Ženski vestnik. x Dekleta, v gospodinjsko šolo! H6ere zemljiških posestnikov naj nikakor ne zamudijo prilike, katero jim nudijo gospodinjske šole; v prvi vrsti je namreC za nje najnujnejše, da se izvežbajo v dobrem gospodinjstvu. Priporogljivo je tudi, da deklica vsaj uekaj casa služi pri kaki dobri rodbini, in sicer za plačilo; kajti delo krepi voljo in zbuja fiustvo za dolžnost in je tudi velike moralne vrednosti^ Deklica, ki ne ume delati, je pomilovanja vredna. Revica ni zmožna, da bi si sama služila krub, Kako poniževalna je za-njo misel: ,,Bo li prišel ali ne?" Ko se hfcerka vrno k materi, bodisi iz zavoda ali iz službe, naj prevzame vsaj deloma gospbdinjstvo, Dovoli ji zdaj ve6jo samostojnost. Modra mati ji ne prikriva tudi neprijetnih strani gospodinjstva, Njena dolžnost je, da jo poufii: ,,Kako osreSimo svojo družino?" To ni lahko. Koliko samozataje, koliko razumnosti je treba, da osrečimo druge. Salmodelavnost jo privede do samosto]nosti in samovzgoje. Cista, globokoverna duša, toplo, požrtvovalno srce in blago, plemenito Custvovanje, kakor tudi pridna, delavna roka, je najlepša dota, katero izroči slovenska mati svoji ljubljeni bčerki. x Gospodin.ski tefiaj. Na deželni gospodinjski šoli v Repnjab, pošta Vižmarje na Kranjskem, se zakljuei letni gospodinjski teSaj dne 25. oktobra t. 1 Zimski Gmesefini tefiaj pa se prifine dne 5. novembra t, 1. in bo trajal do 25. aprila 1914. iSprejemajo se gojenke, katere so dovršile ljudsko šolo in izpolnile 14. leto, Učenke ostanojo cel čas tečaja v zavodu šolskih sester in plačajo mesečno 30 K za hrano, stanovanje in drugo. Za obrabo pohištva in ufiil je plaCati za cel te6aj enkrat 15- K, Prošnje za vsprejem je vlagati pri vodstvu šole v Repnjah najkasneje do 20. oktobra t. 1. Prošnjam je priložiti zadnjo šolsko spriSevalo, krstni list in zavezno izjavo starišev ali njih namestnikov, da bodo obdržali gojenke skozi celi teCaj v zavodu. Pripomnimo, da se u5e gojenko teor©tično in praktifino vsoga gospodinjstva kot kuhanja, givanja in krojenja, vzgoje otrok, vrtnarstva, živino* reje, dela na polju in računstva pod vodstvom Sol9kih &ester in strokovnili učiteljev deželnega odbora kranjskega. x Na Solskem pragu. Poudarjalo se je že mnogokrat, da ni potrebno, vcopiti otrokom pred šolskim obiskom raznih modrosti, ker s tem izgubi otrok veselje do učenja. Pouk v šoli, s svojo posebnostjo, ki teko -»nima malaga Solarčka, nui postane dolgoSaaen, Tudi se prevzame tak mali učenjak, on je ponosen na svojo znanost, bo8e se ponašati 6 njo, a s tem moti pouk in večkrat se zgodi, da ga potem kara učitelj zaradi nemirhosti, kar otroku labko pristudi obisk šoIe. To pa, kar bi otroei pred poukom v šoli vedeti in znati morali, jim navadno manjka, Vsak otrok mora natanko vedeti, kako mu je ime in kje stanuje. Poznati mora svoj plašS, dežnik, oziroma svojo ruto in jo znati ogrniti. Vprašanje ,,kaja, ,,koga", je neumestno, otrok naj pazljivo posluša, in čo že ne razume, naj vpraSa s ,,prosim". Otrok naj razume imenovati razne barve, letne Case, dneve tedna, tudi križ in vsakdanje molitvice mu ne smejo biti tuje. Vsak otrok naj ve, da ne sme jemati v roke tujih stvari, da ne sme metati na tla, na stopnice, v vežo in na cesto papir, ostanke sadja in drugo, Tiudi ne bo škodilo malemu šolarftku, 8e ve, kje je leva, kje desna roka. Vsi otroci morajo razumeti pravilno in ob pravem Casu rabiti žepni robec, in če še vedo, kako se vtakne pero v peresnik, kako se spravijo knjige v torbico, potem je pa res že dosti modrosti za otroka pred šolskim obiskom. x Ko stopi mladeiLka v življenjo. Potrebno je, da stopi mladenka v življenje, kjer si pridobi izkuSenj, ki jih doma ne more dobiti. A kako? Deklica si naj izbore stan, ki je zanj poklicana in sposobna. 'A vendar naj ne išče v njem slave in dobifika, ampak delo ji bodi fiast in ponos. Zavest, da je storila svojo dolžnost ter koristila s svojim delom dobri stvari in tako izpolnila voljo božjo, ji bodi plačilo, — Ko se odlofii mladenka, da stopi v zakon, naj vsakokrat vpraša, ali je ta, kateremu podam roko in se zvežem ž njim za celo življenje, dober katoličan, ali je zvest Slovenec, ali ni nasprotnik naše stranke, našihlistov, ali ne zabajajo v njegovo hišo liberalni ali nemškutarski listl, ali je varčen ? Se-le, ako se prepričaš, da je raladeniS ali mož res vreden katoliškcHmisleče Slovenke, se odloCL i Motovilec je posebno prlporoSljiv zaradi tega, kor ga lahko nabiraš celo zimo in v zgodnji spomladi, ko ni nikakih drugih svežih zelenjadnic. Izbirčon ni. Uspeva v vsaki zomlji, a v preveC gnojeni rasto prebujno in ni tako olnisen. Naseješ ga laliko po oeli gredioi ali pa v vrstah od 10—13 cm narafcen. Za zimsko rabo je priporoCljivo, nasejati ga v vrste, ker se lažje odstrani sneg, a so ga lažjo nabira in lažje pokrije. Najboljša odeja mu je smrečjo, a jo rabi le v hudi zimi. Nasej ga plitvo in redko in potla6i, da pri vzkalenju ne privzdigne prsti. Plitvo ga uasej, ker v vlažni zemlji hitro vzkali, redko pa, da se ti bolje razvije, Kalitev olirani 7—8 let. Cim star rejši je, tera preje vzkali. Ko postane spomladi star in imaš v zameno že drugo solato, iztrebi neporabljene sadike, ker bi pognale v cvet in bi se razsejale po vsem vrtu v nadležen plevel. Ozelenele bi sicer še-le drugo leto. Motovilca je več vrst, kakor: veliki ruski, širokolistni holandski in laški. Po polju pa raste divji, ki je tudi užiten, a v okusu zaostaja za vrtnim. Seje se od srede avgusta do konoa oktobra. Najbližji sorodnik mu je radič, ki je trši in grenkega okusa. x Sejanje zimsklli zelenjav. Marsikatera gredica je že odslužila letnim potrebam in čaka, da se iznova uporabi za zimo. Take gredice okoplji, cisto poplevi in prelopati; na novo gnojiti ni potreba. Pa6 pa jih pridno polivaj z gnojnico. Sveže gnojenje ovlaži zemljo, to pa za zimski čas ni priporočljivo, ker sta jesen in' zima navadno mokrotni in potemtakem na novo nasejana zimska zelenjava rada gnije. Pri sejatvi pa na vsak naSin zamenjaj prostore. Za salato ne sej nikakor zopet salate, ker so že izsrkane snovi, ki jib potrebuje ta zelenjadnica. Kjer je bil fižol in grah, nasej zimsko salato in motovilec. Za salato pa labko špinaCo. x Moškl vzoi! japonske žene. Žonski list v Tr> kiju, ,,PoŠtena žena", je otvoril razgovor o tem, kakšen mora biti dober mož. Ddgovori, ki jih je dobilo uredništvo svojih naroCnic, se v glavnem zlivajo v 17 točk, ki pa v glavnem govore o tem, kakšen ne sme biti dober mož. Tako-le pravijo: Mož ne sme biti lakomen in se ne sme preveS peSati s svd]o zunanjostjo. Biti mora možatega nastopa in ne sme misliti samo na ženske, Govoriti mora lepo, mirno in nikoli dvoumno. Biti mora sposoben', da se v vseh stvareb. hitro odlo5i in izkoplje iz neprijetnega položaja. Imeti raora kakršenkoli ideal (vzor). Gospodinjstvo mora prepustiti ženi in se ne sme mešati v ženske zadeve. Dober mož ne sme nikdar dvoriti nobeni ženi razven svoji. Biti mora skromen in veron in ne sine piti, pa ludi preveS ljubosomen ne sme biti. — Torej Imajo Japonke približno iste nauke, kot vse Evropejke, ali pa posebno — naše. x Dub po potu odstranlš iz volnenega perlla, ako ga namočiš v mlačno vodo in namiliš s terpin-salmijakovim milom, pustiš v vodi 2—3 ure, nato še-le opereš kakor po navadi. x Slovenko celjskega okraia! Kje boste kupovale jesensko in zimsko rol«) tor fino špeoerijsko blago PPrig. Janko Artmanu, trgovcu v St, J u r j u o b j u ž n 1 Ž e l e 8 n I a 1.: