^f^v, 46 — Leto VI. PTUJ, 13. novembra 1953 tiLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVN IH LJUDI '?EDMIST\0 IK DPRATA rTOJ, PltE«E«lWVA 7 — TELEFON STEV 15« tEKOVm RACUM pri NARODNI BAM» r-ODROZNICA PTUj STEV 1 2Uf VRCJOJI OMSNI^ OMOR — odgovoriti UREDNTK VRaBL J02R RMCorao« a nuCAAM - hska mariborska tisrarna jmu NAaoCMuu 4oe o«. rotbLcniA 200 ««■ CETRumiA 100 otN Cena din 10.— Naši kandidati v Republiško skupščino Tov. BračiC Vladimir Tov. B T ač i č Vladimir, pro- fesor gimnazije v Ptuju, kandi- ra za poslanca Ljudske skupšči- ne LRS v 101. volini enoti, ki ob- sega celotno področje občin Le- skovec, Cirkulane in Zavrč ter del področja občine Podlehnik, ki obsega sledeča naselja: Dež- no, GoTca, Podlehnik in Rodni vrh, del področja občine Pod- lehnik, ki obsega naselje Gru- škovje (del), Ložina in Sedlašek ter del področja občine Podleh- nik, ki obsega naselje Jablovec, Kozminci, Stanošina, Strojna in Zakl. . Kandidat tov. Vladimir Bračič, 34-letni sin Haloz, član Okrajne- ga komiteja ZK Slovenije, ki sta ga vzgajala mati kmetica in oče uradnik in ga poslala v ptuj- sko gimnazijo, ki ga je oblikova- lo življenje Haloz, se je posvetil učiteljskemu poklicu in je na po- ti svojega razvoja izpolnil pogo- je za profesorja. V času vojne ga okupacijske oblasti niso pustilo v Polomu pri Kočevju, kjer ga je zat«kla akupacija kot učitelja, temveč so ga spravile v interna- cijo v Padovo, pozneje na otok Rab, od koder je odšel 5. 6. 1942 prostovoljno v partizane. V Zap. Dolenjskem odredu in v IX. kor- pusu ter v XIX. SNOUB se je izkazal kot neizprosen sovražnik okupatorja in borec za svobodo naše domovine in za socialne pravice našega delovnega ljud- stva, kar potrjujejo Orden brat- stva in enotnosti II. stopnje ter Orden za hrabrost in zasluge za narod III. stopnje in čin rezerv- nega majorja JLA. Po osvobodit- vi je s političnim in strokovnim delom na raznih položajih pro- svetnega delavca v Ormožu, Doljni Lendavi. Mariboru, Hrpe- Ije-Kozina pa tudi v Albaniji v Djinokastru, na ministrstvu za prosveto LRS ter na CK KPS. po končanem .študiju pa kot profe- sor ptujske gimnazije in kot več- kratni politični funkcionar ZKS in organizacij Socialistične zve- ze se je izkazal kot predan bo- rec za socialistično demokracijo in za boljše življenje delovnega ljudstva naše domovine. Stalno ga vidimo med ljudstvom, v Ptu- ju in v Halozah, kot tolmača so- cialističnih zakonov za ustvaritev socialističnih odnosov la odpra- vo izkoriščanja, kot tolmača po- litike našega vodstva In enotno- sti našega ljudstva v borbi proti imperialistom, ki poskušajo na razne načine krniti interese in pravice naše domovine Tov. Vogrinec Jarsko Tov Janko Vogrinec. mi- 2ar, predsednik LOMO Ptuj. kandidira za poslanca I judske skupščine LRS v 97. volilni enn>i, ki obsega celotno področfe obči- ne Juršinci, Polenšak Dsterr,h, za del področja občine Trnovska vas. ki obsega naselja Andr^n- ci-Novinci. Drbetinci in Vi' enako- pravnost narodov in za mir. Tov. Petrovič Janez Tov Janez Petrovič pred- ■ cenik 010 Ptuj, kandidira /.n poslanca Ljudske ^.kupkične LRS v 99 voliini enoti ki obsega pod- ročje Starše. Cirkovci, Lovrenc na Ijrcvskem polju, dol področja občine Hoidinn ki obsega nase- lje Kidričevo ter del področja občine Ha;dinn ki obsega nase- lja Dn?»nr/. Zg. IJnjdina, Sp. Ifairlina. Gerečja va,-. Hajdo^ip Kungula, Nj'verce, Skorbo m Slnvenio va9. Kmečki sin tov Janez Petro- vič je dobro '•nan v<;emu ljud- stvu v okraju kot -nvalid tz na- rodnooi,vobodilne borbe kot bo- rec iz 7.igorKkp bfinade kol mi- traljoTpc in do«:p»,^r ki le bil ra- njen 25 julija 1P44 v Loki pri Zuzmu ob nap-idu na nemško po- stojanko in je os^al kot invalid politdel^gat in politkomisar od- sekov ter kot dolgoletni poliMčni delavec po osvoboditvi. V ZK je bil sprejet 5 januarja 1945. Po osvoboditvi ie delal ko* per- sonalni referent pri OLO Ptuj, kot tajnik MTO Ptui kot funk- cionar oblastnega odbora Mari- bor in je že več let predsednik OLO In član OK ZKS Ptuj. Tov. Prime Franc Tov. Franc Prime, predsed- nik OZZ Ptuj, kandidira za po- slanca v Ljudsko skupščino LRS v 96. volilni enoti za celotno področje občine Gorišnica in Markove/, za del področja obči- ne Rogoznica. ki obsega naselja Dornava, Pacinje in Sp Velo- vlak ter del ki obsega naselja Brstje (del), Kicar. Nova vas pri Ptuju (del). Podvinci, Rogoznica fdel). 2abjak in Spuhlja. Tov Prane Prime je doma \z vasi SleoSek pri Trebnju in je znan v ptujskem okraju kot več- letni zadružni funkcionar z ti«pešnim orizad-va-^ieTi za raz- voj zadružništva. V času vojne I je bil interniran v Padovi. Pc zlomu Italije je šel prostovoljne ▼ partizane, kjer se je izkazal kot neustrašeni borec, kar potr- jujeta Orden za hrabrost in Or- den zasluge za narod III stopnje, Od leta 1943 je bil član SKOJ in od leta 1945 član KPS. Kot poli- tični delavec dosega uspehe, saj je stalno med kmetovalci in med delavci kot politični aktivist. Tov. Serdinšek Maks Tov. Moks Serdinšek, na- meščenec Tovarne volnenih iz- I delkov Majšperk, kandidira za ] poslanca v Ljudsko skupščino i tRS v 100. volilni enoti za celot- \ no področje občine Makole, le- tale in za del področja ob- čine Lešje, ki obsega nase- lja Rolečka vas, Dolena, Do- klcce. Slape. Janzki vrh. Pod- leže, Ptujsko goro in Stogov- ce. za del področja občine Lešje, ki obsega na-e//a Lešje, Maj- šperk Breg, Koritno, Prevo, Sla- n^čko vas, Skrblje, Sesterže, Mndvedce.. NarapJje. Silež, Planj- 'ko in Fp. Bollcvk v Halozah ter del področja občine Lešje, ki ob- '^ega naselja Cermnžiše (del), Nadolc (del), Grdino, Stoperce in Svečo. Kandida* Maks Serdinšek je kot sin mnlega kmeta iz Siteža, kot podofirir predaprilske Jugo- sla^iie in kot vojni ujetnik 1941 do 1945 na prisilnem d^lu v pergu pri Ludv/ig^sburgu na latsni koži spoznal i^ikoriščevalsko kru- tost kapita;'--tičnega sistema predanrib.ke ..lngo."rtavije in nni- č>'A-^alne nemrno fašističoih oku- patorjev, zato se je šc med voj- no in po osvoboditvi toliko za- vestneje posvftil poleg svojega dela kot nameščenec v tovarni v Majšperku političnemu d?.hi med dcIavsJvom in kmečkimi ninožicami svo'e okolice ter do- segel lepe uspehe. Pridobi! si je zauoanje tovarniškega kolekiTva. ki ga je izvolil za člana delav- skega sv.-ta in upravn'^ga odbo- ra, članstvo Socialistične zveze pa ga je izvolilo 1952 za svojeaa nro(oe:lnika. S sprejemom v ZK 19''t9 leta mu je bilo dano naj- večje priznan ie, da si ga delav- stvo želi v vrsti članstva ZKS. S svojim frezrim. mirnim in pre- udarnim nastopom dokazuje, cla se zaveda važrosM p^-avilnega odnosa do delovnega ljudstva. Tov. KrilanoiC J le Tov. Jože Krizančič, kme- tijski tehnik kmetijskega gospo- darstva Podlehnik, kandidira za poslanca v Ljuaski skupščini LRS v 101. volilni enoti za pod- ročje občin !.c-'kovec, Cirkulane, Zavrč in del področja občine Podlehnik. ki obsega na.?'^//a Dežno, Gorca, Podlehnik in Rod- ni vrh, za de] področja občine Podlehnik, ki obsega nascUa Givškovje (del), Lošina in Sedla- šek ter nai-eUa Jablovec, Ko- 7minc\, Stanošina. Strajna m Inki. Kandidat tov. Jožo Krizančič, rojen leta 1926 v Vitni vasi, okraj Krško, deavec, zaposlen na državnem po^-.estvu Podleh- nik -e v času vojne doživel vse gorie, ki je zadelo Vitno vas » porušanjero in uničenjem domov. V letih 1941 do 1945 je bil v ta- borišču Chemnitz, od koder je pobegnil, vendar so mu bili na- črti prekrižani Po osvoboditvi je bil poklican v JLA. Po povratku iz JL.A pa se \e zagrizel v gospo- darsko in politično delo v Pod- lehniku, kjer je v službi in do- sega tudi uspehe. Pri ljudstvu je pridobil toliko zaupanja, da je bil predlagan za kandidata za poslanca v republiško ljudsko skupščino. Kljub obisku jugoslovanskega državnega sekretarja za zunanje zadeve Koče Popoviča na Duna- ju, kljub napovedanemu sestanku najvišjih predstavnikov treh za- hodnih velesil na Bermudih, kljub ponovnim izmenjavam not med Zahodom in SZ ter kljub številnim drugim problemom mednarodnega političnega živ- ljenja se v jugoslovanski javno- sti vedno znova postavlja vpra- šanje o Trstu. Menda v zgodovi- ni jugoslovanskih narodov še ni bilo problema, za katerega bi &e tako enotno zavzeli kot ob tej priliki in to je eden znakov u obstajanju naše, jugoslovanske socialistične skupnosti kot nove kvalitete, ki ji zajednice na na- cionalistični podlagi v drugih dr- žavah ne segajo niti do pet. In prav tej nov j kvaliteti, ki prihaja tako ostro do izraza v našem neomajnem stališču glede neod- visnosti in upoštevanja enako- pravnosti in enakovrednosti, gre zasluga za u^peh, ki ga je, kot se sedaj že jcsno vidi, izbojevala Jugoslavija glede tržaškega vpra- šanja. Ta uspeh je viden: menda na svetu ni resnega državnika več, kot nj nobenega Hita več (z izjemo v Italiji seveda), ki bi še zagovarjal odločitev od 8. oktobra kot pametno, pač pa je poviod že govor o potrebi skli- canja konference, ki bi naj re- šila zadevo, pa čeprav ob tem zamolčujejo, da je to predlog Jugoslavije. Konferenca se torej pripravlja, čeprav v Italiji temu naspro.tujejo, čeprav še dalje iz- seljujejo ter razbijajo po cestah ter uprizarjajo celo poboje po tržaških ulicah s pomočjo iz Ho- lije pripeljanih ljudi, ker za to ne najdejo primernih Tržačanov. Kdaj ta konferenca bo, še ne ve- mo, toda glede na dejstvo, da je v Varnostnem svetu odgodena lazprava o tržaškem vprašanju do 23. t. m. lahko sklepamo, da bo konferenca sklicana še pred tem datumom. Pa si oglejmo še nekoliko uvodno naštete mednarodne do- godke, predvsem obisk našega zunanjega ministra Koče Pooovi- ta ^' .A^rstriji Prernno hj hffn n vsebini razgovorov, ki jih bo imel Kočo Popovič z avstrijskimi državniki, karkoli sklepati, vi-n- dar je gotovo, da ob tej prihkt ne bo opuščeno nobena stvar v odnosih med obema driavanm, ki jo je treba obravnavati, da t)! se poglobilo že obstoječe vojcčasno veliko govora. Takrat se to ni uresniči- lo. Sedaj pa so na Zahodu 'skle- nili, da se bo bermud^ka konfe- renca -velikih treh* — Eisenho- werja, Churchilla in Lanlela vrši- la v začetku decembra in da bo- do konierenci prisostvovali tudi zunanji ministri zahodnih velesil. Poročilo še pove, da se bo tam razpravljalo o problemih, ki za- nimajo vse tri države, posebno pa, da bi določili ''kupno osnovo za bodočo politiko do Nemčije. S tem je torej padla v vodo Churchillova zami^ej o sestanka ^velikih štirih^, na katerem naj bi rešili mednarodne politične probleme, ali vsaj napravili v tej smeri kakšne odločilne kora- ke. Na konferenci o korejskih pro- blemih v Pan Mun Jomu tudi v zadnjih dneh niso dosegli nobe- nega napredka. Neprestano so na dnevnem redu očitki o kršitvi nevtralne cone. kakor tudi glede *pojasnjevanjam ujetim Kitajcem in severnim Korejcem, ki so od- klonih povratek iz ujetništva v Južni Koreji. Rcf je sicer, da je sedaj veliko laže konlerirati, ko je utihnil glas orožja in vsak iz- gubljen trenutek ne opozarja za- radi prefitve krvi, kot je to bilo še pred podpisom premirja, ven- dar bo tudi temu nespametnemu večnemu pogajanju trebc konč- no napraviti konec, da bi tudi na Dal i nem vzhodu zavladal mir — nrjvečjn žpljn ".?ph miroljubnih narodov na $vetu. i Visoka volilne udeležba pri volitvah v zbor proizvajalcev V četrtek, 5. novembra 1953 in v nedeljo, 8. novembra 1953 so bile v ptujskem okraju volitve v okrajni zbor proizvajalcev. V obeh skupinah je bilo volilnih upravičencev skupno 27.075, od tega pa jih je volilo 22.995. Volilni rezultati po posamez- nih krajih so naslednji: 1. Skupina industrije, trgovine in obrti: Volilna enota: Tovarna glinice in aluminija Kidričevo: Marjan Berlič 600, Stane Tonejc 489, Ja- nez Kostanjevec 461, Stane Cer- ne 434, Jože Segula 338, Anton Kokol 317, Drago Klepač 278, Alojz Arzenšek 247, Jabločnik • Maks 243, Vinko Knez 205, Ivan [ Veble 200. j Volilna enota 2: »Gradiš IMM« Kidričevo: Jože Markoš 544 Mar- tin Zajšek 411, Jože Lovrenčič 402, Edvard Volk 370, Alojz Sin- ko 360. Alojz Lisjak 325, Vinko Vajt 275, Franc Klemenčič 255. Volilna enota 3: Tovarna vol- nenih izd-^lkov Majšperk: i4/o;z Jere 208, Slava Olstrak 42. Sabi- na Pelcl 28, Volilna enota 4; Tovarna stro- jil Majšperk; Jože Kukovič 116, LeoDoId Peršuh 71. Volilna enota 5. industrijska ?kupina občin Starše, Hajdina, Kidričevo, Lovrenc, Cirkovci: Vinko Vedlin 49. Milan Magdič 43, Matevž Cestnik 25, Alojz Veršič 21 Frane Dolenc 18, Franc Jerič 17. Volilna enota fi- indu=^^trijska skupina občin Lešje, 2etale. Pod- lehnik. Z.p.vrč, Cirkulane, Lesko- vec, Makole. Videm: Slavko Furman 152, Franc Adam 81. Volilna enota 7; industrijska skupina občine Sredi.šče: Ivan Hanžclič 72, Jakob Horvat 21, Rudolf Bernard 20, Volilrra enota 8: industrijsika skupnla občine Ormož I: Ivan Melko 10? Milan Siviloti 66, Pe- ter Fujs 47. Volilna enota 9: industrijska skupina občinr- Ormož 11: Gustav Ozmec 103, Miroslav Belantič .59, J.ikob Korpar 12, Lenart Korpar 10 Volilna enota 10: industrijska ^kupina občin Gorišnica, Mar- kovci Ronoznica, Grajena. De- sternik, Trtiovska vs=;, .luršinci,. Polenšak: frcrne Petek 79, Bran- ko Horvat 54, AI0J7 Strelec 41, Matija Zovec 24, Gabrijel Bczjak 19 Volilna enota il: Gradbeno podjetie »Drava<<: Gaizer Ofmor 101, Gajzer Herman 48. j Volilna enota 12: Tovarna pe- ; rila "Delta-': Potočnik Morija \ no. Jakom-ni Zofka 43, Horvat. Tereziia 20. j Volilna ejiota 13: pos^T -n že- ' lezniške postaje Ptui, Kidričevo, j M^škanjei: Kosec Franc 211, Cu- rpk Alo^z 104, Volilna enota M: Remontno podjetje Ptuj, Mestna komiina'- na ustanova Ptuj: Rojko Anton 90, Voda Mirko 79, Volilna enota 15: Mlinsko pod- jetje, tekstilna tovarna Vinarska ; zadruga »Petovia« »Slovenske gorice«: Ve.rdefj Marija 75, Ba- bošek Julijana 62 Poženel Pavla 60 Volilna enota 16: Mariborske opekarne Zabjek. Gozdna unra- va, Elektroobrat in »l.es-OZZ-, LIP Maribor: Kurbn. Mirko 58, Horvat Stane 34 Kline Martin 25, Polanec Ivan 22, Zinko Alojz 17, Obran Lovrenc 11. Volilna enota 17: Trgovsko podjetje »Preskrba«: Klemenčič Martin 110, Ceh Jože 76. Volilna enota 18: Trgovska I podjetja »Perutnina«, OZZ, »Rož- nik« Cuhalev Milka 86, Planjšek Magda 74. Volilna enota 19: gostinski obrati, pekarne, mesni obrati: Fenkovič Marija 81. Grdiša Štef- ka 47. Volilna enota 20: obrtne de- lavnice, Pletarni, Splošno mizar- stvo, Avtokaroserija: Maroh An- gela 123, Kramberger B. 74. Volilna enota 21: obrtna sku- pina II Ptuj (Obutev Ptuj, obrt- niki): Ilec Jože 153, Vrbnjak Jo- že 72. 2. Kmetijska skupina: Volilna enota 22: KZ Središče In KZ Obrez: Dogša Jakob 280, Kranjc Ernest 224. Volilna enota 23: KZ Ormož, KG Ormož, VOZ Litmerk: Ve.se- lič Boris 597, Keček Jože 598, Krabonja (van 281, Snajder Ma- tija 86. Volilna enota 24; KZ Velika , Nedelja. KZ Podgorci: Hrga I Martin 356, Fištravec Peter 212, Ozmec Franc 98. j Volilna enota 25: KZ Gorršni- ■ ca, KZ Moškanjci: Antolič Franc 884, Pianar Janez 235. Volilna enota 26: KDZ Sobe- tinci, KZ Stojnci, KZ Markovci: Kolelnik Janez 729, Foršnarič Franc 231, Kostanjevec Marija 107 Volilna enota 27; KZ Pacinje, KZ Dornava; Simončič Janez 467, Velenko Alojz 354. Volilna enota 28: KZ Polenšak, KZ Vitomarci. KZ Juršinei: To- plak Ivan 547, Seoula Mimica 365, Zorko Uršula 337 Volilna enota 29: KZ Dester- nik; Marinič Janko 593, Zelenik Jože 326, Kramar Josin 275. Ceh Antonija 191 Ceh Olga 113. Vol. enota 30: KZ Vurberk, I KDZ Osojnik; KG Ptuj; Minih i ./anez 381, Markožič Libaro 125. Vortič Štefan 121. Volilna enota 31: KZ St=irše. I KZ Trniče, semenogojska po-ta^a : Starše: KegI Franjo 209. Sel Ivan 149, Gerernik Štefan 80. Volilna enota 32: KZ Hajdina, KG Turnišče, KZ Slovenia vas, KG Kidričr-vo: Cestnik Juri i 4i>5. Skrlovn-k Jože 99, Me-7lič Mar- tin 96, Brodnjak Ivan O Volilna enota 33: KZ Lovrenc, KZ Cirkovci: Lorger Anton 381, Tlunkovič Frane 173, He^enmali Martin 105 Volilna enota 34: KZ Makn'e, KZ Stoperce: f^nklar Viktor '180. Pi-lak Viktor 455, Ko^že Frane 255. Vol enota 35: KZ Z^tale- Pul- ko Vincene 348. Voarinec Ivan 355. Volilna enota .36- KG Podleh- nik, KZ Sela KZ Dolena: Jurcš Anton 649. Letonja Konrad 325 Selin«-k Mirko 22? Murko Ja- nez 125. Volilna enota 37- KZ Videm VOZ Dravinj-^ki vrh: Vindiš Ja- kob 385. Kr?njc .lože 337, Maj- hen .Anton 287 Vidobič Anton 96. Kranjc Frane 55. Volilna enota 38; KZ rirkiilfi ne: Majrenovič Ivan 502, Vido- Vič Franc 308 Volilna enota 30- K7 Zavrč Krlenko Ivan 408, Galie ^Tar':n 350. Dr. Polr© v ^^mmm Na enem izmed predvolilnih sestankov so vaščani iz Dornave izrazili željo, da bi prišel med- nje tudi tov. Potrč. Dne 5. XI. se je vaščanom želja izpolnila. Pio- nirji odreda Franca Kramber- gerja so se z vsem veseljem lotili krašenja dvorane, da dobi do- stojno lice za ta izredni predvo- lilni sestanek. Nekoliko neprijeten itermezzo ob pričetku sestanka so navzoči preprečili tako. da so znanega alkoh Kokola »postavili na sveži zrak«. Na mah je bilo ust- varjeno prav prijetno nadalje- vanje sestanka. Tov. dr Potrč je na dejstvih ilustriral, v čem je politika Ju- goslavije pravilna. Ne videti le trenutne situacije, temveč razu- meti, kaj se more iz česa izcimi- ti, razrasti, bi na) bila naloga slehernega Da je vprašanje Trsta naša moralna zmaga, so navzoči lahke bre? posebne nodk-eoitvfj razumeli. Ne razumeli bi pa. če bi svet danes, ko se imperiali- stične sile brusijo ob d'^mokratič- nih, ne spoštovaj volje naroda, ki se bori za svoje pravice. Koliko zanimivih vprašanj je tov dr. Potrč nanizal v svoj go- vor, tako I o najosnovnejši po- tezi naše politike: o resnični borbi za mir. 11. o ekonom^^kih vzrokih vojn. 111. o držovnem kapitalizmu, o etničnih principih o procesih demokracije, o vin;- čarskih odnosih, o delavskih sve- tih, itd, itd V diskusijo so se vpletali ljud- je z raznimi vprašanji o sečnji lesa, napakah, ki morejo vplivati pri določanju zemljiškega m.ak- simuma. o otroških dokladah, po- kojninah i. si. Oh zaključku so se navjoči čudili, kako se je mogel kazalec na uri pomakniti tako daleč na- prej ko oa je bilo čutiti, kot da je ve* sestanek trajal le nol ure. Meta rs.unceva ObCinski odbor Zveze borcev iz Kidričevega ie izvršil skore že vse priprave za dostojne počastitev padlih borcev NOP ir žrtev fa.5istične okupacije na območju občine Hajdina Na Dan republike 29. novembra bo po zaslugi agilnih odbornikov in zlasti še r>red?ednikf. kraiovnega odbora ZB gradb. tehnika tov Ivana Vebleta odkrita spominska plo- šča na poslop.iu haidinske osn. -šole Na plošči bodo vkle'^ana imena vseh tukajšnjih žrtev naše domovinske vojne Na to slovesno-žalno proslavo se že "^edaj marljivo pripravljajo tu- di učenci In dijaki obeh tu- kaj^ jih šo'' Naj bi ob tei pri- liki v Ha ■'dir' in okoliških va- ne b\]-t hife. ki ne bi r»c- <^''a!a k o^v-^-^-ij ----^-minske nlo- šče vsaj pc onega zastopnika! 9tran 2 PTUJSKI TEDMK ' JilcijiišečUovOois^ bo v veliko pomoti in icorfsl Ptuj, U. nov. (5L). Gospodar- sk} odsek pri OLO v Ptuju je za- čet s 1. oktobrom t. 1. s priprava- mi za uslar^ovitev VODNE SKUP- NOSTI ZA MELIORACIJO PE- SNIŠKE DOLINE, ki bo zajemala v močno gospodarsko organiza- cijo kmetovaice in kmetijska go- spodarstva iz ptujsKega in mari- bor^ikega okraja in bo pomenila občutno pomoč pri izvedbt nalog za melioracijo Pesniške doline, kar bo pomenilo pridobitev več tisoč lia nerodovitnih površin v okraju za donosne njivske in travniške površine. V ta namen .'e že zbirajo podatki za kataster melioraci/skegn področja, delo- ma pa sc je že pričelo z agita- cijo za pridobitev čim večjega števila kmetovalcev v VS. Tega vprašanja se re^no lotevajo tudi v mariborskem okraju, kjer Pe- snica prav tako v svoji dolini močno vpliva na kvaliteto zem- lje pesniške doline ter na kvali- teto pridelkov na površinah ob Pesnici. Predvideno je. da bodo priprave končane do konca 1Q53 in da bo leta 1954 ustanovljena VS z določenim programom. Pesniška dolina je bila že mno- gokrat predmet razgovorov na- ših kmetijskih in vodnogospodar- skih strokovnjakov, ki smatrajo, da ima ta dolina z ozirom na svojo geografsko lego in obšir- nost, zadosti pogojev za inten- zivnejše kmetijstvo. Da pesniška dolina ne more danes dvigniti svojih donosov in se zemlja ne da pravilno izkoriščati, leži kriv- da na sami reki Pesnici in njenih pritokih, ki ne samo, da povzro- čajo škodo v času poplave, tem- več je mnogo zemlje zamočvirje- ne, vsled česar se je morala opu- stiti gojitev raznih kultur; take površine pa predstavljajo danes le slabe pašnike in travnike s kislimi travami. Takega ozemlja je v ptujskem in mariborskem okraju okoli 9.000 ha, površina, ki mnogo pomeni, če govorimo o našem gospodarstvu in državni neodvisnosti. Jasno je, da se da ta zemlja z melioracijskimi in agrotehničnimi ukrepi pc^^vno usposobiti iz dosedaj za /ir- jenih zemljišč pa lahko nastane- jo najboljše njive in travniki. Kolikor bi iz tega izboljšanega zemljišča imeti korist v pogledu donosa kulturnih rastlin in živi- noreje, lahko presodi sleherni umni kmetovalec sam. Da bi se to doseglo, je prvenstveno po- trebno odpraviti poplave, s tem da se Pesnica regulira, ali pa da se velike padavine (snežnice, de- ževje) na primernem mestu zaje- zijo in s tem ustvari vodna re- zerva za sušna letna obdobja v obliki umetnega jezera. Z odpra- vo poplave in primernim gnoje- njem ter obdelovanjem zemlje, bi Se rodovitnost znatno povečali la, v sušnih časih pa bi se z na- makalnimi napravami namakalo. Popolnoma meliorirana, to je vodnogospodarsko urejena dolina reke Pesnice, bi bila v kmetij- skem oziru več ali manj neod- visna od vremenskih prilik Neposredno in zelo veliko ko- rist od take meliorirane doline, bi imeli prvenstveno lastniki zemljišč, posredno pa naša skup- nost zaradi znatno višje proizvod- nje osnovnih življenskih potreb- ščin. Nastane vprašanje kako to urediti! Pisalo in govorilo se je. o tem že mnogo. Kar se tiče teh- nične plati, to je študija, načina odprave poplav in izboljšanja zemljišč, je zadeva že v teku in strokovnjaki ves problem okoli pesniške doline že proučujejo in raziskujejo. Odprto je le vpra- šanje financ, to je strolkov za izvedbo del in pozneje za vzdr- ževanje regulacijskih in meliora- cijskih naprav, Razumljivo je, da bo skupnost, ki je za to zain- teresirana, prispevala k stroškom za izvedbo melioracije, toda Se bolj jasno je, da morajo ^ temu prispevati prvenstveno tisti, ki bodo imeli neposredne koristi, a to so lastniki zemljišč v pesni- škem melioracijskem področju. Posamezniki bi pri taki akciji le malo ali nič koristili, toda če se ti posamezniki združijo v orga- nizirano celoto, potem je uresni- čitev smotra, ki si ga je taka celo- ta postavila, absolutno doseglji- va Taka celota ali skupnost mo- ra imeti fiksirane dolžnosti po- sameznikov do skupnosti glede izvedlie naloge, to je melioracije pesniške doline ;n obenem pra- vice in koristi od izvršpnib del po tej organizirani celoti. Dru- god v dižavi, kakor tudi v Slo- veniji, so se zaradi tega ustanovi- le vodne skupnosti, to so drui- beno-gospodarske organizacije, ki 9o si zadale nalogo, da s skup- nimi silami dosežejo na svojem področja z vodnogospodarskimi in kmetijsko-tehničnirai ukrepi izboljšanje kmetijskega gospo- darjenja V južnih predelih naše države, zlasti v Vojvodini, Imajo te vodne skupnosti te dolgoletne izkušnje, seveda žanjejo tudi le- pe uspehe in teh krajev ne ime- nujemo zaman žitnico Jugoslavi- je. Ce še gremo dalje na jug, v najjužnejše kraje Makedonije, vidimo, da tudi tam ustvarjajo ravno tak? vodne skupnosti gi- gantska dela, ki bi spremenila skorajda puščavske dele v rodo- vitne predele in s tem dvignila donos voznih industrijskih rast- lin kot so bombaž, riž in tobak. Na isti način moramo mi zajet; problem pesniške doline in usta- noviti vodno skupnost, katere naloga bo, ureditj v vodnogospo- darskem pogledu pesniško doli- no. OLO v Ptuju je v ta namen že pričel zbirati potrebne podat- ke za ustanovitev vodne skupno- sti. Važnost ustanovitve VS, ki si je postavila za smoter ureditev pesniške doline, je posebno po- dana s tem, ko se naši kraji bolj ID bolj industrializirajo, industrije pa si ne moremo zamišljali, če nismo zadostno preskrbljeni z živilskimi potrebščinami. Tako Je razumljivo, da bomo uporabili vsa razpoložljiva In dosegljiva sredstva za dvig kmetijstva. Za ta dvig je najvažnješe urejeno vodno gospodarstvo. Voda je si- cer glavni življenskj element rastlin in kultur, je pa lahko istočasno največji sovražnik, Če vodno gospodarstvo m urejeno. Tam, kjer so vodne razmere ure- jene, je potrebno s kmetijsko tehničnimi ukrepi (pravilno ora- nje, gnojenje, kolobarjenje, izbira najdonosnejših in primernih kul- tur, mehanizacija itd.) dvigniti donos zemljišč do najvišje mož- nosti. Iz tega sledi, da bo vodna skupnost za melioracijo pesniške doline imela pred sabo veliko nalogo, !oda člani te skupnosti bodo istočasno dosegli ogromne koristi za sehc in za vso našo socialistično skupnost. §. L, Električna !uč bo zasveHia tudi v Srednem Gruškovcu Elektrifikacija je zajela tudi haloške vasi. Dolgo so morali čakati interesenti na ta trenutek, vendar je prišel. So to pasivni kraji, ki bi brez pomoči ljudske oblasti sploh ne mogli pričeti z delom. Kakor v drugih vaseh, so tudi v Srednjem Gruškovcu izvolili interesenti Elektrifikacijski od- bor, ki je imel nalogo organizi- rati potek dela, nabaviti potreb- ni material in pričeti z delom v najkrajšem času. Pričeli so z de- lom sredi meseca marca letos. Ni bilo na razpolago nobenih ma- terialnih, niti finančnih sredstev. Prebroditi je bilo treba slabo finančno stanje interesentov (po- sledica lanskoletne suše). S pre- cejšno denarno vsoto jim je prt- \ skočil na pomoč Okrajni ljudski odbor Ptuj, ki je zadoščala le začetnim delom. V sorazmerno kratkem ča?u so se pokazali sa- dovi dela. Postavili so drogove, Elektro Maribor ~ obrat Ptuj je izvršil potrebno instalacijo v po- sameznih gospodarstvih, potegni- li žico; izvršiti bo še treba sa- mo priklope. A sedaj nenadoma zastoj! Zakaj? Marsikdo se spra- šuje, ne najde pa odgovora. Strokovni delavci so zapustili dek) na omrežju Srednji Gruško- vec in šli na delo omrežja Sla- tine, da izvršijo potrebno delo in priklope. Razvilo se je tek- movanje med Elektrifikacijskim odborom Srednji Gruškovec in Slatina, kateri bo prej zasvetil. Tekmovanje je zdravo, vendar bi moraj Elektro Maribor-obrat Ptuj gledati na vse enako. Ne bi smel delati nobenih razlik, ker so z delom pričeli istočasno. Interesenti Srednjega GruSkov- ca upajo, da bo Elektro Maribor- obrat Ptuj popravil to napako in ne bo delal razlik. Obenem p.i tudi upajo, da bodo zasvetili pr- vič z električno lučjo na dan vo- litev v Ljudsko skupščino — 22. novembra. _______. -tO- ^ Gorišnica, 11. nov. (RM). Pri- čelek nadaljevalnega tečaja Rde- čega križa v nedeljo, 8. novem- bra 1953, je pokazal nekaj te- žav, ki jih bo pač potrebno pfe> broditi tudi tekom te zime v bor- bi za dvig zdravene prosvei- Ijenosti ženske mladine, ki se pripravlja na številne resnf, tež- ke in odgovorne naloge mlajše generacije za sedanja in bodoča pokalen ja. Odsotnost nekaterih deklel s tečaja ne vzbuja toliko zaskrb- ljenosti glede tega. kako bo s temi dekleti in njihovo udeležbo na tečaju v bodoče kakor za- skrblienost, kako bo v življenju s takimi dekleti, k; ne čutijo po- trebe po zdravstveni izobrazbi, ko bodo vsakdanje skrbi m teža- ve od njih zahtevale mnogo več znanja, izkušenj in sposobnosti kot si ga lahko pridobijo samo doma. Ob tem prvem pojavu odsot- nosti posameznih deklet ni mo- goče mimo vprašanja, zakaj ho- čejo nekateri starši, da bi bilo v njihovi vasi nekaj zaostalih de- klet, gospodinj in mater, ki ne bi smele vedeti, kako je treba negovati in vzgajati otroka, ka- ko je treba pomagati ponesre- čencem, kako se je treba boriti proti alkoholizmu m njegovim posledicam? Najtežje ni vpraša- nje, kako bo to ali ono dekle v teku 2 zim zdržalo nedeljske do- poldneve v teku nekaj mesecev na tečaju, temveč vprašanje, kako bodo zdržale od tečaja odsotna, neporočena in neizkušena dekle- ta vse življenje v raznih življenj- skih prilikah, če jim starši ne bodo dali možnosti, da bi se zdravstveno izobrazile še preden se poročijo, dokler imajo dovolj časa in prilike za učenje. Vedno znova se žal moramo vračati k izgovorom nekaterih deklet: »Moja mati je živela in delala brez tečajev in pri tem ostanem tudi jaz!> Pri tera Jzgv> voru ostaja na srečo le mali od- stotek mladine. Življenje zahte- va vodno več znanja zlasti od žene. ki velja za steber družine. Primeri dobrih žen in mater na vaseh najnrizornejc potrjujejo, da je mnogo laže družini, kjer si zna žena in mali sama poma- gati v nesreči, bolezni in teža- vah Zato, ker s; je kol dekle po- magala do potrebne izobrazbe, fn v naši družbi se borimo zato, da bi bile bodoče mlade žene in malere vse primerno izobražene in usposobljene za samopomoč v vseh težavah. Upam, da liodo o lem razmi- slili vsi starši pa tudi vsa dekle- ta že preden bo potrebno v te- čaju zabr^ležitj ponovni izosta- nek. Zamujene prilike se navad- no v življenju ne vračajo, zato je potrebno v bodoče polnošte- vilno, z voljo, zanimanjem ter veseljem priti na tečaj in se izogniti temu, da bi vsa vas kri- 1;iziraia dokicti. k. nočeio i:a tečaj: »Kdo ho hotel v bodoče k hiši tako mlado gospodinjo, ki ne bo znala gospodinjiti, ne zdravi- li, ne snažiti in ne pomagati ni- ti sebi. kaj šele možu in svojim otrokom ter starcem!« Nekatera dekleta se sprašuje- jo, kake bodo kazni za tiste, ki ue prihajajo na tečaj. Na to vprašanje je lahko odgovoriti. Težko je primerjati upravno ka- zen mladega in zdravega dekle- ta s težko kaznijo, ki jn morajo marsikje trpeti ob nepoučeni, neizkušeni in nespretni ženi in materi bolni dojenčki, reda in snage željni mcžje, učinkovite pomoči polrebui ponesrečenci, bolniki itd. O tej življenjsl-.i kazni npka*e- rili družin bi morali razmisliti v.it tisti .starši, ki ne pustijo svojim dekletom v tečaj in nedvomno si ne bi mogli nakopati odgovor- nosti in pri tem vztrajati še da- lje. Tiho in skromno so se pre- teklo nedel.io zbrale v hajdin- ski šoli najbolj prizadete žive priče zcodovinsske dobe NOB k posvetu, na katerem so obrav- navali svoje organizacijske in- terne probleme, pa tudi vprn- šanja. ki prav v teh tednih ži- vo gibljejo misli in čustva na- gih ljudi: kako pomagati f^aSim rojakom na Primorskem in v Trstu ter kako bi čim boljše izvršil-; svoje državljanske dolž- nosti ob novembrskih volitvah. Zbor je vodil predsednik kra- jevne Zveze tov. Emcst Jamer. Ugotovil je, da sc bo že bridko preizkiLŠena. a ponosna prl- pruvijonost žrtvovanja za našo socialistično domovino — če bo treba — odločno in uporno po- kazala pri prav vseh članih Zveze tudi v bodočnosti Pozval je članstvo da .še tesneje scmtIg- luje s kraje^.mo Zvezo, ki bo le tako mogla v polni meri izvr- šiti svoje dolžnosti do sleher- nega svojega člana, opraviti pa tudi nalojje. ki jih ima na t,u- kaj.šnjem terenu v družbenem sklopu z drugimi množičnimi organizacijami. Upravitelj .šole jc ob zaključku zbora i>odal pregledno poročilo o učencih in dijakih, eno- in nboicstran?k-h partizan.-.kih firct^h ter o nji- hovem napredku v šoli. R. I. Tjsh darji plu^skega okiaio so sborovoll Dne tO. nov so se sestali trsni- čarji i/ vsega okraja in ugotov- Ijaii uspehe v trsničarstvu le- tošnega pridelka Ugotovili so, da jih je precejšnje število. Po- leg trsnic v Podlehniku, Zavrču, na VZ Ptuj m Ormožu je organi- ziranih v trsničarski zadrugi Jur- šinci ,3.3 privatnih trsnic, v občini Podgorci sti 2 trsnici in v občini Gorišnica 2 trsnici, ki niso vklju- čene v trsničarski zadrugi zaradi oddaljenosti. Tako imamo v Ptuj- skem okraju 41 trsničarskih obratov. V obnovi vinogradov pa vsi ti obrati, ki so sicer številni, ne po- menijo mnogo. Letošnja proiz- vodnja v vseh navedenih trsni- cah zadošča komaj za 21 ha ob- nove vinogradov. Njih proizvod- nja bi morala znašati vsaj 700.000 prvovrstnih cepljenk, da bi lahko s tem materialom ob- novili vsaj 100 ha vinogradov letno. Obnoviti bi pa morali vsa- ko leto najmanj 120 ha vinogra- dov če hočemo vse nad 50 let stare gorice v okraju uvrstiti med one, ki dajejo takšne pridelke, da krijejo stroške obdelave. Vs« dotlej ko botao uvažali grozdje za jed in stiskali vinski mošt iz kupljenega grozdja iz so- sednjih republik, medtem ko ima- mo doma primerne lege in zem- ljišča, ki nam z drugo kmetijsko kulturo ne dajajo večjih vredno- sti, ne smemo pričakvati boljšega življenja. Vrednost kmetijske proizvodnje v teh občinah okra- ja je v sta.1nem upadanju in na- ravna posledica je siromaštvo, katrega smo pa krivi sami. ker no- čemo svoje zemlje pravilno go- spodarsko izkoristiti. Trsničarji so pravilno razumeU gospodarski položaj, ki bo prisi- lil naše vinogradništvo v obno- vo, če hočemo tu najti sredstva za preživljanje. Da trsničarjev ta doba ne bi našla nepriprav- ljenih so sklenili sledeče: 1. Povečala bodo trsnico na posestvu Vinanske zadruge Ptuj, ki nujno potrebuje vsaj 8 ha peščene zem.lje za trsnico. Se- danja površina ne zadošča no- vim nalogam. 2. Povečali bodo trsnico na Vinarski zadrugi Ormož z dode- litvijo potrebnih površin v Ormo- 3. Povečali bodo površino ma- tičnjakov v Ptuju, Ormožu, Za- vrču in Juršincih za skupno 5 ha, da bodo pridelovali dovolj ma- teriala za cepljenje. 4. Uvozili bodo iz Francije in Nemčije manjšo število selecio- niranih trsnih cepljenk sort, ki naSIra prilikam najbolj odgovar- jajo. To tTsje bodo zasadili v matičnem vinogradu na Mest- nem vrhu VZ za izhodišče ma- teriala za celotno obnovo. 5. Trsničarske obrate bodo or- ganizirali do zmogljive kapacite- te in proizvajali bomo sortno ^sti, kvalitetni trsni material po čim nižji ceni. Za izvedbo tega pa je potrel>- na pomoč v kreditih, ki se bodo vračali v povišani proizvodnji naših goric. Letošnji trsni material se bo prodajal za potrebe ptujskega okraja do 15. nov. Potem bo trs- ni material na razpolago vsem kupcem. Ker je povpraševanje po trsju izredno veliko in so ce- ne v drugih trsnicah jako visoke, naj vsak trs je nabavi sedaj ta- koj. Trsničarski obrati so pravilno razumeli visoke stroške za obno- vo goric. Solidarno so sklenili cene, ki krijejo le, proizvodne stroške. Cene trsju se gibljejo po sorti, podlagi in kvaliteti od din 25 do 35, za prvovrstno ce- pljenko za katero more trsnica garantirati. Vinogradniki, nabavite ce- pljenke za obnovo goric, da nv; ostanete spomladi brez trsja. Opuščene gorice obnavljajte, da si zasigurate večjo proizvodnjo in da ne boste primorani piti vin, ki so nam po okusu, barvi po- sledicah In ceni tuja. TEDENSKI KOLEDAR Petek, 13. novembra — Stani- slav Sobota, 14. novembra — Bori- slava Nedelja, 15. novembra — L€K»- pold Ponedeljek, 16. novembra — Je- rica Tore^k, 17. novembra — Ljuba Sreda. 18. novembra — Milko Četrtek, 19. novembra — Eli- zabeta Pe^ek, 20. novembra — Srečko J. M., prof. Borba za Trst med prvo svetovno vo.ino: Londonski pakt in rapailska pogodba Po italijanski okupaciji Trsta so se pričeli kazati v vsej ostrini vsi problemi mesta. Predvsem se je poslabšal go- spodarski položaj in promet je začel naglo padati, s tem pa tu- di blagostanje. Dočim je znašal blagovni promet leta 1913-14 5,480.000 ton, je v letu 1923 pa- del na 2,765.000 ton. Tudi brez- poselnost, katere Trst pred Ita- lijansko okupacijo ni poznal, se je kmalu začela kazati pod Ita- lijani in so je v letu 1934 dvig- nila na 30.000 brezposelnih. Ce- lotno gospodarsko nazadovanje odseva najbolj iz popolnega za- stoja rasti prebivalstva mesta, medtem ko je do leta 1914 pre- bivalstvo Trsta skokom^a nara- ščalo in sicer: leta 1781 ok. 30 tksoč prebivalcev, leta 1867 ok. 123.000. leta 1900 ok 176.000, leta 1914 ok. 244.655 prebival- cev. Leta 1936, torej po dvain- dvajsetih letih, je Trst dosegel komaj 250.476 ali 5821 prebi- valcev več kot leta 1914. Po- udariti je treba, da b' že zgolj naravni prirastek prebivalstva moral biti znatno večji, da o razvoju mesta niti ne govorimo. Italija jc dobila Trst na osno- vi svojih imperialističnih za- htev in londonskega pakta. Pa- riška mirovna konferenca, na kateri so imele glavno besedo Velika BriUmija, Francija in ZDA. ni upoštevala življenjsko gospodarskih pogojev Trsta. G-ospodarsI -e z vso bp-tno.stjo na naše liudstvo. V tej nadč'ovr?,k-- Ko-Si ^^■'o- vencev in Hrvatov Ju!i'<-V,'=> v-a- iine z imp^'-'''lisf'čno f=»J-''5*-'?'nn ne ž'*v<» F=><5;c''"-'i^ T»r.v;;, ;r> Hrv*t«. Leta 1929 je to sodišče Ptuj. n. novembra PTrjSKT TFDVTK Strnn Kadar kupu eš, si vzemi časa Ne da bi vedela drug za dru- gega sva te dni moja žena in jaz skoraj ob istem časn kupila žar- nico, ki smo jo doma potrebova- li. Na trgu sva se seSla in pri- merjala: oba sva imela 60 W žarnico znamke TEZ, v enakem omotu. Le plačala nisva enako: jaz sem jo dobil v poslovalnici »2eleznina« v Lackovi ulici, ra 218 din, ona v trgovini »Preskr- be« na SlovensJcejn trgu, za 260 din, t. j. za skoraj 20 odst. draie. Iznenaden ob taki razliki v ceni sem se pozanimal za ceno enake žarnice še drugod; poslo- valnica »Preskrbe« v Lackovi ul. jih je imcln po 225 din, ona v Slomškovi ulici po 255 dio. Ne glede na precej nižjo ceno pri *2elezn.ini«, mi jo nerazumljivo še to, kako da prodajajo 3 poslo- valnice istega podjetja v Istem kraju, isti predmet p>o 3 različnih cenah. Kako se s tem ujejna po- jasnilo, ki mi ga te dala nome- ščenka poslovalnice na Sloven- skem trgu, češ, da jim uprava podjetja določa ceno. Kaj morda res uprava »Preskrbe« določa tej trgovini tako, drugi trgovi- ni drugačno prodajno ceno za isti predmet? In kaj, ali d} trgo- vina tudi vključena v delavsko samoupravljanje in ali name- ščenci »Preskrbe« prav nič ne odločajo v poslovanju svojih trgovin?! Zakaj sem se oglasil, saj gre vendar le za 42 din? Res: le za 42 din, toda tudi to je denar in kdor pravi, da »le za 42 din«, ta ne ceni denarja. Mislim, da veli- ka večina potrošnikov ceni tudi tak znesek in tej večini priporo- čam: Kadar boste kaj potrebova- li, vzemite si dopust, ako ste za- posleni, obredite več trgovin v Ptuju in šele takrat se odločite, kjo boste kupili. Videli boste, da se Vam bo izplačalo! Potrošnik V Tednu Rdečega križa Organizacija Rdečega križa mesta Ptuja je tudi v tem letu dostojiK) proslavila »Teden Rde- čega križa«, ki se je vrJil v času od 25. oktobra do 1. novembra 1953. Za dobro uspelo slavnostno akademijo v mestnem gledališču, na kateri so sodelovale tudi sek- cije Delavsko prosvetnega dru- štva svobode Ptuj, kot orkester pod vodstvom tov. Rojica, tam- btiraški abor pod vodstvom tov. Petka in priljubljeni harmoni- karji pod skrbnim vodstvom tov. Frasa. in tov. Baša, nadalje naši otroci iz otroškega vrtca, učenke osnovne šole Breg m osnovne šole Ptuj je mestna organizacija RK Ptuja počastila letošnji Te- den Jugoslovanskega križa tudi z raznimi dobrodelnimi akcijami, kakor pomoč najpotrebnejšim v oblačUih, pregled sanitarnih na- prav, nabava higijenskih naprav za higijenske kotičke Šole Breg in Ptuj, sestava seznamov mla- dink za tečaje telesne vzgoje ženske mladine, ki so se pričeli že 8. t. m. itd. I*redvsem pa je naša organiza- dja RK v Tednu RK poudarila važnost prostovoljnega dajanja krvi za transfuzijo. Dosedanji odziv prebivalstva mesta Ptuja, zlasti po delovnih kolektivih je že v letošnji akciji pridobivanja prostovoljnih dajalcev krvi doka- zal, da je človečanska zavest po- magati sočloveku med našimi ljudmi globoko ukoreninjena in da bodo prebivalci mesta Ptuja in okolice tudi v bodoče pravil- no razumeli poziv RK in se še v večjem številu prijavili kot pro- stovoljni krvodajalci V letošnji akciji prostovoljne- ga krvodajalstva je na ptujski transfuzijski postaji oddalo 439 oseb skupno 101,7 litra krvi, v Kidričevem 248 oseb skupno 57,93 litra in v Majšperku 65 oseb 16 litrov krvL V tej akciji se je izkazal tudi II. teren SZDL, ki je napovedal tekmovanje vsem ostalim terenom mesta Ptu- ja. Rezultat tega tekmovanja bo- mo objavili v naslednji številki. K tako plodonosnemu delu or- ganizacije RK v Ptuju so pripomo- gle tudi množične organizacije, Delavsko prosvetno društvo Svo- boda Ptuj, šole in naši najmlajši s svojim sodelovanjem in se jim tem potem najlei>še zahvaljuje- mo. Mestni odbor Rdečega križa Ptuj Dan mrtvih v Hajdini Občinski ljudski odbor ie tu- di letos po.skrbel za prisrčno, pietetno počastitev vojnih žr- tev, ki so pokopane na ha^din- skem pokopališču. §olsk3 mla- i dina je že dan nrej OF^krbela ' oba vojaška množična grobova : in ju bogato okrasila z ze'e- ' njem in jesenskim cvet jem. Globoko občuteni žalni govor je imel zastopnik ZB tova-^iš Elsner iz Kidričevega, tovarni- ška godba pa je zaigrala žalo- stinke. Poleg pred?t^vn-'kov krajevne ljud5ike olV.ssii mno- žičnih orgnniz.acij in šole je prisostvovalo žalni sveča'^osti zelo mnogo domačinov. R I. ■t Sedanje mestno letno kopališCe se da primerno urediti Ptuj, 11. nov. (UP). — Olepše- valno društvo v Ptuju je pred kratkim predložilo Gospod u-'. skemu svetu OLO predlog z načrtom in predračunom za ] preureditev sedanjega ptujske- ga kopališča. Iz načrta je raz- vidno, da bi se dalo ptujsko letno kopališče okusno pr-eure- diti in razširiti ob manjših s'cro- | ških, ker ne kaže. da bo mo- j goče v Ptuju v doglednem času j graditi novo kopališče ng dru- gem mestu. Na novo urejeni : prostor kopališča, s prestavile- ; nimi kabinami, z raz^ir-enim večjim in otroškim bazenom, prostorom za .sončenje, prhe za toplo in mrzlo vodo bi pomen'! Za Pttij veliko pridobitev, z^nsti če bi se ta načrt uresničil v prihodnjem letu Vsekakor je treba po^ir,7iviti pobudo 01ep3e\'alnc?a društva v Ptuju, ki se ie resno lotilo vprašanja ptujskega kopališča in ga pomaknilo z mr+ve točke ter tako u.stvarilo možnost, da se bo dalo ustvariti za ptujsko prebivalstvo ob Dra\n nro.^^tor ki bo v polni meri odgovarjal potrebam in nogoiem kop^n^a in sončenia Novi načrt tudi v celoti razblinla strahove m pred- ! \'idGvanja. da bi u+r^^nflo b-'f! na tem mestu kopališče škodlji- : vo za zdravje. : Verjetno bo go-s*v>dar^'-i cjvet! OLO temeliito razčVt^if možno-' sti tega načrta in da bo v ce- i loti podprl prizadevanje Olep- i sevalnega društva, Ljud"kega odbora mestne občine in ljud- stva samega, da pride Ptu^ čim- prej do dolgo želenega in pri- memo urejenega kopališča I (Premiera v ptuj rt^em giedalii^ču) . Nemikeg^ romantičnega pes- rdka Franza Grillparzerja (1791- 1872) literarna zgodovina ne šte- je med posebno pomembne liri- ke, vendar ga pa ceni kot moč- nega pesnika, dramatika, epi- gramatika, kulturnega in zgodo- vinskega kritika ter misleca. Grillparzer je v mladih letih ustvarjal pod vplivom dveh nemških velikanov Schillerja in Goetheja pozneje pa mu je bil vzor španski dramatik Lope de Vega. V številnih dramskih de- lih je zlil klas5iko z romantiko in ustvaril svoj lastni stil. V srednjih letih ustvarjanja se je zaradi odklonilne kritike nje- govih dramskih del užaljen umaknil javnosti in svojih zad- njih treh odrskih stvaritev ni izdaL ampak so jih našli šele v njesovi zapuščini Pred njegovo smrtjo so njegove drame sicer zablestele na raznih pomemb- lih nemških odrih prinesle so mu mnogo časti, vendar ga tudi to ča.^čenje ni moglo iztrgati iz osamljenosti. Iz njegovega lite- rarnega ustvarjanja veje osebni) pesniško doživetje, da je nniti srečo '=:amo v skromnosti in od- povedi V dram.^kih delih se razrčaranje vedno poiavlia kot glavna tema in tr-t?ika ni^i-go- vih junakov 1e v tom da nima- jo moči da bi se rešili neodloč- no^-ti in odpo^'•'?di ?-aloigra '•Ljubezni in morja va!ovi<' je naiboliša obialava grške pripovedko Hero in Lean- dcr Grška pripovedka poveli- hvJe ve'iko !iube-"^n Afroditinc luhovnic? Kero v Ssstosu ia mladeniča Lcandra iz Abvdo~-a z nasprolne ^^tranl hele-^r^ontske ob-ile. leand^r je vssko noč p"?plaval Hclesoont in obiskal pvoio ljubljeno Hcro. NG'':e vi- harne noči so ga zajeli valovi in vrf:^!i mrtvega na obrežje ob z.idovju stolpa, kjer ga je čaka- la Hero. Obupana in premaga- na od bole.^ti je Hero skočila s stolpa. Prinovcdka 'zvira iz ale- ksandfinske erotične poezije Obdelali so jo pe.S'd'-i r^^znih dob kakor rim^^ki p.?"-r!ik Ovid rene.'^.ančni Dcsnik-i. Schill^rr v znani baladi in d^ugi. Pri pre- mieri je nastopilo v glavnih vlogah jedro n-'š'^ga moškeTa ansambla in tri na novo anga- žirane igralke. Gi"illpar^er je fi-at^ed.Mo za- mislil v klasični ob'.iki ki za- hteva mnogo prostora in širine v in<:cenaciii in izvedbi. Poži- sor Pet^r Mal^c se je odločil v internreHciji dela za korririiT^o izvr^dhn Te n^^et^-^^^r od''>.''>v*» n? oi mogli z ničim^^r pobij.ati. ker ima kot '""ži'j'^r z^ to praTipi [x> oznanilu gledališkega lepaka smo pa vendarle pr-č-kov-ali originalno unri/o.-i+ev GnPpar- zorievega dela Gledališki looak bi na v^ak način i^^^^al 'dopo- vedati da bo tragedija dana v komorni iz-'~dbi i~o zami^tlih te- ga in tega. Trat^ediio smo videli v RkrČ.-^ni obl''i-:i in skorai bi rekli tudi orcd^^lp-no Sv^^^odnn inte^^.r.<^ta':^:^a kot baiadnjj zt-.fod- ha ali prav''iica k^^or si io ir z'"'.rn'slil rrž^^^^^r za'"'t'::va pr''"''^ lav'0 t^-k.^-.fa zmanjšan^'^ n^'^';!^ 7<^7->nV P^'^'='torr». C^-CT-in^r,.-,? M-H:s Kavč'- je «cr>m d"ibro orila'7r^ii rf^ž^-^^.^^^irvrrpM ■^t^e-n- tienip kljub ter-i!? pa ^e bil nro- stor tudi za tik n"čin p.prir.o- rit^^e le nr-^-<>-o-t f»i ^tr^ >-,ri-T^o'i'-o vrčic Afroditino svetišče, uporaba gr- škega stopnišča in poniaknitev kulise, ki predst.avlja morje in Helespontsko gričevje, nekaj metrov v ozadje bi učinek lepe inscenacije izboljšalo. Svojstve- na uporaba glasbenih vložkov, da so podčrtava poetsko-lirično vsebino in želja, da se ustvari kontrast k tragičnemu osnov- nemu motivu nemoči in pasiv- nosti obeh glavnih junakov, je ugodno učinkovala, kljub temu da spremljajoče glasbene vlož- ke navadno uporabljamo v pod- poro odrskega dogajanja po vsebini. Hero je igrala Boža Jesenko- va, nova pojava na našem odru. Reči je treba, da je kot igralka s čustveno besedo in skladno gerto navdušila publiko. Lean- der, Eoris Hočevar, je žal v igri ni do.spgal in jj ni bil enako- vreden partner, je pa učinkoval kot simpatična odrska pojava. Njegovi Igri manjka igralska sugo?tiv'nost. Vičar jo bil za vlo- go velikega duhovna premaj- hen. — mislim fizično — in ni mogel postaviti na oder hladne- ga toda maestetskf^ga velikega duhovna ki negira vse kar je človeško in se pokora^'« samo izkonptrui'-anim 7.anov'^dim bo- gov Fra.nio Guržer v vlogi Nu- klprosa E"i!:a .'5tph'ikova v vlo- gi Jante. M:ta Pirn^to^^a kot Herina niati in Daniel Sugman kot varuh trmplja so dali pri- merno soigro. Pri vr.ej If^pi reži^^erj-^vi za- misli in uspeli upri-^orinn ^'Liu- brezni in mor^a valovi« psm ob koncu prcmJero vendar žele', da bi raje vids-I originalno Grill- parzerjevo klasično tragedijo. T«i ž?lii sem se seveda moral odpovedati, kajti upri-oritcv ta- kega dela v kla5;'čnem stilu za- hteva mnogo Vočje število igral- cev in mnogo.prostora, te-^a pa mi nunanio Obiskovalce gleda- li26a veseli, da se j-a letošnja jr^-adr.li^-^-a sozana tako lepo raz- Žlvola. Ce bomo cstrli pri tem tempu potem smo pir»nričani, da tA bo ptujsko glr^V^lišče zapet priborilo svoio n^^k-d.Tnjo v^^iavo in. bo uprav.lčilo svo' ob.^toi v.'^3i kot polpa'"''-^no, če Ž3 '^o poslicno. gledališče. -l-o « OFPAJNC erfDA^J^C^. PTVJ Pefeh, 12. novembra 1953, ob 15 f.'i| uri- Prarz Gri;ipar?er: *UUBR2N] IN MORJA VALO- Vf-i Ičgedija v peHh d vanj M (csmih slikah) Dfuna "-epriza. Vlogo Nrirk'erosa igra Loize Matjašič. Zaključna prGdsta»'a ra ginn<"".7ijo. Snhola 14 r:nvembra 1953. ob 1'^ (3.) uri: Franz Grillparzer: -JJVBF7NI IN MORJA \'A!.0- Vl<\ trageaiia v petih dajanjih fo^mib slikah) Tretja renri^a VIcoo Naiiklsrosa igra Franjo Guržer Nedclia. 15 rrovembrn 1953, ob 15. (3.) uri: Franc S. Finžgar: '.DIVJI LOVEC«, narodna igra s r^tiem v štirih deianjib D^ve^^č fNanove'^''na pr"ds.t.ava Sureko- ve ki-^raodijs »Petera s ceste« od- pn^^c) ' (^f./rfpt yg nnvnrrf^^n 'P.S''. oh 20 f8). vr.: Fn^T G^Ml^ar-^er; y>JjrBF7N' IN .MO-^^M VALO- VI« tranediia v neMh H^-Manilh kr"i'on<>ma ori OLO Ptui in in? Starki Milana. namc,?:enca OZZ Ptuj. za semenska ■V-''pektorja na ob- m^^^^iu OLO Ptuj. Kot semenska inša->e'-torja bosta imela nalog- nadzirati promet s semenskim biagom pn dnlo:'lih urHbe in po na- vod'"|-'h I a >:'orr torij a za semen- konffn',0 R^jSt''a. r^roke (n c:: *ti v olJnbru W53 LESKOVr.C ROJSTVA: Kmoter Ma-ija i? Trdohojc ro- dila hčerko; Vindiš Marija iz V Varnice, hčerko; Smigoc.TiiJjjana iz Ve;'kcf;a Ok-ča sina; Topolo- vcc .Fožefa iz V Varnice, hčerko in sina Er:>pršič B.arbara iz Gra- dišča 9 sina POROKE- Krajnc Alojz iz Velike Varni- ce in Topolovec Marija iz Gra-ii- šča. SMRTI: Krajnc Ignac roj 7, 7 1953 iz Repišča 6. n^sre^c in nzi^c^a Kr-^va io v htp-vu po=:ko'lova'a ko;f^r;r Mariji Vrbnjak iz Mo- ravč 48 Padei je in si poš'-n.'lova] nos Frarif Golob 12 Ptuja Aškerčeva ulica 6 Pn padcu si ]e poškodoval prsni koš Skofič Franc iz Hajdi- ne. Pade' je z vozri, naloženega z drvmi m si po.tkodoval brbt'>oi- co Zupančič Sp. Haidina 45 Padel je z avta in si poškodo- val roko ir. nl.=svo Arneičič An- ton iz Ptuja Spodnji Breg 17 Pri padcu si je poškodovala de^no nogo Finžgar Cecilija iz Varoša 8 S sekiro se jo vsekaj v roko Požok Jože iz Miklavža 16 (star 3 leta). Nerodno je stopii s kolesa in Si poškodoval levo nogo Vido- vič An»on iz Krčevine 14 S kolesa je pad^a in si močno poškodovala glavo Novak Mari- ja iz Spuhlje 5 Cirkularka je poškodovala po glavi Firbas Matildo iz Moškanjc 69. Pri delu v rudniku si je po- škodoval nogo Skvorc Ivan iz Vičanc 55. V gozdu je pade! in si poško- doval rebra Svenšek Avguštin iz Jablovca 2. Nogo in glavo si je tsoškodo- vai Breznik Stane iz Gorišnice, ko ie padel, ker mu je pes sko- čil pod kolo. Avto je zadel na ovinku Ca- futa Stanka iz Vidma 22 pri Ptu- ju, ga vrgel 7 motorjem ter mu poškodoval glavo. [ Na plesu v ?ed!fi?ekn so se steph Svenšek .Jože i? Sed',Tše- ka jc osumljen da ie nabodel v po/.^m v hrbet in desno roko Ovča' Jožela iz Gruškovia l(5r> Na T5)em p\.:'su te bil zebodea 2 nožem v hrbef tudi Svenšek Jože iz Sedašfka •:5 Na domu je =in .Anton vrcel svoiega oČPta Potn/^nik Anto- na ij Maiskoga vrha štev. 14, v vrata da si je ta poškodova' rebra, Z nnžr m ga je Se zabodel v de^no roko Na ovinku je trčila v drugega kosfjlarja in si poškodovala gla- vo Prelog Ivana iz Gajevc Padel je s kolesa ker so se mu strle vilice, in si po^^kodoval glavo Cvetko Franc iz Strelcev 2 pri M^irkovcih Pri delu v tovarni si je poško- doval roko Klsmenčič Maks iz Ha:dine Pri nalivanju petroleja se }e vnel petrolej in opekel po obra- zu ''^irec Ivana iz Gorice 38 POKLICI KANADSKIH PETORK Znane kanadske petorke ki so od svojega rojstva stalno za- sledovane od novinarjev, so pred nedavnim dopolnile 19 let. Tri od njih obiskujejo neko ko- mercialno šolo četrta študira umetnost, a peta je ra\mo te cini stopila v kanadskem mestu Quebec v samostan. ŠPORT Tckrat le pcloviCnl ra2u!Uti Sobota : Drava 4.4 (2:1) Drava je bila enakovreden na- sprotnik renomira.alm igralcem Sobote, čep rov so ti ž« vodili z 2:0 Do poI'!ia a ;e Dr.-iva znišaa rezultat na 2:1, V (^irancm poi- času sc je pričela ogorčena bor- ba, potein ko je Soboia pover',!a ne 3:1 Dr.ava ip -nc^r 7;ii?.o'a. to:la domači so t->koj n:ilo do- sen^i š? en gol PoS3ra p.a ie Dra- va v r.^dniih minutah navalila in do-eotri lik prsd ko-:ro"i r^va ijo- la in s lem izenač-l.n Za D,'-avi> 60 biii u'ed- nnsti in se je Ali.imi.niju S^a^e v druaem po'času poTečilo. da te izen.-iri^ po Kure'i;'M in Hudale- su. Alumini) je bil tehnično bol> ši in b< po p^-iki-^.ani \gn mora! zm=*gati kar pa r>in ni uspelo predv^^em raradi nnodtočnosM nanadalcev Po tei nedelji D^^^va -^noef zasedla 3 mp*'o njedtom ko je polovičen uspnh nrir>ornorobota 6 2 1 3 22:25 5 Rudar fVel.) 6 2 13 111? 5 Celje 7 2 O 5 11:24 4 Ostali rezultati' Rudar—Proletarec 5 0 (1-0) Nafta—Želernifcr 4:3 (3 2) Celfe—Kovinar f^f.} 4:2 (20) RUDAR fV\~- A'''Mimj 2:2 11:0) POZIV Sklicujem, sejo ljudskega od- bora mestne občine Ptuj za dne 19. novembra t. L. ob 15 uri. v sejni dvorani Predsednik Voj^rinc Janko 1. r. IZ DOSINAVE KZ Dornava priredi 15 nov. t. 1. v zadružnem do^mu v Dor- navi veselico Dobiček te ve- selice so namenili ureditvi za- družnega doma Razglas Svet za gospodarstvo pri LO MO v Ptuju je pričel z uredi- tvijo obrtnih in registrskih do- voljenj ter obrtnega registra. Zaradi tega poziva vse one. ki vršijo krakršno koli obrt ali ki so jo svoječasno vršili ne glede na to ali so imeli obrtno dovo- ljenje ali ne na področju LGMO P'ui da se ? vsemi dokumenti ki se tičejo obrti javijo po slede- čem abecednem redu na LOMO v sobi štev 8 ,A—J v četrtek 19 novembra K—N v petek 20 novembra O—Z v soboto 21 novembra od 7 do 10 ure Vse one ki pozivu ne bi odzvali se bo ^mBtrrdo da ohrti ne izvršueio in da niso več med živim^ 'er vm bo obrt ugasnila Prei^sednik ?veta Virimnr Franc I r Avto-moto društvo v Ptuju bo v 7.3Če'ku m.-^sera r^prembra za- čc^io s šoferskim tečajem. Prijave sprejema do 1 docem- bra 1953 tov Rudi Novak na LONtO =;^ba štev 8 ati:l3TNI KINO PT1'J prcdvaia od 13, do 16 novem- bra am^iiš-ii film «NEVn>NI CLO'1i;K« !P tednik »Za nnvo rcmljo i,n Kruho. - Od 17 do ID povFnab"a nmeriški f:lm v.p.O?.'^'^N'\ ?5r COY« ^ tT-dni- ^A' ' 0:- AS! VTNOG^^AB. novejši na^^ad. 20 minut od žel po- sta^^e IvP-Pkovci. se proda. Vr.'vašai+e pri Beljaku. Velika NrdGlja POr-.IOfNICE v gostilni ali kjerkoli N;^slcv v upravi. F.Or!'OVNI$KE3,.\ L!CE?4CI- HANSGA BIK.-\. pincgavske pasme, eno in pol leta stare- ga, ter p".o;'"čic? za oblagame š^^^pdilnika. pT-odam I Kuko- voc Savc; št 1. p. Tomaž pri 0--mn;>u, PRCKIjrTJ^EM izrečene ža- 1-lvke Eel-'.ak Ivanu ter se mu znnvaliu^.^m za od^^tco od tož- be — T-.Iatjaš-č A-oi7.. Ptuj, PO '''TVN'^-1A r' A ^'^ITIT \ BSNAnMICE od B-:'ega do Turni'č z o-ebno izk3zn'"cD n voiriko kn1'Ž!oo ter 400 d n gctovine na ime Jagar>"c Milan -.Tc^bina-Cvetlin pm- pim da ,'',-^V^^me'^t--^ na n'is'nv ^'■•nd^* M"'ri^a ""i. P/.->rj- P'ui danar naj ob- dr.ži z--i nnsrada Ij.cri^^ rr-r--/\ ,p usnjena rokrv>a F"ul'''e 7:or^ da raid^no. NaMMe"'a orn^i:n, da jo p-^eti nagra-h izr.>či v urrsvl Pini«rVr»^q t-a-^-^^lka DavCili rpcmin Davčne zavezance knterih ra- čvir; dohodnine in prometnega dv=?vk^ voii v okT-aui Ptuj opcarjamo d,=i po"9Če rok za pharilo p'ednis3ne akontacije dcl'Tlninp >'sph oht'k 'n proT.nf- ma da\-k6 za IV trr,-Tie'^ečjp 19'-'< dre f- 11 i«lS3 Davčne do'žnik.° pozivamo dria! na pris-lni načrn pri č'mer bodo nastali zn<: ,1; st!o?,ki Obenem srororamo. dca bodo od 14. 11 1953 nanre, prodnje predme'ov ki «0 bili -^arubUeni za dolg dohodnine prometnem dav'';a in drun-;h pror,ačun.".kih dohodkov 7.c. ^1 tro.-ne-ečj^^ 1953 Davčne dolžnike pozivamo da ta dolg že pred postorikom javno n'odaio r>or^vne>o ker se s tem 'zognejo stroškom javne prodrije Okr-Tjii liudski odbor PMij Tajništvo za nos'-.odar'-tvo TJpr?va za dnhndke VREC NF VRAČAMO? Podjetje zs nakup m prodajo žita in mlevskih izde kov v Ljubljani ^e zaprosilo 4 11 t. 1, •Sekretariat za gospodarstvo nrj OLO za intervcnciio pa*om Tr- govin.-^ke zbornice in Trgovn- ske inšpekcije pri podietiih v okraju, ki .se bavijo s prome- tom z tnlevskim-, izdelki da bodo podjetja pravočasno vra- čala vreče Dosedanja praks,a nekaterih podjetij v LP.S v zvezi z ne- rednim vračanjam vreč ngrož.a redne dobave moke in s tem tudi redno pre='-rbo nekaterih krajev s kruhom. izvedlo prvi veliki proces, ki se je končal z ustrelitvijo istrskega junaka Vladimira Gortana. Leta 1930 so izvedli proces proti 87 Slovencem in Hrvatom, ki se je končal z ustrelitvijo bazoviških junakov Ferda Bidovca, Franca Marušiča, Zvonimira Miloša in Lojzeta Valenčiča. Toda ti juna- ški mučeniki niso bili osamljeni. V temni rimski ječi, ki nosi ime »Regina coeli« (Kraljica neba) je končal svoje mučno življenje Anton Gropajc, na bregu pred fa- šističnimi biriči je padel Drago Bajec in pred lastno hišo so ustrelili fašistični miličniki Va- lentina Eržena Po celi vrsti pro- cesov se je začel v letu 1941 ve- liki proce« proti Slovencem v Trstu, ki spada že v dobo nove svetovne vojne. Proces se je končal z ustrelitvijo Tržačana Pina Tomaž-ča in štirih njegovih tovarišev. Ostali obtoženci so bi- li obsojeni na težke zaporne kazni. V svetovnem spopadu med fa- šizmom in demokracijo je ljud- stvo JuTrske krajine takoj sto- pilo odločno na stran svetome- na demokratičnega bloka v pre- pričanju, da si bo z borbo pri- dobilo toliko zaželeno narodno svobodo fn da bo končno zdru- ženo s svoio narodno državo Ju- goslavijo. 2e takoj po napadu na Jugoslavijo aprila 1941 so se po vseh krajih Julijske krajine osnovali odbori Osvobodilne fronte slovenskega in hrvatskega naroda. Borba je dobivala ved- no večii obseg. V jeseni 1941 so vršile partizanske skupine sa- botažne akcije na pronah Pe- ter—Reka in Postojna......Trst, a že fpomladi T942 je borba dob;la značaj splošne narodne vstaje Splošna narodna vstaja in mobi- lizacija v partizane sta Se raz- mahnili v trenutku italiianske kapitulacije Samo v Jidijski krajini je bilo razoroženih nad 70.000 Italijanskih voiakov in za.sežen je bil ogromen vojni plen. Z novimi tisoči borcev je btlo osvobojene vse ozemlje Ju- lijske krajine z izjemo največjih mesf (Trst Gorica P'.ilj Rekg Postojna St Peter), tudi pri osvoboditvi teh mest so partiza- ni Julijske krajine pokazali veli- ko junaštvo in doprinesli ogrom- ne žrtve Ko je bila sklicana pariška mi- rovna konferenca leta 1946, da bi sklenila mir z Italijo, je bilo I splošno mnenje, da bodo zavez- ' niki popravili krivice, storjene ' Jugoslaviji, ki so jih bili vsilili z rapallsko pogodbo jeta 1920 To tembolj, ker je Jugoslavija bila na strani zmagovalcev, a Italija na strani premagancev Toda Ju- goslaviji niso dodelili vsega et- ničnega ozemlja: ne Kanalske doline, ne Beneške Slovenije, ne predela Gorice, Trsta, Tržiča tei severovzhodne Istre, nad 75.000 Slovencev (brez STO) je ostalo še naprej v okviru Italije ter iz- ročeno nadaljnjemu italijanske- mu nasilju. (Konec sledi) Si ran 4 PTUJSKI TEDMK Ptuj. 13 novemVra 1953 Čan izvršnega sveta LRS je govoril na pred#o4lnem zborovanju v Ptuju Ptuj, 11. nov. (LP). V sredo p.>}:odarske po- moči Zapada, o važnosti novo- gradenj na področju Bosne, o bratski pomoči med republika- mi Jugoslavije, o na.šem novem gospodarskem sistemu, o na.5ih žrtvah za utrditev obrambne nv>či JLA ter o vpra-šanju Tr^a in cone >^A« glede na sklep Angloamerikancev z dne 8, oktobra t. L Na koncu govora je govornik Kraigher Boris poudaril, da gremo na poslaniške volitve 22, tvovemhra ponosni na dose- danje uspehe, enotni in odločni storriti vse, da bo v naši domo- vini šel razvoj k nadaljnjemu utrjevanju soa demokraci- je, k nadaljnjemu napredku, krepitvi enotnosti in obrambne moči naše JLA. Zborovanje je končal tov. Tramšek .Tože, pred- sednik Sociali^stične zveze s pedlogom. da se pošlje z zbo- rovanja sektret^ariatu za zuna- nje zade\'e FLEJ resolucija s poudarkom popolne soglasnosti ljudstva ptujskega okraja s ko- raki in ukrepi nai.cga drž.avne- gs vodstva za zavarovanje ne- odvisnosti in pi^avic naših na- rodov pred sovražnim imperia- lizmom. Pred začetkom zborovanja je bil trg pred Titovim domom ix)ln raznovrstnih avtomobilov, s katerimi so prihiteli v Ptuj volivci iz Kidričevega, Majš- perka, Ormoža in drugod, da bi skupno s Ptujčani Fx>slu5ali govor tov. Borisa Kraigherja. Nabito polna dvorana ljudstva je bila dokaz priznanja in ve- selja, da prihajajo najvišji funkcionarji našega zveznega in republiškega vodstva v vedno večjem številu med ljudstvo, kar kaže na vedno večjo de- mokratizacijo na.še oblasti. V mirrcm, vsebinsko bogatem in lepem govoru je tov. Boris Kraigher seznanil vse navzoče zborovalce z najglavnejšimi; problemi našega časa in naše bodočnosti ter s stališčem na- šega državnega vodstva in ljud- stva do teh problemov. Iz aplavza in vzklikov v dvorani se je rnočno odražala neločljiva povezanost ljudstva z našim de- mokratičnim vodstvom ter vi- soka zavest, ki je mogoča samo v državi, kjer sta ljudstvo in vodstvo eno, kjer se to dela, kar se govori in kjer ljudstvo za- vestno doprinaša žrtve za do- j sego skupnega socialističnega smotra. j Starše, 8 nov. fAK). Velike-, ga predvolilnega ztK)rovanja, ki se je danes vršilo v prosvetni dvorani, sta se udeležila kandi- dat 7Si poslanca zvezne skupšči- . ne Za ptujski okraj tov dr. Jo- i že Potrč in kandidat za poslan- ( ca za republiško skupščino tov.' Lojze Fran.f^eš. j V svojem govorit je tovariš, dr. Potrč v preprostih :n vsako- mur razumlji\nh besedah orisal j splošen razvoi svetovne politike j v zadnjih 40 letih. Poudaril je borbo kolonijalnih dežel za ne- odvisnost, ki je po.scbno po dru- gi svetovni vojni bila uspešna, saj je danes skoraj tri četrtine kolonialnih dežel že samostoj- nih. Pri tem pa ima nedvomno veliko zaslug 1. 1945 ustanov- ljena organizacija ZN, ki je tu- di ena prvih borcev za mir. Go- voreč dalje o ohranitvi miru je tov. dr. Potrč dejal: »Mira ni mogoče doseči samo z besedami ali z lažnimi podpi- sovanji mirovnih pogodb, am- palt Za mir se je treba boriti in ta borba ni lahka. Da bi pa do- segli na svetu trajni mir sta potrebna dva pogoja: politična in gosiX)dai-ska enakopravnost med narodi. Trajnega mii-u ni mogoče ohraniti, čc obstaja raz- lika med malimi in velikimi državami, kjer si slednji lastijo večje pravice in oblast nad manjšimi. Prav tako ni mogoče doseči mim brez ekonomske enakopravnosti. Kjer je v eni državi blagostanje, v drugi pa beda, je vedno nevarnost, da se zaneti vojna. Zato tudi OZN pomaga zaostalim državam, da se čimprej gospodarsko in poli- tično osam.osvoje in se tako za- varuje mir. Jugoslavija se z vsemi silami bori za mir, saj mi VSi vemo, kake gro7X)te so nam prinesle vcine. Zato nas tudi dnjgi narodi spo-stu^ejo.« Tov. dr, Potrč je nadalje go- voril o pomenu našega upora leta 1948 proti Sovjetski zvezi in obrazložil ljudem državni kapitalizem ki se je porajal v SZ. Nato se je v kratkem usta- vil pri vprasan.^u Trsta nakar je prešel na na^e notranje-po- litične probleme. Poudaril je ix>men samoupravljanja v na- šem gosTM>darstvu, kj je le ena nadaljnjih stopenj pri domo- kratizaciji naše dežele. Dr. Po- trč je spregovoril potem še o novembrskih volitvah in njiho* vi važnosti. > Ob koncu je dejal: »Želim vam, da ob letoSnjih volitvah pokažrte zopet tisto enotnost, kakor do sedai. Le ta- ko enotni in močni bomo lahko neo\'irano korakali po poti, ki nas vodi v bol1?o bodcčno.st." Ln?d^e.so z vel-'ko »^ozorn.Dstio sledili dr. Pdrčevim izvaia- njem, sai ?-o se marsikomu da- nes raz^^istlli pogrni, ki mM še niso bili issni. Mladinka Sule^ kova sie je v imt^u vseh za4 hvalila tov. dr. Potrču za nje- govo rred'ivanje in deiala da bodo liudje iz Starš veseli, re 'ih bo tov Potrč tudi v bodoče še kdaj obiskal, -ak. Kaj zanima starše ptujskih gimnazicev V nedeljo dopoldne sta bila Da ptujski gimnaziji dva rodi- teljska sestanka, eden za starše prvošolcev, diugi za ostale vključno do četrtih razredov. Po ravnateljevem p>oročilu o vz-gojnih, učnih in šolsko-orga- nizacijskih vprašanjih se je raz- vil živahen razgovor. Starši smatrajo, da je treba v interesu šolskega dela in zdravja otrok čimprej rešiti vprašanje gimnazijskih prosto- rov. Sedanje poslopje, ki je bilo zgrajeno pred 54 leti za pešči- co ptujskih meščanov, že zdav- naj ne ustreza več potrebam našega časa. Danes obiskuje gimnazijo 888 dijakov, kjub te- mu, da imamo v okraju poleg te še osem nižjih gimnazij Pet razredov ptujske gimnazije go- stuje v približno kilometer od- daljeni osnovni šoli. pet razre- dov pa ima popoldanski pouk. Tudi učilnice so za visoko šte- vilo dijakov v posamezjiih od- delkih mnogo premajhne; one na severni strani poslopja pa so poleg tega še mračne, da se je treba cesto tudi preko dneva posluževati umetne razsvetlja- ve. Gradnja nove gimnazije v Ptuju je stvar naše odgovorno- sti do doraščaioče generacije, s tem pa tudi stvar ča.sti in po- nosa ptuj.skega okraja Večina dijakov prihaja na gimnazijo iz okolice F*tuja Zato so izrazili starši željo, da bi prestavili po možnosti v.^e po- rrjld^nske ure na donoldanski čas. Novi umik to do neke me- re urošteva. ni pa mogoče pre- staviti vseh ur. prav tako pa ne bi bilo koristno združiti ur za vaje pevskega zbora. Starši ugotavljajo, da je učne tvarlne toliko, da primanjkuje dijakom časa za učenje. V tej skrbi staršev dijaki nikakor no smejo biti prikrajšani v teles- novzgojni dejavnosti in tudi ne v vsem drugem udejstvovanju, ki podpira razvoj njih ustvar- jalnosti in dviga njihovo druž- beno z-avest. Starši menijo, da bi bilo tre- ba bol-^e urediti vprašanje uče- nja tujih jezikov, da ne bi pri- šlo do nevšečnosti ob prestopu na drug zavod Pri nas študira- jo di.^aki angleščino, na nekate- rih strokovnih šolah pa nada- iju.^Sejo z nemščino. 'Pogosta rnenjava učnih knjig močno obremeniuie starše v fi- nančnem pogledu. Nadaljnji razgovor o vpraša- nju ocenjevanja so zaključili z ugotovitvijo, da je treba nava- jati dijaka vselej k samostoj- nemu delu in premagovanju te- žav, ker ho le tako učno tvari- no dejansko obvladal, obenem pa bo v sebi razvil sposobnosti, ki jih zahteva nadaljnji študij in končno sleherno delo. Vso pomoč, ki je dijakom potrebna, lahko daje dijakom šola Po- sebne instrukcije za nižješolca so um.estne le v izjemnih pri- merih. Trajno znanje in spo- sobnosti je mogoče pridobiti sa- mo z vztrajnim in sistematskim delom od začetka do konca šol- skega leta. Diiaki, ki tako de- lajo, morajo doseči uspeh. Tak s;istem dela preženo tudi »strah« pred profesorjem, »tremo* pred šolsko nalogo in podobno. Glede obiska kinopredstav so mnenja deljena. Eni se zavze- majo za tako zvane šolske pred- stave, drugi so mnenja, da lahko ocenijo vzgojno vrediiost filma starši sami in da lahko tudi tolmačijo film svojim otrokom tako, kot to odgovarja njihovim interesom in nagnje- njem. Vsekakor lahko obisku- jejo nižješolci kulturne prire- ditve in kinopredstave le v spremstvu star.šev Pomemben je bil razgovor o tem, kako pravilno reagirati na razne pubertetne pojave, ker so ta vprašanja baš na nižji stop- nji vedno aktualna Najrazlič- nejši konflikti, disciplinski pre- stopki, nedostojnosti in slično, izvirajo najpogosteje iz po- manjkanja pravilne spolne vzs^o. je otrok. Tudi v tem pogledu morajo biti ukrepi šole in do- mri v soglasju Razgovor s starši je postal sestavni del učnega in vzgoj- nega dela na gimnaziji Izobra- ževalna dejavnost in razvijanje socialistične zavesti ob nenehni krepitvi materialne osnove je ena najvažnejših nalog vse naše družbe i Jesenski dnevi, ki so sprem- ljali kmečko mladino ptujskega okraja pri izvajanju desetdnev- nega jesenskega zborovanja ni- so ovirali .stoodstotnega obiska, ker je bila mladina spričo eno- stranskega sklepa Angloameri- kancev, d£ se Trst in cona A priključita Italiji, bolj kot kdaj- koli strnjena in je z globokim zaupanjem v zmago resniee iz- j vrševala .svoje naloge Njena zavest je rodila velike uspehe v disciplini in požrtvovalnosti, tovarištvu in osvajanju pro-, grama predvoja.^ke vzgoie. S stoodstotno udeležbo je mladi-: na še enkrat m.an^festirala enot-! nost svo'ih vr5t in dokazala, da so ji sveti vsi ukrepi, ki so usmerjeni izgradnjo lepše in boljše bodočnosti vseh naših narodov in v izgradnjo čuvarja no^e neodvisnosti naše slav- ne JLA. Kdorkoli ;e imel priliko opa- ?T»vati letošnje jesensko zboro- vanje, je dobil vtis. da je težko določiti; kateri center je bil boljši Tekmovanje v čast 22. decembra — dneva Armade — je zajelo skoro vso mladino. V centrih so tekmovali vodi med seboj, pa tudi desetine in posamezniki. Nihče ni hotel iz- ostati. Vsakdo se je trudil, da bi pridobil čim ver osnovnega voja.škega znanja, pa tudi pri izdelavi pripomočkov za razna predav?nja in izvajanje vaj niso hoteli zaostajati. Med cen- tri druge in tretje skupine, ki so vsestransko dosegli najboljše uspehe. spadajo predvsem kmečki cenlr- predvojaške vzgoje: Gorišnica. Ormož. Ma- kole, Grajena Star,se. Rogoz- nica. Zehale Juršinci. T-.elje, Središče Podgorci in Polenšak. Ti centr' so doseg;!i povprečno iTrav dober uspeh. Tudi v Pod- lehniku, Trnovski vasi in De- stemiku ie bilo izv^aianje vaj in o=^'ajanja znanja zelo dobro, vendar ie pri n^'h zmanjšalo število tor-k nekoliko postopkov, ki so v glavnem odraz nezain- teresiranosti za to ogromno na- logo od strani orpr.nov oblasti. Tajniki navedenih občinskih ljudskih odborov (iz\rzemši taj- nika Tmov.?ke vasi. k' je bil odso'en). ki so bili osebno za- dolženi za izvršitev prirrav in samega zborovanja, svojih na- log ni,<:o izvedli v celoti, niti ob nravem času ni H oo nalogah kontrolnih organov. Tako so ostila nekatera vprašanja ne- rešena, in sicer nekie glede evidence mladincev aH udelež- ba popravila 'n nabave potroH- n^h prioomočkov za izvedbo VSI. či':1oče orožja :n kar je naj-<'-ažnejše političnem delu med mladino. F»rav zar-adi tega pa .]r nrlšlo tako daleč, da so kontrolni organi na.šli v ObLO I>e<:temik prvnol-nom:; zarjavele puj\-e> rvr^T« (5-,-ri zbcovan^a ni b'''o ""^ ^^rr>ol•»g'^ ni+i o^^^h pripomočkov, s katerimi je ObLO razpolagal, da niso bili obveščeni o zborovanju vsi mladinci in da je na okraju zaradi takega odnosa ObLO do predvojaške tudi prišlo do di-1 sciplinskih prestopkov od strani; posameznikov Zlato ni čudno;}! da v Podlehniku nikakor nisc^; mogli doseči popolne udeležb^^ in da v Trnovski vasi kljub^ dvakratnim opozorilom ObLO niti do konca zborovanja niso uredili vsega potrebnega za iz- vajanje programa. Upravičenti,, si lahko mislimo, da predstav^;: niki teh ObLO niso doumeli potrebe, pripravljenosti in vda-/ nosti mladine njihovega pod- ročja in niso pravilno pristo- pili k vzgoji mladine, ki jo mo^ ramo vzgajati v duhu priprav-^ l.jenosti za obrambo naše svot bode in naših pravic ter vseh pridobitev naše revolucije. Mla- dina je sama obsodila tak od-- nos, zato morajo ObLO v bo- doče s tem računati. Naši rezervni oficirji, pa tudi podoficirji so tudi to pot pra- vilno pristopili k izvršitvi tc naloge. Vsako jutro so bili prvi, odhajali pa poslednji, kajti po končanih predavanjih in vajah so izvršili vse priprave, da bi naslednjega dne bila predava- nja in vaie čim bolj temeljite in zanimive. Poleg posebne pažnje, ki so .jo posvečali naj-, osnovnejšim kretnjam in disci- plini, je biia tudi ostala .snov programa vedno vzorno obdela- na. Posebna pohvala pripada komandirjem centrov in vodov, ki so svoje centre dvignili na dostojno višino Ti-op Ivan. So- naja Milan Mohorko Božo, Berdori Martin Pani- Mirko, Stanič Stane. Zlahtič Anton, Kajzersberger Alfonz, Ploh Ivan, Ogrinc Franc, Bajgot Dušan, Zoreč Janko Kline Stanko, Hor- vat Stanko. Kokol Anton — vsi rez. oficirji in podoficirji so s posebno pozornostjo vodili in vzgajali mladino in tudi dose- gli najlepše uspehe Mnogi od njih so se dnevno vozili na zborna mesta tudi do 30 km v obeh zmereh, in to ob vsakem vremenu. Vse to zavzemanje in vložen trud dokazujeta, da so rezervni oficirji dobro razumeli svojo vloge v Izvenarmadni vzgoji naše mladine in da so častno izvTšil' naloge, ki so bile pred njih postavljene V okviru uredbe o predvoja- ški vzgoji organizira Rdeči križ te dni zdravstveno prosvetne tečaje žen.ske mladine. Ker pa je naša JLA neposredno zain- teresirana na rezultatih in uspehih teh tečajev, ki so predvsem namenjeni koristim mladink samih, s tem pa tudi dvigu zdravstvene in higienske ravni vsega našega ljudstva, ki je vir kadra za JLA. pozi- vamo mladinke, da sledijo uspe- hom mladincev, predavatelji pa zeledu naših rezervn-h oMcir- jev. Okrajna foruma ljudske obla- sti in RK sta ob požrtvovalni pomoči vaškega učitel.istva. po- litičnih in gospodarskih delav- cev na vasi pridno na delu — da nudita čim širšemu krogu kmečke mladine vse ono teore- tično in praktično znanje, brez katerega si sodobno razgleda- nega mladinca ali mladinke ne moremo več predstavljati. Dne 8 novembra je pričel z delom obvezni tečaj RK z:a žensko mladino, ki ga obiskuje 47 tečajnic. Vsa predavanja (62 ur) raz«! strokovno zdrav- stvenih in pazovskfh (22 ur) so prevrreli člani domačega učitelj- skega zbora Tečaj, ki ga vodi učiteljica tov Gabrovec Marija, ni imol z leto.šnjim pričetkom dela posebnih težav, ker ima ta tečaj že nekako tradicijo iz pre- teklega let? in so se mladinke že prepričale o vrednosti in o potrebi poglobitve in razširitve svojega znanja. Tu bi si želeli nekoliko več razumev.^nja okr. odb. RK za materialne potrebe tečaja (priznanje vsaj .skromne nagrade snažilki šolskega pro- stora in skrb za potrebno kuri- vo brez katerega tečaj v zim- skih mesecih ne bi mogel oprav- ljati svoje naloge)! i 5. novembra 1953 je bil v šoli na Hajdini orinravljalni sesta- nek za ustanovitev kmetijsko- gospodarske šole. Nav^zoči pred- stavniki krajevne ljudske obla- sti, zastopniki šole in u''tel'- stva. funkcionarii drtižbe-nih organizacij in kmetijski stro- kovniaki ter posamezniki ki > uvidevajo nujno p^^tre^o po dvigu splošro-izobraženega ni- voja in strokovnega znan-^a na- ^e šoli odrasV mo5^wlinle. da t rarnmevnn-jem Jn v spoman.^n kor1«fnorti r.a.š«sra hof»nia "T)re*TOr.}o metljaj že celo zimo razjedal jetra in bodo posledice njegovega delo- vanja že prehude Ohranili si boste marsikatero živinče in mar«^ikateri kilogram mesa. Vet. L. A. Rojstva v Ptuju: Leopold Angela Zasadi 4 je rodila hčerko Angelo; Pivec Zora, Prerod 17 — Branka; Frlc Hedvlka, Gorišnica 3 — Mirija- no; Rijavec Vekoslava, Siuki 6 — Mileno; Fijan Ljudmila. Ptuj, Ormoška I — Vlasto; Zaje Ka- tarina, Apače 63 — Silvo; Fe- guš Katarina Sedlašek 12 — Janeza; Kopčič Kristina. Jir- šovci 17 — Milana; Goznik Ma- rija, Ptuj, Znidaričeva 17 — sina; Cetarič Frančška. Budi- na 6fi — Rudolfa; F^lnterič Oti- lija, Dolič 32 — EIiz,^b=to; Dre- vcnšek Savka, Turnišle 78 — Du.-ana; Sirec Matilda. Sester- že 39 — Marjana; Furek Ana, Zlatoličje 16 — Jožofa; Hrnčič Slava. Ormož 18 — M llco: Ve- lečič Alojzija Virje 235 — Fe- liksa; Drevenšek Alo:'ziia. Kr- čevina 37 — Marijo; Ir2l Ana, Ormož 44 — Mnido; Plohi Ana, Rotman 53 — Terezijo; Dr Za- Inžnik-Neudarer Ljub" Sredi- šče — Ljubo; Gojkošek Tere- zija. Dornava 105 — Daniielo; Kokolj Marjeta, Ormoš 48 — Nado: Pemek Mnrija. Rabeljčia vas 31 — Elizabeto; .^cr.tla Marjeta. Dornava 1 — Leodino; Cimcrma-r; Antonija, Ormož 73 — Danila- Notesberg Neža. Pt-ij, Ormoška 5 — Silvo- Brunčič Angela, Gorca 119 — Marj.ona; Sakelšck Ana. .Scr^lnš-k 17 — Stanislava: Kokot Neža. Kldri- .levo 3 — Zdenko. Poroke v Ptuju: Zuran Mirko iz Draženc 3 in Svenšek Silva, Ptuj. Cankarje- va 12; Mohorko Drago iz Ptuja in Muster Juljana iz F^uja, Or- mo.ška 7- Gjurasek Julij iz V:- čave 47 in Stepišn'k Olga iz Ptuja, Trg svobode 7. Smrti v Ptuju: Bizjak Marta, roj. 1953, Bu- dina; L^ajh Marija, roj. 1871, Vičava 31; Sajko Terezija, roj. 1884, Ptuj. Prešernova 16. Cene na ptujskem živilskem trgu v sredo, dne 11. novembra 1953 za liter, kilogram ali komad Vrtnine: čebula 30, česen 150, fižol luščeni 50. hren 30, krom- pir 10, peteršilj 40, pesa rdoča 20, por 25. redkev 15. solata 25, zelje rdeče 10. zelje v glavah 3 do 5, zeler 40. Maščobe: maslo surovo 400, zaseka 250. Žitarice: koruza 25. proso 30, pšenica 35, zdrob koruzni 40, kaša ajdova 100, kaša prosena 50. I Perutnina: kokoši 350 do 400. purani 500 do 800, piščanci 250 do 500. Mleko in mlečn! izdelki: mle- ko 20, smetana 120, sir 50 do 70. Razno: Pobe (sivke) 40. jajca 13. kostanji 25. med 280 repa kisla 16. korenček 20 do 40, ohrovt 15. CENE PRI ROŽNIKU PTUJ: Jabolka 32. hruške 28, orehi 115, čebula 28. česen 130. krom- pir 8.50, kaša prosena 50, fižol luščeni 80. Slovenski pregovori in reki Zmota človeku ne dž videti resnice. Iskren in raven pogled čisla v^es svet. Mladih ne sodi prenaglo, a mrt- vih ne budi. Ako pravica ne pomaga, krivica ne tx>. Prej dobiš od mrtveca besedo, kakor od bogataša dar. Rahla beseda srd utolaži. Izkušnja je kos preroka. Huda bolezen je ta, če se pre- obje kdo belega kruha. Ako hiša pogori, dolg na vrat letL Jabolko zrelo — pade samo. Vremenska prerokovanja v obliki pregovorov NOVEMBER — LISTOPAD Kakršen je Konrada (26.) dan, takšen bo malone ves .svečan — februar. Kakršno je vreme na Lenarto- vo («•). tako bo do božiča. Kolikor ima Lenart (6.) snega na planini, toliko ga ima bo- žič v dolini. Listopada zmrzlina. je svečama ne bo; listoprda južnina. bo svečana mrzlo. Ce Cecilija (22.) hudo grm:, do- sti pridelka kmet ob letu dobi. Cecilijino grmenje dobrega leta znamenja. Elizabeta na belem konju pri- jezdi. Katarine dan ne laže. če po sebi prosincu vreme kaž?. Martin oblečen aii meglen, pride , zima voljna kakor jesen [ Vreme Katarine tudi pros.nca ne mine.