— 46 -
spali z malim Jančekom. Vidlo se je na gomajco, kak je ertarova
hiša. Prišla skGšnjava, kak mačka. K^ sebi so jo stisnoli, kobacali.
Prebfldili so se pa so nikaj ne meli vu rokaj. Ešče skoz Itiknje
pride. Največkrat kak mačka pride. Vu sne si na Človeka, na prsi
vleže, pregnati je ne more, za pomoč ne more kričati. Skušnjava
je kakša žena, štera sama za to ne ve.
Trešlika pše. Inda sveta je dosta trešlike bilo, od sada, žmet-
noga dela se vrazo.
Zna bajati. Ona ne ve nikše baje. Bajilo.
Straje dobila. Inda sveta so bili beli kožflhi. Na rokavah
je remen bio, da so okoli vezali. Na smrt je bio betežen, zalft-
štala se njemi voda. Dekla na sebe vzela kožOh, mrzlo je bilo,
bežala je, nika jo je po hrbti ščukalo, kak je z rokov mahOtala.
Prestrahšena je. Vse je mrtvo. Ne more delati. Či kaj
močnoga je, dregeče.
Od vorkov se čte na vodo. Či pride večer ali v gojdno,
živo vogelje Iflča vu vodo, po dnevi ne. Ništerno živo vogelje
breči. Vorki vas je pet, nej vas je pet, ka ste štirje... nej vas
nikaj. Vorki, či ste moški pod moško kapo, či ste ženski pod žen-
ski pocio, či ste dečaki pod dečakin krščak, Či ste deklini pod
deklinovo kito, či ste šterski pod štersko palico, či ste clganski
pod ciganski robec, Či ste dečinji na deco. Tak se tfidi od stvari
Čte, od krave, od kobile, od svinje. Jas vas preganjam, odeganjam...
Jelte, to so stare reči. Ravno zato sam je popiso, da se ne
zgfibijo. Kaj iakšega zdaj že ne verjemo.
V. Dolenci. . K.
Stare navade.
Iz vseh krajov naše krajine sam je pobiro duga leta. Namen
tni je bio, da je rešim pozabljenja. Spiso sam dobre, spiso sam
smešne. Či bi kaj vo pOsto, bi slika ne bila popuna. Zato se
pa naj nišče ne pači. Zdaj že vsako dete zna, kaj je šatringa.
Miklošovo. Večer 5. decembra za Mikloša se obleče. Na
sebe vzeme be!o kiklo, za srakico belo janko, na glavo z papera
pušpekov klobOk, z prediva si napravi duge vlase, brado. V roke
vzeme s kukuršča napravleni križ. Ma sprevodnike, brezi klobflka, >
oni si pocio denejo na glavo. V rokah lanc i bot. Hodijo od hiše
do hiše, kde je deca. Mikloš s ednim vu hišo stopi, drugi voni
ostanejo, s lancom rogačejo. Mikloš pravi deci: Boga moli. Boga
m^li. Deco podeli s orehami, s šklocajmi. Ižakovci.

t -47-
Na Miklošovo — oča so pripovedavali — so z lancami sa-
V Sali* Kakši prt, pod prtom lance ali borkle vzeli. Služo je pri nas
^ edne babe sin. Vsikdar je domo hodo spat. Na Miklošovo mati
na sebe vzela beli prt, v tikev svečo pa pred njega šte. Ne se
je več domo trflco. Krajna-
Polažiči so prišli. Prgiščo orehov dobijo. — Po polažiči ho-
dijo na Barbarinje, na Lucinje, na Števanovo (v Brezovici, Qumi-
lici i Nedelici), na Janošovo (v Tornišči), na novo leto. Na Ja-
nošovo s pametnicov. Staromi pravijo: Friški, friški, zdravi, zdravi.
Dekli pravijo. K^ moži, k moži. Po polažiči sam hodo na Barinje.
Notri stopim vu hišo, doli pokleknem pa se prekrižim i začnem:
Bog vam daj telko prasičkov, kelko na mojoj glavi vlasičkov. Na
slednje: Sreča k vam, mi pa od vas, pic, pic. Domači pa ga po-
sipljejo s prosom, da do kokoši bolje nesle. V dostih mestah so
me ne notri pOstili. Pri nas bi skoro dveri doli vrgli. Kriih, po-
gače dobijo. — Hvalen bodi Jezuš l^ristuš. Bog vam daj dobro
leto, srečo, zdravje, veselje, obilje v etom leti, vsega zadosta,
diišnoga zveličanja pa največ. Bog vam daj telko korčičov žita,
kelko na mojoj glavi vlasičkov. Bog vam daj telko korčičov pše-
nice, kak. . Ječmena .. Vaš vert tak črstven, kak jelen vu logi,
, vaša vertinja so tak Črstvi, kak srna vu logi, vaše dekle so tak
črsive, kak šibe na vodi, vaši dičaki so tak Črstvi, kak zavec vu
logi. Hvalen bodi Jezuš Kristuš. Tornišče.
Kprčič je meo 62 litrov, 2 škafa, 20 vaganov. Prišeo je eden
goričanec iz bregov v Tornišče, so ga zvali za keblička, da je
on korčič za kebeo pravo. Ne je rad to ime čGo. V Čakovci na
senji eden iz drOge vesi, neznajoč njemi pravi: No, hodte keblič,
cente mi to kravo, kelko je vredna, kiipim jo. ,,Te pa ti mene za
kebliča zoveš?"
Na Števanovo so mi stara mati — v TornišČi — novo leto
želeli. — Pred novim letom, trem kralom pesmarje hodijo. Siro-
maškeši. Pogače dobijo. V ncči ž njimi ide eden moški, da je
brani. \{a delaš? Pogače pečem pesmarom. Tornišče. Na novo
leto, na vOzem so se dekle po meši domo paščile, da do bi lje
ženjale. Tčrnišče. Na K^rajni se mož čemerio, da se je žena nikdl
zamfldila, kakša nesreča zna biti.
Na sveti post žena ne ide k sosedi. Vu okna, na dveri de-
nejo hrastovo vejko. Tam ostane do treh kralov. Vert na vankiši
sedi pri obedi, da de njemi živina debela. Na to pazijo, da je
nišče ne naide pri obedi. To bi nesrečo prineslo. Ižakovci.
Na sveti post poldne doli zaprejo, da je nišče ne naide pri
obedi. Po obedi idejo po drva. Ne sme čteti, ešče dremati more,

-4g- 1
>
Na sveti post so pod stol ništerni silje, orno železo devali. |
Na sveti post ne sme v kraj iti od stola, kak dugo se ne naje.
More na vankiši sedeti, da de svinja, krava debela. More kravi '
iz košare jesti dati. Na ognjišči lonec mrre podveznoti, te do
kfiri jako nesle.
Na sveto noč se dekia — v Tornišči — muje, gledalo pod
vankiš dene, vidila bode onoga, ki jo vzeme. Kcia na polnočnico
idejo v Domajinci, dekla'vkiip zagrne prajanco, ogenj. Kcia domo
pridejo, gledajo. Pepel vkup spadne. Či je škrinja, nikak merje.
Či je kakša glava, konjska ali kravja, zgine. Dekia s žlicami ro-
gače po polnočnici, da leže deiavce dobi. Celo noč posvet gori.
Očin je škrtlaš bio, po polnočnici so vgasnoli. Pa kak so na klopi
ležali, nika jih je tak pod stol vrglo, da so zorjali.
Božič. Vejka visi z plafona, na vejko zvežejo šifrice, jaboka,
fige mandale. Nova navada. Inda ne bilo. Na K/ajni se zove:
Betlehem. Tii vejke na steno pribijejo, oreje požlačene, jaboka
navežejo.
V Soboti v glaži prinesejo vodo pred Treh kralovom. V Tor-
nišči putricam, kantam, grlo zavežejo, zakrijejo z robcom. Do treh
kralov en kokotov stopaj je dugši den.
Balaž prvi rezac. Dva-tri trsa se obrežeta. Vu gorah so takši,
da to opravijo. Pred suncom se more obrezati. Gumilica.
VTornišči pesmarje po svečnici hodijo. Pridejo iz Lendavske,
Črensovske fare. Ništeri so pred bojnov ne zadovoljni bili s po-
gačami, meso, peneze, zabel so želeli. Ništerne babe piti prosijo,
celo pijane hodijo. M. Poljana.
Na toplo proško k Šebestjani so belice nesli. Ženske deci z
brezovov vejkov so vQha zdregale, vejko na oltar denejo, pa
kakši dar. Na mrzlo proško vsikdar eden človek na sveti zmrzne.
Presmec. Na cvetno nedelo vu cerkev nesejo mali šopek,
snopicek z ibojne. Vu cerkvi blagoslovijo. Iz presmeca
nika pride vu vinjak, nika na streho, nika na njivo. Ižakovci. Po
torn imeni presmeca v Dolenci ne poznajo. ,,Mačice" i oni vu
hišah zdržijo, na vilzemsko nedelo popoldne odnesejo na njiva,
vu pšenico, tam boga molijo, zato so pa v Dolencih večernice
na vuzem okoli štrte vore.
V Soboti v pintašnih glašah vodo prinesejo na Velko soboto.
Z blagoslovlenoga ognja ogen, vogel denejo. Jdi, je ešče". Vse
minolo, eden je razgrinjao pa iskao vogelje. — Na Velko Soboto
vQzemnice kurijo.^

- 49 -
Vfizem. Na vtizem rano stanejo, pred suncom idejo vo Boga
molit, da zdravi ostanejo. VOzemski sopi, ki dugo leži. Na Krajni,
v Soboti sojo remenke, pisanice. VTornišči ne ga. Ki prvle domo
pride s blagoslovlenim mesom, tisti de prvi brač, prvi kosec.
Na Risalski post večer pobje s bičatni pokajo. Comprnice
zganjajo od hiše. Ižakovci. Na risalsko soboto ščipkovo vejko
denejo na dveri štal, hlevov, na drOge dverca, da ne pridejo
comprnice, da bi kvar včinole pri živini. Comprnice so žene, v
belom prti, pri mesečini se koplejo.
Kres (kras) na Ivanovo. Ogenj naloži, praprok na njem smodi,
na njega sede. Skiihajo ga, mujvajo se, proti boli glave. Vsaki,
ki pride k ognji, prinese drva. Ka iščeš tii, či si ne prineso drv ?
Praprok i drOgO travo vužgejo, eden ovoga naganjajo. Mati, jas
tOdi idem s Ferenčekom, njemi ožarim praprok i rože, da si na
nje sede, da de bolje friški. Inda sveta so si dekle meo okoli po-
jasile, da do bolje znale žeti. Ebet tiidi nesejo na kres. Kprine
domo odnesejo, na hlev denejo. Tornišče.
Trobino sltižijo na Krajni. Na Poljani kermino. Stari je za
kermen kOpo dva akova vina, za ništerne dni mro. Pri zeti si je
dao vlase zrezati, z Bogom njemi je pravo, jas več tQ ne mo
hodo. Poljana. Liidje pri stoli sedijo, pa ne ga vina. Hitro vino
kGpi! Virosttlvanje. Prvle mo pokapali, siromak sam, na stoli vsi-
kdar mora biti vino, žganica.
Na kerfanje (romanje) hodi k Sv. Trojici. Krajna.
Kaline, korine zvezane vu pflšel. Je i zmes ščetalje, valentinke,
sunčavnica. Blagoslovi se na Velko Mešo. Doma na streho polo-
žijo. Kaline skučene, z melov, s topiov vodov, s plavišom pole-
jane, kak močnik, na otekle kotrige devajo. Proti Šiišom. Ove ko-
rine i ostale kalinc se zosečejo, se vržejo vu krop. Na sveto noč
se ž njov mujvajo, da je ne de glava bolela. Tč3rnišče. Na Por-
cijunkulo v Varaždini je dobila vu šekeštiji od dečakov (dvorje-
niki), cvetje na krOh devala, kravi dala, da bi boijše mleko bilo.
KrDh se položi na stol, da vrezani kraj ne gleda proti dve-
ram, da bi na dveri ne odišo blagoslov, kak nemec pravi: Der
Segen Gottes entweicht dann durch die Tflr. Na opak ne denejo
kruha na stol. Či ga načne, pazi, da ga lepo, vednako vreže, Či
se njemi ne posreči, laže. K^rajna. Doli spadnjeno drtino gori
vzemejo, kftšnejo, pojejo ali vu skledo vržejo.
l^ukurco lOpat pridejo brezi zvanja. Eden k ovomi. LGpače v
fačun vzeme vertinja, vsakšemi da dve pogači. Dostakrat jih telko
pride, da znovič mora pečti. Pogače domo nesejo. Či ne pride

^ 50 -
dosta liipačov, pogač dosta ostane. Nedelica. V drOgih mestah
Iflpače zovejo.
Či lastvico prvle čflje, kak vidi, tisio leto de dosta gučo. Či
pa prvle vidi, tihi, miren bode, nikomi ne de proti gučo. Tornišče.
Lište so bile vu cimpranih hišah za tanjere, za skledo. Kusta
klop pcd lištami. S bratom Jožekom sva vkOp spala, radiva sva si bila.
On je mro, mali ftiček — slaviček prileto, na lištah je leto (leto).
Či tikvi sadi, mora fest lagati. Kcla je šla tikvi sadit, srečala
dečka iz Rakičana, pitala: Si ne vido, da so par (kde gvant pa-
rijo) pelali pa prevrgli. On nikaj ne znajoč je pravo: Ne. Ona
se je veselila, da je zlažala, bajala je, tikvi do njoj velke, liki par.
Laži cvetejo. Sobota.
Margetica povej mi, povej, kde ta mo se ženila. Margetica
z leti, pokaže kraj.
Na mlado nedelo ide na cintor, zagrabi zemljo z groba, prvle.
kak sunce gori pride. S tov zemljov či koga posiplje, de njemi
srce začnolo merati. Tornišče.
Na mlado leto je pred suncom trikrat zvao: Gospa lastvica.
Nc de več pri hrami podgan. Dolenci. Na novo leto za celi svet
ne ide ženska, dekla k sosedi. Nedelica. Čedno.
Prinesla je na molitev. Odked ste? Iz Vuče Gumile. V štero
faro slišite? V Mcravsko (luteransko). Zdai sam prišla V soboto
de Velka Meša, te tfidi pridem. Jako lepo. Tak so moje mati de-
lali. Ne sam mogla k Trojici iti. Betežna sam bila. Tornišče. Na
Tišini so inda luteranje k meši hodili, zdaj že v Bodonce aii v
Soboto hodijo. Trplan piiconski farar Marijo častio, zorjenice držo.
Njegov naslednik Cipot je šteo proti gučati.
Po Martinovom več ne kričijo goske. Martin se je med go-
ske skruo, one so ga ovadile. Krajna. Či na Martinovo lehko
zatekneš piitro z zelenim listom trsa, dosta bo vina. Na Martinovo
lagev zalijejo i pribijejo. Vino je že. Martin je tfl, on ga bode
krsto, jas bom ga pa pio. Tornišče.
Mladi petek, Zakaj si me ne opomino, da bi v jesi vodo
vlejala, da bi se jesi ne skvario. ^rajna.
Pa-lovo sred zime. Kmet ešče mora meti polojno krme. Na
Pavlovo koma sunce sija, če v skložnje, ta ešče sneg pr.de. Či na
Pavlovo iepo, tržci se veselijo. Dobro Itto bode.
Inda sveta je vsaki moški (meo turbo, vu njoj pipo, pikšeni
(piksani) kamen (piks^njak), gobo pa ocel.
Oomboc je pravo, da je on glavo v turbi meo, kda se je
ženo. Žena njemi je velika rnanjica biia, . . -

Ki
V Soboti lflščanje od remenk na njivo nesejo, na Krajni okoli
hiše potorijo.
Pastirje na paši ogen nalagajo. K^da domo ženejo večer,
vkflp zgrenejo, križ napravijo, eden vogel na stran lGčijo — vragi,
da se ne de šo segrevat k ognji i ne prežene Marije, ki se pri
ognji segreva.
Skalo za tram. Prišo riftar. Skalo na dvoje. Edno vert, drDgo
riftar. Pa so si gori rezali. — Tkalec. Vertinja doma zvagala pre-
divo, kelko fiintov je. Tkalec tiidi zvago i na skalo narezo.
Baba. Ceska baba na Krajni. Babica v Beltincih dobi peneze,
da plača vu oštariji. Či botra plača, babici ostane.
Ttihinec domače pri stoli naide, pravi: Bog žegnjaj. Domači
odgovorijo: Bog lonaj.
Bogi den ta kradne.
Pride po rože, semen ali po kakše domače vrastvo. Dobi.
Prvle, kak odide, pravi, hvalo pa ne mo, naj se samo hvali.
V meseci se vidi orač, jiinci, mesec je gori potegno. Po!jan->
čar či mladeniča (mesec mlad) vara, doli vzeme krščak i se prekriži\
Rožac. Sobota. Božja doga, pišejo Kplarove biblije. Goričanci
pravijo, da je sv. Peter rob postavo, rob naleko. Boža doga v
Tornišči se vu stOdenec, vu vodo podpre i tak vleče. Mati pfavi
deteti: Ne idi, gori te potegne.
Bes te dao.
Žmeten porod je mela. $o jo poročili Mariji Torjanskoj. Do-
bra je gratala. Šla k Velkoj Meši v Tornišče. (Rakičani).
Pocio. Pod pocio. Vlase so njoj zrezali, znamenje, da je
ženska. To je inda sveta bilo.
Peča. Robec, prt okoli šinjeka i na glavo,
Podareji na Ravenskom, po kodivanji na Dolinskom. Prišla
stara, ž njov mlada, pravla je: Vzela je. Dobi pšenico.
Plesica. Težaka iz V. Poljane, plesico \z Hotize ali iz Bistrice!
V. Dolenci. . K,
TEČE MI, TEČE BISTRA VODA ...
Narodna.
Teče-mi, teče bistra voda ,,Mecika, kaj pa za'n piišlec bo,
Skoz etoga mosta zidanoga, Gdare bom jaz k soldakom šo ?"
Ge se je Mecika zmivala, ,,Z rožmarina zelenoga,
^emilo se je jokala. S fajglina plavoga. ' ;
Nikaj ne joči, vej se šče boš, ,,Zakaj pa ravno zelenoga, ]''. .
Gdare bom jaz k soklakom šo; Zakaj pa nej ardečega?"
S etoga kraja na driigi kraj, ,,Zakaj bi ravno ardečega,
Nede me več nazaj. Da sam jaz žalostna!"