: Mirko Kaplja. Ureja uredniški odbor: Mija Bernik, Stane Črne, Vera Dušak, Lojze Erjavec Vida klemenčič, Simona Franki, Anuška Potisek, Irena 1'rašnikar, Iva Slahe in Boris Žužek (glavni in odgovorni urednik). Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago 1'ečenik. Grafična Priprava: Mulligraf, d.o.o. Ljubi Jana. Tisk: Aleksander Jovanovič, Lilija. Izdajatelj: 1'relest d.o.o. Ljubljana, Titova 37. Naslov uredništva: Skupščina občine Litija, Jerebova 14, za Glasilo občanov. Nena-ročenih lotograllj in rokopisov ne vračamo. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno na dom. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za in-formiranje (št. 23/88-92 z dne 18. 2.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za kalere se plačuje 5 - odstotni davek ml prometa proizvodov.
tekmovanja so litijski košarkarji premagali z. nepričakovano visokim rezultatom, kar jc dokaz, da v Zasavju nimajo pravega tekmeca.
V pripravah na četrtfinalc so mlajši pionirji odigrali nekaj prijateljskih tekem, med drugim tudi z ljubljansko Smclt -Olimpijo v Hali Tivoli in izgubili z rezultatom 71:59 (polčas 40:34), kar jc edina izgubljena tekma dosedaj. Lahko pa bi tudi zmagali, če bi se znašli v veliki dvorani.
Ker je KK Litija eden od kandidatov za organizacijo čctrtfi-nalnih turnirjev 9. in 10. maja letos, upamo, da bodo litijski mlajši pionirji igrali v domači dvorani in pred domačo publi-kOj kar jc šc ena pohvala zanje.
Čestitamo litijskim mlajšim pionirjem za osvojeni naslov PRVAK Zasavja. Učence litijske osnovne šole vabimo, da pridejo 9. in 10. maja bodrit svoje sošolce v novo športno dvorano na čelrtfinalni turnir.
K. Šuštcršič
mali OGLAŠT
Garažo na Stavbah - novo 3,5 m x 5,5 m prodam. Tel.: 881-620
Prodam RAČUNALNIK IBM PS-1, nov, 30 % ceneje kot v trgovini. Naslov: Tihaboj 24, Gabrovka pri Litiji
Poceni prodam žensko kolo Maraton z 10 prestavami in žensko kolo s 5 prestavami. Telefon: (061)881-843
Kupim starejšo vseljivo hišo z možnostjo adaptacije za poslovni prostor (cca 90-100 m2) ali poslovni prostor enake velikosti. Ponudbe na tel.: 881-843
PLANINSKI KOTIČEK
NOVICE IZ PLANINSKEGA DRUŠTVA
MNOŽIČNA UDELEŽBA NA OBČNEM ZBORU PD LITIJA
Oba prostora doma na Jančah sta bila nabito polna, ko je predsednik PD Litija Albin Jc-senšek v nedeljo, 5. aprila pričel že 44. občni zbor najstarejšega planinskega društva v Zasavju. Zbralo se nas je okrog 150 planincev vseh starosti od 82 letnega Ivana Pavlice do komaj sedemmesečne Janje Re-pina z Dvora pri Bogcnšperku.
Da smo z aktivnostjo našega društva, še zlasti pri delu z mladino, organizacijo pohoda na Tišje ter vzdrževanjem Badju-rovc krožne poti, lahko zadovoljni, so nam potrdili tudi gostje: Janko Mirnik iz Planinske zveze Slovenije, IgorParkclj iz ZTKO Lilija ter predstavniki Planinskih društev Zagorje, Trbovlje in Dol pri Hrastniku.
Po poročilih posameznih odsekov in komisij jc občni zbor izvolil petnajstčlanski upravni odbor. Predsednik bo še naprej Albin Jcscnšck, podpredsednica Ana Mohar, tajnica pa Slavka Matoz. Nadzorni odbor bo vodila Marija Konjar, častno razsodišče pa Albin Ankon.
Predstavnik PZS pa jc društvu izročil spominsko plaketo, s katero krovna organizacija slovenskih planincev izreka zahvalo naši članici Mimi Cvekovi, ki ima velike zasluge za preteklo delovanje društva, še zlasti pri izgradnji doma na Jančah.
Ob koncu so učencem osnovne šole Litija in Šmartno podelili 17 bronastih, 21 srebrnih in 6 zlatih znakov v akciji Mladi planinec. Podeljenih je bilo 13 priznanj za prehojeno Badjuro-vo krožno planinsko pot (Drago Simončič i/. Litije jo je prehodil že enaindvajsetkrat, njegov tovariš Viktor Čebela pa dvajsetkrat) ter 12 značk zasavske planinske poti.
S priložnostnim darilom smo počastili 60. rojstni dan Vinka Damjana, ta pa jc društvu izročil  fotokopijo prvih pravil
društva oz. litijske podružnice SPD iz. leta 1904, ki jih je izbrskal v arhivu Slovenije.
PISARNA PLANINSKEGA DRUŠTVA ZNOVA ODPRTA
Stoplcjšimi dnevi je znova oživela naša pisarna v TVD Partizan na Boriškovi ulici 1, ki jc bila čez zimo zaprta zaradi mraza. Uradne ure so vsak četrtek od 16. do 18. ure. V tem času lahko poravnate članarino, kupite planinsko literaturo in dnevnike Badjurove krožne poti. Zvedeli pa boste tudi, kaj je novega v planinskem društvu.
ČLANARINA
Po sklepu upravnega odbora PD Litija znaša članarina od 1. 4.1992 dalje 400 SLT za člane, 200 SLT za mladince in 100 SLT za mlade planince.
USPELA IZLETA NA SNEŽNIK IN BOČ
Mladinska komisija PD Litija je 14. 3. 1992 organizirala avtobusni izlet na 18. zimski pohod na Snežnik. Odziv jc bil zelo dober. Avtobus nas jc pripeljal do Sviščakov, ki so izhodišče že tradicionalnega pohoda na 1796 metrov visokoi vrh. Letos so bile razmere na gori resnično zimske, saj je bila pot zasnežena, na večih krajih tudi poledenela, pihal je močan in strupeno mrzel veter. Kljub temu pa smo vsi pohodniki prišli na vrh.
Istega dne pa so planinci z osnovne šole Šmartno pod vodstvom mentorice Mije Raz-potnik odšli na štajerski Triglav, kakor nekateri pravijo 979 metrov visokemu Boču. Velikonočnicc takrat še niso odprle cvetov, iz zemlje pa so že kukale. Tudi oni so se kljub slabemu vremenu vračali domov polni lepih vtisov.
Borut Vukovič
VABILO NA BLEGOS
Mladinska komisija organizira avtobusni izlet na Blegoš (1562 m), ki bo v soboto, 9. maja 1992. Zbrali se bomo ob 6. uri pred pisarno planinskega društva (pri Centro-merkurju).
Prijavite se lahko v pisarni planinskega društva ob četrtkih od 16. do 18. ure ali pri Ani Mohar na telefon 881-305 v večernih urah.
Pridružite se nam!
ŠD PRESAD GABROVKA
VABILO
ŠD PRESAD iz Gabrovke, vabi vse ljubitelje rekreativnega teka, da sc udeležijo že 14. spominskega "Teka na Petelin jek", ki ga organizator prireja vsako leto v počastitev krajevnega praznika.
Tek bo v ponedeljek, 27. aprila 1992.
Tekmovalci bodo tekli v naslednjih kategorijah:
- pionirke - 1 km
- mlajši pionirji - 1 km
- pionirji - 2 km
- članice in starejše članice - 6,5 km
- člani, starejši člani in veterani - 11 km
Proga je ista kot prejšnja leta, poteka pa deloma po cesti (1,5 km) večji del pa po kolovoznih poteh. Po težavnosti sodi proga med lažje, saj na progi ni nobenega večjega vzpona, tako da je primerna predvsem širšemu krogu rekrcativcev.
Start teka bo za vse kategorije ob 10. uri.
Prijave sprejema organizator na samem startu teka, prijav-nina znaša 100,00 SLT, za pionirje in pionirke brezplačno.
Informacije tel.: (061) 871 -041, g. Igor Medved.
Tek velja tudi za občinsko lovoriko "ZDRAVO"!
ŠD PRESAD
23. MAJA
TRETJI SPOMLADANSKI POHOD NA GEOSS
Tradicionalni spomladanski (majski) pohod na GEOSS - geometrično središče Slovenije, bo ludi letos potekal v organizaciji posebnega odbora pri Projektu Vače 81.
Priprave na letošnji pohod trajajo že dalj časa in so šc posebej skrbne, saj so organizatorji pohod z letošnjim letom povsem "odprli". To pa pomeni, da pričakujejo udeležbo planincev, pohodnikov in ljubiteljev izletov v naravo tudi iz drugih krajev Slovenije, prihod pa napovedujejo tudi zagrebški planinci.
Start bo, kot običajno, pri upravni zgradbi Predilnice, zmerne hoje pa bo za približno štiri ure. Kontrolne točke bodo na Strešnem vrhu in Slcmšku. Med potjo bo tudi nekaj okrepčevalnic, zato ni potrebe, da udeleženci s seboj nosijo težke nahrbtnike hrane, seveda pa bo na cilju pri GEOSS-u odprto tudi gostišče.
Pot bo označena, pri GEOSS-u na Sp. Slivni pa bodo lahko udeleženci pohoda šc marsikaj počenjali, preden sc bodo odpravili nazaj v dolino. Šc posebno mikaven je krajši sprehod do Zg. Slivnc, kjer bo odprt nov dom Modemih intericrov in od koder jc lep razgled po dobršnem delu Slovenije. Sicer pa organizatorji pripravljajo tudi avtobusni prevoz od Sp. Slivnc do Lilije (pričetek voženj ob 13. uri, nato pa po potrebi).
Pohod bo ob vsakem vremenu, startninc pa ne bo. Za prvi pohod bodo udeleženci prejeli izkaznico, za tretjega pa značko.
Organizator vabi k množični udeležbi, saj bo to za vsakogar prijetna sprostitev in lep izlet v spomladansko naravo. Takrat bo že vse zeleno ...!
M.B.
OPOZORILO!
KURJENJE KRESOV
Na osnovi 11. člena Odloka o javnem redu in miru občine Litija (Ur. list SRS 49/86) je na kresovih
PREPOVEDANO
kurjenje gum in plastičnih mas ter drugih materialov, ki pri gorenju povzročajo smrad in onesnažujejo zrak. Kršilci odloka bodo prijavljeni sodniku za prekrške in kaznovani v skladu s kazenskimi določbami navedenega odloka.
OBČINSKA POŽARNA INŠPEKCIJA
TURISTIČNA AGENCIJA "LIST"
LITIJA, PONOVIŠKA 12,
telefon: 881-269
Vabi na počitnice in potovanja doma in v tujini po ugodnih cenah. Pokličite in zahtevajte podrobnejše programe. Opozarjamo: 2. maj: BENETKE, 6.junij: SALZBURG