Konferencija kranjskih okrajnih šolskih nadzornikov. C. kr. deželni šolski nadzornik g. Jos. Suman je dne 30. sušca sklical okrajne šolske nadzornike v konferencijo, katere so se udeležili gg. nadzorniki J. Bezlaj, J. Gabršek, L. Letnar, F. Levec, L. Pintar, A. Senekovič, J. Thuma, J. Tomšič, J. Wallner, P. Wolsegger, V. Zupančio in A. Zuraer. samo g. Jeršinovec zaradi bolezni ni raogel priti. G. predsednik pozdravi došle nadzornike ter najprej spravi v razgovor letna poročila. Ker posebno statistične podatke nadzorniki različno razvrščajo, kar provzročuje pri sestavi skupnega poročila težkoče, določile so se po vsestranskem razgovoru natanko vse točke poročila in nacin, kako naj se razni predeli izpolnjujejo. Da se nadzornikom in šolskim vodstvom poročevanje in spisovanje statistike olajša, bode se za to poročevanje sestavil poseben obrazec, katerega bodo Išolska vodstva v Miličevi tiskarni tako naročala, kakor druge tiskovine. Potem je g. predsednik naznanil še nekatere točke, na katere naj se nadzorniki ozirajo pri inspekcijah in poročilih. Važnejše teh toček so: Ako po nasvetu okrajnih konferencij c. kr. okrajni šolski sveti sklenejo vpeljavo kake nove dopuščene šolske knjige, naj se v vsakem slučaji ti obrnejo za potrjenje tega sklepa na deželni šolski svet. Pri pouku v realijah naj nadzorniki gledajo na to, da se te poučujejo po izdelanih podrobnih načrtih in opazujejo, ali je mogoče to doseči, kar načrti določujejo. 0 svojih inspekcijah naj nadzorniki potem okrajnih šolskih svetov poročajo tudi na deželni šolski svet. Pri prirodoznanstvenem pouku naj se povsod metodično tako postopa, da se najprej pokaže predraet v naravi ali v podobi; na tej podlagi naj se vrši vsestranski razgovor; iz te razprave naj se izpeljujejo redno razvrščene točke, in ko imajo otroci o predmetu jasen pojem, potem naj se šele bere iz čitanke dotično berilo. Posebne nasvete so stavili: G. Bezlaj pokaže naris in model Weixlove šolske klopi, pri kateri je sedež tako prirejen, da se po potrebi napravi 1.) distancija — 2cm, 2.) distancija -f- 10 cm. in 3.) da se sedež tako postavi, da se med klopmi tudi lahko izvršujejo telovadske proste vaje. Da se bolje spozna praktična vporabnost te klopi, katera je na Štajerskeni že v mnogih šolah vpeljana, sklenilo se je, da mestni šolski nadzornik g. Levec pri c. kr. mestnem šolskem svetu posreduje, da se klop najprej poskusi v Ljubljani, kjer naj bi se razstavila v učilski razstavi na I. mestni deški šoli. *) *) Opis te klopi priobčimo v jedni prihodnjih številk. Ured. G. Gabršek predlaga, naj se potem c. kr. deželnega šolskega sveta predpišejo službene tabele, katere bi prosilci prilagali prošnjam za razpisane službe, kakor jih imajo na Štajerskera vpeljane. V teh tabelah bi prosilec izpolnil vse rubrike sam in nadzornik bi vpisal sanio kvalifikacijo. Predlog se sprejrae. G. Senekovič predlaga prošnjo na c. kr. deželni šolski svet, da se učni črteži, od katerih imamo sedaj šele nemško izdajo, natisnejo tudi v slovenskem jeziku. Predlog se sprejine. G. Zumer predlaga, naj se določi, ali naj šolska vodstva uradujejo po solnčnih ali po šolskih letih, torej ali naj se v vložnera zapisniku vpisovanje začenja s ,,št. 1." v začetku šolskega leta ali dne 1. prosinca. Sklenilo se je, da naj vodstva uradujejo po šolskih letih. G. Zumer predlaga, naj se določi, ali naj se izpustnice izročujejo po končani vsakdanji ali po ponavljalni šoli. Ker je g. predsednik naznanil, da je c. kr. deželni šolski svet o tem že sklepal in se bode ta sklep razglasil, odpadel je razgovor o tein predlogu. Potem zahvali g. predsednik gg. nadzornike za živo zanimanje pri obravnavah in za njih trud ter sklene štiriurno konferencijo. Seja stalnega odbora deželne ueiteljske konfereiicije. Istega dne popoludne je g. deželni šolski nadzornik sklical v sejo stalni odbor deželne učiteljske konferencije. Deželni šolski svet je namreč sklenil, da se ima sestaviti posebna uona knjiga za ponavIjalne šole. Predmet obravnave je bila torej sestava te knjige. Seje so se udeležili pod predsedstvom g. deželnega šolskega nadzornika gg. odborniki: Bezlaj, Gabršek, Letnar, Levec, Papler, Ribnikar in Z u m e r. 0 sestavi tega berila sta poročala gg. Gabršek in Levec. Po dolgi živahni razpravi se sklene, da ima berilo obsezati tele oddelke: 1. Zabavni in nravoznačilni spisi. 2. Zemljepis in zgodovina s posebnim ozirom na domovino in državo. 3. Prirodoznanstvo s posebnim ozirom na poljedelstvo, vinarstvo, zdravstvo, obrtnost in gospodinjstvo. 4. Spisje. 5. Računstvo s posebnim ozirorn na gospodarstvo in gospodinjstvo. 6. Dodatek (zakoni). Knjiga bode imela štiri zemljevide in kakih deset podob. Sestavo posameznih oddelkov so prevzeli i. s. 1. in 2. del g. profesor Fr. Levec, 3. del gg. Gabršek, Letnar, Ribnikar, dr. Romih, dr. Zupanc in Zumer. 4. del g. Gabršek, 5. del g. Bezlaj. Redakcijo knjige je prevzel g. Levec. Rokopisi morajo biti pripravljeni do konca tega šolskega leta.