264 številka
Ljubljana, v ponedeljek 16. novembra 1896
XXIX. leto.
shaja vsak dan »vHtor, udmii nadalje in praanike, ter velja po polti prejeman aa a vitro-oper« k o doSete na vse leto 16 gld., aa pol leta 8 gld. ia>strt leta 4 pld., ea jeden ttfBM 1 gld. 40 kr. — Za L j obijano bron pošiljanja na dom aa vso leto 13 gld., aa eetrt leta 9 gld. 30 kur., aa jeden meneč 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa bo po 10 kr
na mesne, po 30 kr. aa četrt leta. — Za tnje desele toliko vefl, kolikor poštnina aaa&a. Za oinanila platoje M od Itirirtopoe petit-vrata po 6 kr., če bo oananilo jedenkrat tiska, po 5 kr., te se dvakrat, in po 4 kr., te ee trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj m i k vole franki rati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniltvo je na Kongresnem trgu ftt. 12. Upravniltvn naj ee blagovolijo poiilfati naročnine, reklamacijo, osmanila, t j. vae administrativne stvari.
Bismarckova politična oporoka.
Biaaarckova odkritja o zvezi z Rusijo so vzbudila nenavadno senzacijo. Naj Bismarckova g'a sila te tako opravičujejo bivšega nemškega kance-larja in dokazujejo, da njegova politika ni bila naperjena proti Avstriji, vendar jim noben razsodni človek ne bode verjel. Da js B smarck imel proti Avstriji dobre namene, bi vse stvari ne bil tako prikrival, temveč bi bil obvestil avstrijske državnike. Bismarckovo delovanje je bilo v vsem jako zvito. Kavno v tem času, ko je bil v sporazumljenju z Kosijo, je zahteval velike stote za oboroževanju. Da bode državni z bor hotel te svete dovoliti, je •likal odnošaje z Kurijo v kaj temnih barvah, dasi je bili njo v zvezi in je dobro vedel, da se Nem Čiji ni bati, da pride mej dva ognja, ako sama ne začne vojne.
Zares, vprašati se moramo, zakaj je Bismarck tako odločno večkrat zahteval povekšanja vojske, ko je vedel, da mu od Rusije nevarnost ne preti; Francije se mu pa tudi ni bilo bati, ker je nemška vojska vsekako boljAa in večja kakor francoska.
Zato je jako verojetno, da je Bismarck delal na vojno mej Rusijo in Avstrijo. Podkupljeni nemški in roški lit ti skušali so vneti sovraštvo mi j Avstrijo in Rusijo zlasti zastran balkanskih zadev. Nemška diplomacija je pa tudi ta svoje storila. Da Bismarck ni dosfgel svojega namena, zahvaliti se je previd nosti avstrijskih državnikov in miroljubnosti Rusije. Pokojni rueki car se nikakor ni hotel odločiti za vojno. Tudi ruski diplomatje so sporne T, da bi Rusija šla le za Nemčijo v ogenj. Tega pa v Pe-terburgu niso marali. Ko bi bili Rusi napali Avstrijo, bila bi Nemčija mobilizovala tudi svojo vojsko, da Avstriji odtrga najmastnejši kes. Zanimivo je, kako se je izrekel o tem ozirn neki avstrijski narodni parlamentarec proti dopisniku časopisa „Bresl&uer Gorrespondent". Ta parlamentarec imenuje Bismar-kova razkritja ženijalno potezo na diplomatični £a hovni deski. To odkritje se velikonerndki listi proglasili za operoko tej. a veli bega državnika, ki je z
Koncert zborov »Glasbene Matice" na korist družbi sv. Ciria in Metoda.
Program koncertoma, katera sta Ee vršila dva dni zapored, dre 14. in dne 15. t. m, se močno razlikuje od programov, kateri so se so sicer sestavljali za koncerte „Glasbeno Matice". Zgodilo bo je to iz lahko nmljivih razlogov. Kotcert, prirejen v dobrodelen nam« n, mora računati na to, da privabi kolikor mogoče občinstva, a Čista in vzvišena umetnest je siiširn kregem toliko nedostopnima, kolikor jo čistajša in vzviSenejča. Da se ugodi mnrgim ali vsem, ee je to pot opustila prejšnja hvalevredna brezobzirnost, po kateri so se ne glede »a obitk pioizvajali zgolj viseki, retnifni umotvori, >n tako je prišlo na program mej drugimi tudi nekaj del, mej katerimi naj bi našli tudi mnzikalno manj ■zobiažeti ali nič izobraženi nekaj, kar jim ugaja. Priredila se je akademija.
Za u\cd te je določila Beethovt nova cuver-lora „BlagcsJovljenje" (,Weihe des Uauses".) To je veliko delo, saj je bil Beethoven vedno velik, ter P*iČa, kako ztartenit je ženijalen tkladatelj tudi v delih, katera ee ne Štejejo mej njegova najznamenitejša. Po tej, pod spretnim vodstvom gospoda U»rina proizvoj.ni kompoziciji ss je na improviziranem odiu predstavljal dre molet, alegorija „Materine sonjo".
orlovo bistroumnostjo spoznal, da se Nemčija ne more razširiti na zapad, temveč se more znatno povečati le na neko drugo stran. Bismarck je s svojimi razkritji hotel nemško vlado in nemški narod opozoriti nn to, kaj jima koristi. Knez B smarck je žo naprej vedel, da pride do vojne mej Rusijo in Avstrijo. V tej vojni bode gotovo Avstrija tepena in prišel bode za Nemčijo čas, da raztegne mejo do Jadranskega morja. Ta nemški parlamentarec se nadeja, da bode nemški cesar poalušal svet kneza Bismarcka, ker se je tam izrekel večkrat že v ve-likonemškem smislu. Sicer se bode pa cesar Viljem moral udati sili razmer.
Ta izjava parlamentarca je za nas jako poučna. Znano je dobro, da naši narodni Nemci imajo zvezo z oplivnimi osebami v nemškem cesarstvu in zatorej ni izključeno, da jim je znano mnenje tistih krogov, s katerimi je največ občeval knez Bismarck.
Sedaj je jasno, da je resnično, kar smo večkrat trdili: nemškonarodno gibanje je sovražno naši državi. Nemški narodnjaki bi radi videli, da Avstrija razpa de in da se vse dežele naše države, ki so pripadale bivšemu nemškemu cesarstvu, pridružijo Nemčiji.
Avstrija je drŽava, katero bi Nemci radi nni-čili. Na to delajo nemški diplomatje, pa tndi nem* ŠkonE rodno Časopis jo deluje na to. V Nemčiji bolje očitno, v Avstriji belje prikrito. Avstrijski Nemci niso zadovoljni, vedno hrepene po tem, da se združijo s pruskimi, če tudi se jim v naši državi ne godi nobena krivica. Pa naj jih vlade še toliko božajo, pruscfilstva iz nov h naroduih Nemcev ne bodo odpravile. Vsako pospeševanje nemštva v naši državi složi le nasprotnike m naše države.
Ko bi av&trijski državniki ne bili s slepoto udarjeni, bi že davno bili morali spoznati, da je jedini avstrijski nerešljivi živelj baš S'ovan. Naš naredni obstanek je tesno zvezan z obstankom avstrijske države. Že iz narodne sebičnosti moramo delati za ohranjenje Avstrije, da ne pridemo pod Nemčijo ali Italijo, kjer bi bili v narodnem cziru izgubljeni.
Nemci bodo pa vedno delali na to, da se ureBnči kar je označil omenjeni parlamentarec za Bismarckovo politično oporoko. Pa tudi v Nemčiji so ljudje, ki bodo delali na to Mi ne rečemo, da morda sedanji nemški državni voditelji <> Mirujejo nemško politiko, a Bismarck je zapuefrl gotovo veliko vrsto diplomatov svojega mišljenja, ki bodo dosledno delovali, da se uresniči to politi no združenje avstrijskih Nemcev z nemškim cesarstvom. Slednji čas utegnejo dobiti možje Bif marekovega mišljenja državno krmilo v roke. D sti nemških diplomatov drugačnega mišljenja t-u!i ni, kar je vidno že iz tega, da js cesar Viljem moral m'.; ti naslednika Bismarckn mej vojaki, ko se je hotel ieogniti Biemarckcvih prijateljev.
Avstrija mora torej gledati, da »i emancipira cd Nemčije in si poišče drugo zvezo. Posebno jej je skrbeti za dobre odnošajs z Ribjo. Sedanji minister nnanjih ntvarij grof Gohicl:ow3ki tudi deluje v tem smislu in se je slednjič glede balkanske politike sporazumel z Rusijo. Notranja politika pa mora delati na to, da nomškonaicdm^im gibanju izpodmakne vsaka tla in slovrn^tvu pridobi veljavo, katera ttu gre. Močno slovanstvo v Avstriji bode huda ovira rBzairjajoi'omu se nerast.v u če bode avstrijska vlada v tem smislu pes!opala, ostane Bismarckova politična oporoka le zapeljiva iluzija narodnih Nemcev.
Državni zbor.
£b \a Dunaju, 14. novembra.
Razprave v zbornici in v proračunskem odseku tečejo hitro. O refnično temljJih posvetovanjih niti govera ni; največ se govori skozi okno, kajti nove volitve se bližajo in marsikateri poslanec čuti potrebo, prikupiti se svojim voiilivm.
Poslanska zbornic* je v zadnji seji dognala specijalno debato o cbrtni noveli. Tudi v tej seji se je kakor v vsth predidočib, obfi r»io razpravljalo o posamičnih predlcgovib! določbah, ali nobeden rasnih governikov se ni povzpel na višje stališča, nobeden
V zadnjem čaen r?o jako ugledni umetniki poskušali oživeti ta genre, ki je utonil v valovih naturalizma, naj cmenimo le Lagodeya. Gospodu Ganglu gre dvojna zahvala: da je s takim delom obogatil slovensko književnost in da je napisal alegorijo, jako praktično in pir&bno za dobri dolue predstave, katere fe zlasti ra deželi pogoetoma prirejajo. Seveda se bedo morale predstavljalke lotiti svojih ulog s tako ljubeznijo in ucemo, kakor gpdč. Marica Venca j-zova, Antonija Jamšekova, Vera V e n c a j-zova, Leopcldina Trtnikova, Miroslava Dolenčeva in Marijana Prosenčeva, ki niso samo s svojo naravno gracijoznostjo nego tudi z dobrim karaklerizovanem postavile delo v pravo luč.
Pri naelednjih muzikalnih točkah so je pač tako-fe računilo: Rubinsteinova „Rusalka* bo za muzikalno in poetično omikane, Foersterjeva „Kitica slovenskih narodnih pesmi" za vse, Mašekov nKdo je mar" pa za tiste, kateri nimajo posebnega mu-zikalnega ukusa.
„Rusalk;*" zamore narediti velik utis. Ako bi kdc v temni dvorani slišal to žaloBtno monotono petje vodnih vil, iz katerih se mehko in zibaje dvigne solo, imel bi popoln užitek. Preveč luči pa ni na korist t* j sarjavi Ruhinr-teinovi skladbi. Zbor je to tkladbo — če no upoštevamo alt solo, pri katerem je pevkira ritmična nesigurnost in d Intoniranje motilo — prav di sfojno pel, drugi večer celo izvrstno.
Fteislerjovn „Kitica* jo de!o, keker ustvarjeno
za take prilike. Skladatelj ni nikjer po;abil, da ja K lizik, kajti svetal in aranžiru {a rnnz,kalno jako spretno in blagoglasno razna ■»• vodna ptSirj?, a skrbel, da zamere njegovo sk idbo vsakdo umeti.
Ma5; kova kantata se j« \,(!;. ra* ttda samo kot reminitcenca na Jepo sfure č 1 o". Kot tnuzik jene umejem, to se pravi, ne Utnejem, kako more kerna ta prenaivni tekst in ta stercva, topolno uedostajanje uknsa in omike kpžcča mu<ika ugajati.
Ako je bil s to skladbo kdo zadovoljen, bil je to najbrž le radi izvajanj v kajti eoU^ti, gospod Nolli, mojster takozvani ga bel canto, in gospod Meden kakor tudi gospod Čer i u kot dirigent so zastavili vso svoje nenavadna s'fe, da iz nič nekaj narede.
O vodstvu gospoda Č e r i n a naj za so<'aj -— kajti v minolih koncertih ni še «1« fnitivno nastopil kot umetnik — rei^emo le, da dirigira in studira mnzikalno jako dobro, srgnrro in teretno. Mnoge nove pevke v zboru to sčasimu gotovo izobrazil. Konstatovati je pa, da se je zbor tudi lofos vzdržal na svoji umetniški viscč:ni tn d;i smemo torej od prihodnje eesone mnogo pričakovati.
Da nista imela koncerta plemenitega namena in je bila vsakega zavednega Slovenca dolžnost, priti k njima, rekli bi, da je bil obfal pa dt her, a z czirem na nemen se rana » č re.;, da bi bilo ob« čimtvo zlasti d-.ugi vi.čcr motalo koncert Hivilntjii obiskati. K. II c f f m e i s t e r.
ni označil, kako bi se propađajočema obrtništva resnično pomagalo, kakih socijalnih reform je treba za rešitev malega obrtnika, ker hoče vsak mesto s temeljito socijalrio operacijo pomagati obrtnemu stanu — z domačimi zdravili!
Konec zadnjo seje se je začelo razpravljati o velovažni stvari, o načrtu, s katerim se določajo pogoji za zavarovanje proti ognju potom deželnega zakonodajstva. / • nanio v pravi, da br.de ta zakon le okvir, za čigar popolnitev naj se prizna kompe-tenca d ž zborov. Ti naj po tem načrtu imajo pravico določiti, ali naj morajo biti zavarovani sploh vsi objekti, ali samo objekti gotove kategorije; ako se dež. zbori izreko za obligatorno zavarovanje, morejo to izvršiti ali deželni ali zasebni zavodi, v prvem slučaju se uvede monopol, ali deželna zavarovalnica ni primorana omejevati svojo delavnost samo na jedno kronovino, nego jo sme raztegniti tudi na druge. Ta na M je izdelan po nasvetu, kateri je stavil že 1 1891. grof Wurmbrad. Pripravljen je bi t ■ 1. 1893 , še pred no je za po ročevalca doloeni grcf Wurmbr..nJ ustopil v koalicijsko ministerstvo, a na vi«to ni prišel in sedaj ni skoro nič upanja, d i se dož.-ne. Vladni zastopnik sekcijski štf Kbrber je namreč nasvetoval, naj se vrne odseku in zlasti opozarjal, da bi lahko vse privatne zavarovalnice, katere imajo koncesije, za Čele tožbo zoper državo, ako bi obveljal predloženi načrt.
Razprava o t^m nacrta je določena za poljedelsko sejo, ali izid je skoro že znan: večina bo glasovala za to, da se načrt vrne odseku, s tem pa je načrt sam pt kopan.
Prora'unski odsek je v današnji seji rešil proračun domobranski ga • inisterstva in nekaj poglavij proračuna trgovinnkega rmnibterstva.
V l^J«*t»lj|Al*i«. IG. novembra.
Češka šola na Dunaju. Grof P* fTy je bil v pr< rrt. ur.n uro od •- u predlagal, naj se češki šoti društva »Komeul.v" ia Duraju dovoli pravica javnosti Za predlog to glasovali tudi Poljaki. Pol.ski ki iikalm list „Przeg'a \%, katari pa ima na Duna u nekega Žida za dopisnika, m zadovoljen s tem skie p ■m. «'udi se, da so Poljaki ncgh glasovati zanj, kar ski-p \eiidar iu sprotuje deželni in mestni samouprave. I*.Jj"k• kiub tudi ni bil zavezan za to glasovat1, ker poljski klub in PalfTvjeva skupina v državnem zboru n mata nobene /.veze. Seseda, kis rikalm Hat bi Dajrajie videl, da bi se poslanci kake deŽtde ne brigali za razmere drugih dežel, dt bi potem ne obračali p<g)eiuv v Galicijo, kjer klnrika lizem vlada le s silo in vrivičnostjo ter s*1 pijiašjo klerik dni kolovo'j-> z zdovstvoai. Kako so ee se iaj drugi poslanci z.»n mali za razmera na Dunaju, tako bi ae dr. Li> ger ut g -il kedaj pobrigati za razmere v (i.loiji in reči .7m niti ne bodo mogli, da za to ni opravi, en
Volilno gibanje je v Bolgariji nenavadno žival no. Vsi ministri ho sedaj ta agitac jskem poto van u, ravno t.-ko pa tudi vsi vodje opozicijskih strank. Tcoko ee ni se govorilo in agitovalo pred ncbtn<mi volitvami, kol :-e pred lltošnj mi. Oiividno jc, da se vlada lo i, iia pn volitvah ne djbi večine. Precej neugodno je /a vlado, da knez n.kakor ni na uje-ni strani Rtsraerji maj knezom in Stiilovom je pftoaj p kloboa ti za^rju mej S amnulovom ia knezom zad.j. čil Stafflbulov^gl vladanja. Kiit/, hi Stojilova t » .oj rdpinfd, da se ne boji naroda. Ce bodo pa voiiivH pokazale, * t ^ prebivalstvo ni za sedat jo vlado, bode jo knez takoj odslovil. K»-r ni v pi poltem spora?unJjiuju s k.uzom, ee vladi ne npa tako pritiskati pri volitvah, kakor bi s cer. Valed tegi ju le m gode, d . opoziciji doSSSS kat: h usptiiov pri voiit\ah Zadnji je le to neugojno, da je u. jedina  /n  p     mi nn  faecjo  zasop-ijo p; pol
noma nasprotna načela.
Ustava v Turčiji. Sedaj slepe neki turški državi iki h .■ . • l.vropo, «.'a luiehjo upedjati uitavo za vso dtJavo. T»'ga seveda no bolo storili, kor sultan i • i I, da bi kak državni zbor mu odločeval ki liko erar on ta IVcj dvor p r^.b.ti. Uitavo Turki samo zaradi t'g« obetajo, da bi zavlekli Is-ffSSBJS r> i' rm, katire so za p< samične pokrajine dovolili, z v o; <• j v ■ • t ... je trebi poilV< do vanj In pred no M    ' 80 I   rja   ,o Turki, da bodo
svropsks vi iti I« na v e te dano obljubo pozabile, pisebni če jih kaki novi samifi v Turčiji na nje
ne bodo spominjali. Dip tako najrajši vidijo,
da ee jiai u turškimi stvarmi plOati oi trebi, ker 8o zaradi premnogih nasprotujočih ai koristij jako
kočljive. Sicer pa orijentsko vprašanja ne bode zaspalo, kakor so kaže, ker iz Armenije prihaja novica, da so v Kajzariju Torki poklali zadnji čas več sto Armencev.
Položaj na Kreti je zopet jako napet. Kristijani niso zadovoljni s tem, kar ao dosegli. Turki pa le odlašajo z izvedenjem reform in očividno delajo na to, da se preosnova nprave na Kreti opasci. Veleposlaniki so nekajkrat že turško vlado opozorili na veliko počasnost, a vsa nič ne pomaga. Kristijanski Krečani pa v tem kupujejo orožje in je pomladi se bati nove ustaje. To vedo tuli ▼ Carigradu, zato pa hite Torki z nakupovanjem orožja. Turki bi namreč radi a silo zopet vzeli Krača nom, kar so jim dovolili. Pri tem računajo, da jim velevlasti zaradi svoje nejedinosti ne bodo delale nobenih ovir. Turška vlada se boji, da bode od Krete imela premalo dohodkov, ako se reforme izvedejo, ker bi večina davkov se potem porabila za domača deželne potrebe. Ni to bi pa Še druge pokrajine zahtevale podobne preosaove in posledica bi bila, da se posuše viri za nikdar polno sultanove blagajnice
Reforma senata v Franciji. Dosedaj volijo v Franciji senat departementui in arondisementni zastopi in po jeden zastopnik iz vsake ob ine. S tem so pa večja mesta v volilni pravici zoatno prikrajšana. M»stne obline z več stotiioč prebivalci pošljejo k tej vol it vi ravno tako le jednega volil nega moža, kakor najmanjša kmdtska ob'ina. K i-dikalci predlagajo, da bi senat volili v občni volitvi voljeni voldni možj", katerih število bi se določilo po število prebivalstva, če se to sklene, zgubi senat sedanji svoj konservativni značaj. Zbornici po-s'ancev boda v to že še privolila, a senat se bode tej rt formi gotovo upiral, kajti mnogi sedanji senatorji nimajo pot^m nobenega upanja, da bi še bili voljeni. Priti utegne le do novega konll kta mej zbornico in senatom.
Sestanek slovenskih književnikov in umetnikov.
n.
Več kakor j deu mesec pred izidcn „Obzo-rovega" (laik*, v katerem ee nujno predlaga potreba občmga sli' da vseh hrvatskih književnikov, torej povsem samostojno in neinspirrano, je izšel v neki septemberski štev. tržaške .Edinosti' sle deči članek:
a. . . ne le zemlje (pesnika), tudi njegovo življenje, njego/o boje, njegove prijatelje, njegove navado iu rasvade bi mor .1 človek [n.uai natanko, če bi hotel prav soditi in r iz im i • pisatelji ali umetnika.
Ia Daaajčanje tele" za t m . . .
A pri nas?
Kako tuji ho si naši k imponisti, u-ši slikarji, kiparji, igralci, naši pevci ia naše p-: k •, naš' p • eatelji, naše p.sate'joe in pesniki! Niti mej seboj se ne poznajo. N« bene zveze nimajo maj Seboj] navadno w,ti m korespondirajo. Poznajo se nič ali pa Ia v tol ko, kolikor uganejo drug druzega značaj iz spisov. Pri nas se dogaja pogosto d t 89 dita v isti kavarcl, v isti gostilni dva slovenska umetnika, dva slovenska pisatelja, [>a si ne p; n iia Z\to pa nimamo v sloversti umatnobti, v slovenski literata d nobeopg* sred t.čja, n i k a k e g a programa I a slabše je v tem oziru, ker nimamo sedij prav nobeatgi kiitika estetika, ki bi nam kazal: kam — zakaj — zakaj ne in kako ! — J,dui s lijo Laik Ikarju tja pod oblake drogi se vozijo z — raki tretje s-de v u»j'ragičnrjši id i ter javkajo ia tarnajo a Ia Jeremiju: B0 >d«alizera! — o ideali ie"i!' — četrti pa as ngjjo vsemu ter vikajo: „Liberte! — egalitć!" — Zinioaiva jo vsekakor to* lika razuovrstnost in morda tudi potrebo8 v v o -likih nar d Pri nas pa ne. Saj pri nas niti dva pisatelja nista složni. Kam pridemo zato? Ni kamor'
Dva R'inkovm ne gnezdita
Vkup v enem vrtu — Htar pregovor!
Ce na 1'arnas dva jezdita,
< i rdo bo gledata za I »v ur!
Kako veselo vriskamo,
('V I5i<r nam poSljo korenjaka !
A enega pritiskamo
("un dva nam prideta ona k a.
Kako iti omika genija
liinla so tur so čestila!
Pokali ti Slovenija,
Dvu pevca, ki bi ttložna liila!
(J os. Stritar.)
D&j t-ko jc. Ia zakaj? — Ker se ne poznajo, ker so m tuj, ker ne občujejo mj btboj! — ia kal: o naj j h urno šele ob in tvo?!
N<tj mi radi t^ga ne zamerijo slovenski urutt-niki in literati, če jim pieiiag ui sledeče sredstvo, ki bi odpomoglo mirilaatsri navi ovarsti t(.«r bilo Ba ra/.voj m negel procvit slovensko umetnosti velikanske važnosti:
Slovenski umetniki, pisatelji pisateljice, pesniki in pesnice! Priredi t e v s a k o 1 e t o v p o č i t n i c a h kjerkoli shod vseh naših delavcev za umetnost in presveto! Smdite se v zborovanje, razgovorite se odkritosrčno o minolem delovanja, sestavite program za bodočnost, rešetsjte ino-in tuzemeke umetniške razmere, razdelite si delo in seznanite a« dobro mej seboj I! —Tudi Fracozi, Nemci, Italijani, Angleži in dr. imajo avoje kongrese umetnikov-literatov z velikimi uspehi. Posnemajte jihl
Potreben bi bil tak sestanek zlasti v sedanji dobi, ko kipi ia vre ne samo v naši, nego v svetovni umetnosti, ko se porajajo nove ideje, nove struje, nove tehnike".
Tako torej „Edinost".
li citatov .O b z o r o v e g a" Članka in spisa v „E d i n o s ti* je razvidno, dasta imela hrvatski in slovenski pisatelj vsak aa svoj narod — isto idejo. Ker pa pide „Obzor", da hote Srbi taisto idejo, sporočeno od .Brankovega kola", žsv kratkem uresničiti, srečali so se zopet jeden k r-. t. Slovenci, Srbi in Hrvati prav prijateljski v — misli. Se več I Hrvatski Člankar naravnost obžaljnje, da vlada mej Srbi in Hrvati tolika polit č na napetost, ki je prav vzrok, da se hrvatski pisci ne mogo udeležiti literarnega kongresa v srbski kraljevini. To javno obžalovanje pa zijedno prav jasno zakriva vesdj dejstvo, da mej hrvatskimi in srbskimi bele-trtati ne vl&da tista žalostna sovražnost, kakor mej obojestranskimi politiki. To obžalovanje izdaja tudi naravnost, da zabranja javno in odkrito skupno zbo rovanje hrvatskih in srbikih literatov le — politična disciplina, ne pa — srce. V e s e k d o.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 16 novembra..
— (Nadvojvoda Evgen.) predstojnik nem-škf ga viteškega reda, se je včeraj zjutraj pripeljal v L-obijano, si ogledal tukajšnje poslopje nemškega viteškega reda in obiskal Ktnanik, kjer si je ogledal mekiufcki grad. Zvečer je bil v hotelu , Pri Milicu" dine. Po dmćju je nadvojvoda v spremstva dež. predsednika barona II ina obiskal slovensko gle dališče, ponoči pa se z brz ^vlakom zopet odpeljal na Dunaj.
— (Občinski svet) imel bo v sredo ,18. t. m , ob Šestih zvečer izredno sejo. Dnevoi red: I. Pred-sedstvena naznanila.   II. O,tanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. 111  Stavbinskega odseka poročilo o Josipa Gornpa prošnji za parcelacijo njego vega posestva ob  Rimski cesti.   IV. Policijskega odreka poročilo o prevozniškem reda in maksimalnem   taritu  prevoznikov.   V. Regulačnega odseka poročilo  o odkupu  svetil   za   dovozno   cesto na državni oziroma  na južni kolodvor.   VI. Personal »i' gi in pravnega  odseka   posočila o personalijab. Vil Finančnega odseka poročila o prošnjah za nagrado in prednjme.    VIII   Stavbinskega odseka po ročilo o povrnitvi  nekih stroškov za upravo mestnega r -gula'n^a odseka in razširjalnega načrta.
— (Repertoir slovenskega gledališča.) Ptiliodnja slovenska predstava bede v četrtek in niče r se bo pela, prvič na našem odru, svetovnoznana Verdijeva opera nRigolettoM. Ker je za to veliko opero traba vsaj dveh orkestralnih skušenj na odru in ker je godbo dobiti za skušnje le tisti dan, kadar je slovenska predstava, mora izostati jutrišnja predstava. V „ Rigolei t u" nastopi prvič tenorist g. K a s k o v i <1 Vsebino opere priobčimo v jutrišnji štivilki.
— (Slovensko gledališče.) Sinočuo predstavo »Marije Start/ počastil je s bvojo navzočnostjo Nj"g» c. in kr. visokost gosprd nadvojvoda Kvgen. Visoki gospod jo prišel povsem nepričakovano zadetkom drugega dejanja in ostal, dasi je igra jako dolga, do konca. Nadvojvoda je eledil predstavi z vidnim zsnimanjem dasi našega jezika ni zmožen. Z resničnim veseljem beležimo, da je predstava biia vredna l/ga zanimanja. Predstavljal'««e in predstavljalci so se potrudi i, da store kar jo v njih močeh, da dobi nadvojvodi ugoden utis o na A> m gledališči, in posrečilo si jim je. Lepi HipsO je pos bna zasluga gospč. Teršove, poleg katere so H- najbolj odlikovali: gispa Danilova in gg-lnemann, Danilo, Verovšek in Lovšin (iledaliŠĆe je bilo skoro razprodano.
— (Gospod Vaso Petričić ) predsedi ik mestne hranilnice, veletriec iti. v Ljubljani, poslal je „Dramatičnomu društvu" znatno podporo H>0 kron s pismom, v kateieui pravi mej drugim: „1^*' priza Funtkovo izvirne drame „Iz Osvete* bila j« tako slabo obiskana, da je moralo društvo doplačati celo na dnevne stroške. V pokritje te škod.' iu v spodbudo „Dramatičnemu društvu", ki bi «a
pii sestavljanja repertoirja utegnilo ustrašiti takih žalostnih pojavov, pošljora malo podporo za društvene namene a željo, da bi se naša skromna dra matična literatura kmalu zopet pomnožila s kakim novim izvirnim delom." — S'ava požrtvovalnem n rodoljubu 1 Naj bi našel mnogo posnemovalcev !
— (Društvo poštarjev in poštnih upraviteljev) na Kranjskem, Primorskem in v Dalmaciji je imelo 9. t m. evoj shod v Ljubljani. Shod je bil dobro obiskan vzlic slabemn vremenu. Predsednik Schrey je poročal o korakih, ki jih je storilo predsednistvo, da se potrde nova društvena pravila in da ee dovoli ustanovitev posebne bolniške blagajne, in je razpravljal potem važneje fočke »organizacijskega statuta", izdanega od c. kralj. minislerstva za trgovino. Povedal je, da bodo poštni uradi razdeljeni odslej v XII plačilnih razredov. 01 VI. do I. razreda bodo lastniki is i h imeli naslov c. kr. poštarjev ter bodo dobivali plačo od 660 -1500 gld.; ol XII do VII pa se bodo zvali poštni odpravitslji in bodo d- bivali plačo od 240—540 gld. Mimo tega bodo postni uradi dobivali pavš-du za urad in sluge. Nočna služba se bode plačevala pofleboo. Poštarji in odoravitelji bodo nameščeni z d'krutora in posloduji se uvrste v po-gebon status Ker bi pa trebalo ukreniti še marsikaj z ozirom na sce jalno in materijalno položenje, sestali so se predsedniki na Da naj u dne G. m. rn. Njih ukrepi se uveljavijo po posebnih delegatih na konferencah, ki se bodo vrnile čim prej pri poštuih direkcijah. Zapisnikarjem je bd ic.bria poštar Vodo pivec, 196 paragrafov obi-z\joči operat je piečital poštar Modic Resolucije, vzprejete ca otm njeni konferenci, so se vzprejele soglasno. Oo zaključku je zahvalil poštar Schrey svoje stenovske tovariše na obilni udeležbi in na zanimanju za raepravo. §9 posebej jo zahvalil navzočega zr.stopnika postne dirokc'je, g dra. Pi.spimla, na dobrohotno danih pojasailih. Omenil je, da dra4i;vo štej} eed ij 404 člane, in da se bode prihodnji shod vi šil dno 17. t m. v TrMu, v hotelu „Europa", in pozneje tudi v Zadru ; d* se doe 19. t. m. na poštni direkciji v Tr rti prične enketa, določena na več dni, •o postarat vi na deželi. Iotere-e poštarjev bosta na enketi nastopala govornik ia poštar Grego \z Pirana. Zaključivši je predsednik Scbr»y vzkiiknil trikratni „živio" presvetlemu c*«arju, kateremu vzkliku so se navdušeno odzvali zborovale; Spominjal se je poštnega referenta v roinist-^tvu trgovine, dv- r nega tajuiks dra. I. Waynerja, in višeg* postnega ravnatelja Knrlu Pokornega, katera g upnda sta se VBikdar kazala naklonjeno poštarjem na deželi.
— (Na adreso ljubljanske plinarne) Vod-stvo ljubljanske plinarne je pnd ivka| m-.-eci nekoliko znižalo o*uio plinu. To je bilo prav in umestno, sej je p'ictarna tekom let /aslu žila ogromne svote, ker je plin prodaj da po nečuveno visoki ceni. Tudi sedanja o-na plinu je taka, da ima družba ša vedno u;ko masten dobiček, slsb pa je tako, da kar najboljše voljo ne moremo dmŽbi več prizanašati. Obča je tožb.?, da pUai ne nikdar ni bi tako -1-b, kakor sedaj, zato nujno prosim^, naj poskrbi družba, di že postane ve^j t.»koliko boljši.
— (Nove hišne in ulične tablice ^ 01 Ista 1882. sem ui se za nobeno novo ser,daiio bilo naročila tablica s številko m uličnim imenom, z.vto je h- i. i v Ljubljani ni ogo tiš, katere imajo samo številke. De w» ohrani jednoličnost zaznamovanja številk, naiočil je raketni magistrat pn tvtdki S"»g-mann v Hudo e» iivh vee nedostajajoče h šae tablice kakor tudi potrebno število velikih olidnib tabel. Isto tako reročile so se table in tablico za vho ulic»;, ceste in trge katerim j> obČiooki svet hta 1892. sklt oil pramenlti imena. Izvzeti sta le cphH ,Pred ftkofljo*, ki obdrži d< s d injo ime, iu „Kur. i vas", kat« ro ie občinski s\et v zadni seji prekrstil v „Doleujel'o oeato*.
— („Glasbena Matica-.)  Za danai napove dana pevska vaja iz«»st a n e. Prihodnja veja je v sredo dna 18. t. m. ob G   uri zvečer aa si pran, ob 8  uri es tenor; v petek, doe 20. t. m., ob »/,7. Ori zvečer y.<?. alt. vb 8 uri za b^e.
— (Povsko   društvo   „Ljubljana")   je zi miru Jo soboto nameravani  „IVIartmov veter" prelo žilo radi »Glasbeno Ifatlee"  konosrtov na prihodnjo nedelje  22  t m ; vršil se hn v pro storili RNsro<.....ga doma,   Programske točke priobčimo pOSttl .
— (Kolesarski red za Kranjsko) Vožnja s kolesi se jo na Kr*:in>kera v ttOVSJiem <a-u ijredoo vdomečila ter se udno b< Ij rapidoo raz<s>rja% kajti obdinntvo se kolsSS no poslužuje sedaj le za Sport, temveč je k: I o postalo občlo ta Uroke) kfOgS prebivalstvi Da se vožnja s • oli-si primerno uredi, vzprejel je kr,.r.j-!i>: deieloi tbir v poslvdnjam hvo jem zaseda.'ji   n   i.    a ko na  o   \oi ji s kolesi po
javnih, nedržavnih cestah. Ta načrt dobil je — kakor smo v petek brzojavno poročali — najvišje potrjenje. Za vožnjo s kolesi veljajo po novem zakonu iste določba, kakor za vožnjo z vezmi po javnih cestah V obče sa je torej ogibati na levo in prehitevati na desno. S kolesom se smo voziti v obče le po cestnem tiru. Kolesar se mora po peš-potu gredočim pešcem vsekakor ogniti in, če je treba, takoj kr n ti na vozni tir. Č • h > pelje koiesar po voznem tiru, ne mu momjo pešci umakniti tako, kako: kakemu drugemu vozu. Od mraka do svita je dovoljeno voziti le s takimi kolesi, ki imajo svetio belo luč; barvaste luči so prepovedane. Za mesta, trge in zdravilišča sme občinski zastop dopustiti vožnjo s kolesi po cestah in ulicah le proti vozni izkaznici, katero izda občina na >;.e ju izkušnje, napravljene pri kakem kolesarskim društvu ali sploh na primeren način. Taka, na Kranjskem zadubljena vozna izkaznica je veljavna za vso kro-novino. Za izd«jo izkaznic se srna z odobrenjem deželnega odbora pobirati do 5 gld pristojbine. Prestopki določeb tega zakona sa kaznujejo z globami do 50 gld., oziroma z zaporom do deset daij.
— (Iz Novega Mesta) sa nam piše: Pri nas se no dobe slo/Miške menica, akoravno s°i iste zahtevajo. Na vprašanj S, zakaj se take mmioa n^ dobe, odgovarja se nam vedno, da jih ni dob ti v davčnem oradu. Zahtevamo jih torej javnim potom, naj bodo že uzrok tu ali tam, da ph dossđaj ni.
— (Stopetdesetletnica novomeške gimnazije.) V proslavo stopetdesetletnica svojeg i obstanka prirodi novomeška gimnazija na korist dijaškemu podj ornemu društvu v sredo 18 novembra t. 1. v dvorani „Narcdn°ga doma" v Novem raestn slavnostno akademijo. Muzikalni del vodi psvovodja gosp. lj<n. Hladn k. Vzpored: 1  Slavnostni govor.
2 MPogovor z domom", mešan ibor, H. Volatič.
3 „ Kmečka   svatba",   mešan   zhnr, Soedermann. 4. M molog au-» der „Iphigeni« auf Tau~intf, dekla intcija,   Goethe.   5.   BDas  Erkennea",  baladi za tenor, spremljana z glasovirjem, K. Lo6W*. 6. „Ne dolžnost", epov za sopran, spremljan z giasovirjern,
7. „ Premier N'c'urne" z i goi'i iu glasovir. J. lveybath.   8   w0>jkiM, deklamacija, S Gregir.'ič. 9   „Vnpeli pove;", dveglasen  deški .'bor, spremljal z jiiasov-ijem, I. Hladnik«  10. „Ave M-ra", šestero-glasku  m<šan   zbor ia  opere  „GorenjsVi hlavček1* A. Fo^rs^er. 11. „ M ad mornar", molki in šistaro-glasen roešun  zbor,  A   Fuerčter.    12. „N'jaa^adan strah", dramatična bnjka v štirih n< nčnatih podobah    Začetek ob pola o^mih zvečer. Vatopnina: VStopn:OS za onebo po 30 kr. (a dijaka po 20 kr.) 8»d'ži  za ofiebo po 50 kr. se dobivajo zvečer pri blagajni; s.'dežđ od laia 16 in 17 novembra tudi g. 1. K>ajec. — BeSSds k pesuitn ahm^o 5 kr , ter sa dobivajo pri blagajni. Preplačila so hvaltž .o sprejemajo,
— (Iz Zagorja ob Savi) si nam pišo 14. nove ml-r::: D.^si urno skiemli, no Vrč odgovarjati na i»apade v aSlovenona In „G'i mikn* itd . ne moremo si ka', da ne bi nn katoliškega d.lavoa (kaulaia Švtgita) v zadnjtm „G:a-miku" vprašanje: MKateri Sokol j. bii od kukeg . naših dru It v-nikov cap^-d«-n", prav krttko odgovorili, naj h* kaplan obrne le na dtnŠtvanika H msa, ta mu bihAo pn« Ld'j in kje SO napadli .Sokole. Poročat1 laži j, nun p:tć ni ireba, ko imamo dovolj žalostnih resnic. Poleno, katero ste aam vrgli, vržemo vam nazaj ter obialojemo, da st«1 ž tako <laloč prišli, m" o društveni ko posvsrlti. jih pa s tem stgovarj tte, di mi nžemo Da je to skrajno nesramo vam me id i ni treba šele povedati ;i .tko m slir.^ s ten kaj <io seči, sa jako nor t te. Gabi ce naui, oe z ljudmi, ki jemljejo resnioo lo lež iz j d .e«a koša, As nadalje baviti, zat/»rej bodi to ndša sadnja beseda.
— (Imenovajo ) Bodsi pristav v Tolm'nu g. Andrej Jeglič in avskultant g. Sref 10 Pa h o r sta imeiiotana d žtdn. s idiima pristavoma v Tre u Sod.li pristav v S'vuni g Viktor vitel Frolich-F i o i i c h s t h a 1 je premoičea v okrožje višje so-điičs tiž.iškiga.
— (Vipavska železnica in dež. glavar) ,Edinost," piše: Vprašanje konstitu isnta konsoroijs za IgradbO vipavske ž deznioe se vlOe ki^or in irski kača« Kakor je na'nti Čitateljem znano, poverjeno je imenovanje članov konsiTciia g. deželnemu glavarju Fianu gr-fu (-ormi iju Rlilt je manjkalo, da bi ae b I ustanovil kooaoroij ka'eri bi bil v di-janaetralntm nasprotstvo z žaljami direktno iat re-sovnnega prebivalstva vipavska dolin j L i krepki inicijativi državnih poslanoav grofa A'f^ei\ Cironi-u»ja in dr. Gr. gorčic t »n d ž-!o- ga poolanca dr. Ho i-rika Tune as JS Bshval t , dl s^ jo vzidujemh j.u preprečila nahana onih, ki so bili nisnrotsiki vi« pavske ielaanioe, tlucler se ni vlada od.očila zanjo, ki bi pa radi s dij ž li s.d napor, v aas li pot an-osv, th d lopanov vipavskih pri Hibku bi j« v tem obairu odločilen ter ji onnnjg>čil koosoroij, v katerem bi SSdeli Rludiisci ia koasorji, katerim gotovo ni na Brorj korist vi;mvske doline in nauh domaČih delavcev. V > dor stvar š> ui gre naprej, kakor  bi  morali   ter ne moremo ia .uuieti, zakaj
še ni potrjen od ekscelenca grof» Frana Coroninija, nagega deželnega glavarja, konsorcij, kateri jedrni odgovarja željam prebivalstva vipavske dolne, ki je v tem vprašanju najbolj interesirano iu ki zamore jedino d iti garancijo, da se no bodo prezirali pri oddajanjn d?la domači podjetniki in domači delavci. Menimo, da njegova ekscelencija, g. deželni glavar, pač ne more biti v d-omu niti trenutek, kateremu konsorc'ju gre prednost, ali konsorc ju, kateremu gre le za fruktifik icijo vipavske železnice, ali pa konsorciju, ki obsroji iz samih mož, katerim so na srcu koristi vipavske doline, torej — tudi vipavske železnice.
— (Himen.) Včeraj se je poročil znani narodni trgovec in posastuik. g Mirtin K r ž 6 v Trstu z gospodičino Amalijo Lovšinovo iz IM-me\ No-voporočencema Želimo vso srečo
* (Razkrinkan katoliški slepar) Govorili smo opetovauo o nesramnem sleparstvu katero sa je uprizoril > na protifram»sonskem kongresu v Tri-dentu, kjer se je razpravljalo o mist-rjozoe Diane Vatigban razkritjih, o hudiču B tri in o prababici Antekristovi, kar je vse z ve!iko slastjo poročal tudi .Slovenec". Tridentski thod je naročil posebni komisiji naj stvur prešče, ia ta jo končno pripo-znaTa, — menda vsled pritiska javnega mnenja, kateremu so je stvar veuder zd^la preueumna — da se je na ehodu v Tridentu uganjalo podlo slepar-stvo. Milanski „O-iservatore CattoliOO* je nspoznaI svojo zmoto" in potegnil L^onu T>xlu krinko raz obra*,. Lion Taxil je bil SVOJ čas Guaoallmee ia Be je vojskoval zoper papeži, p>ten ia po3tal žar-nalist in izdajal v M lanu ; ■ nogr^fii m list. Ko nekega dns ni imel niti beliča več, ;.r i -vil se je v vernega k: tdraoa in začet razkrivati nframasonske tajnosti". Tu razkritja so čas h r«s tako ne-Tjm^ja, da jih normalen člov-k, če je še tako lihko-veten, mora Spoznati kot sleparije, ali klerikalizam je spoznal, da /araoro ž Tujimi ljudstvo poneumniti, in »r,torej, dasi so na nckut rih mest h jako porno-grtifina, hlastno segel po njtb. Tudi „S!ovenoe" je preložil jpdno tHh knjig in j j ;zlil ši pos-b ■. Slepil T<ix I. ns katerega je »Slovenec* priseg.I kakor na sv. pismo, je na prat framri^oinkem shodu igral vb-hko ulngo C lo njegova ped oba je bila v Tridentu razstavljena in stari tzsktiteni pralatje kaktir nevedni kaplani so moža oaetdi kak-t kakega apostola. T x<\ je s svojimi sleparskimi spisi z'.sluz I mdjoue, zato prenaša ravnodušno ztini'-evanje katoliških lntov, kajti »daj ga zaničujejo vsi — razen „Slovenca l"
* (Povodnji ) Iz rasnih krajev Bosna in iz sosedne Srbije so došla poročila, naznanjajoča, da so vsled deievja vse vode močno niraela in po v k >d stopile čez bregove. Puvcdoji so naradile veliko škoio, sli sti v Bosti.
* (Raznašaloi brzojavov na biciklu ) Pruska polts je v raznih većjdi m«s*iri p oskrbela raz*i-ialcem brzojasov b cik'u Prvi poskusi so se tako dohro oboeali, da je poštna uprava uvedla bicikle pri veh brzojavnih uradih.
Slovenci ln Slovenko! ne zabite družbo sv. Cirila in Metoda I
Braojavlse.
Dunaj IG. novembra. Poslanska zbornica je v današnji seji v/prejela pri tretjem branju obrtno novelo. Potem se je začela razp-ava o Wur:i)bramiovem predlogu glede zavarovanja zoper ogenj. Posl, Wiedersperg je predlagal, Daj se načrt vrne odseku. Debata še ui končana.
Dunaj IG. novembra. Opoludne se je nesel v parlamentu mitiisterski svet, kateri traja že tri ure, a še ni končan. IUzpravljajo se vele važne reči.
Dunaj 16. novembra. B inffv je zagotovil Badeniju, da ni v nikaki zvezi s polemiko, katero so začeli rasni vladni listi mad-jarski zoper Badenijevo minJStemtvo, in obljubil poskrbeti kar treba, da se t.ki napadi ne ponove.
Dunaj 16. novembra. Vlada zahteva kn dita 1,200.000 gld. za priprave, d* bode Arstrija dostojno zastopana na razstavi v Parizu.
Bellgrad 16 novembra. Škoda, katero je povoden) naredila v raznih krajih dežele, je velikanska. Pod predsedstvom mitropolita Mili j la se je ustanovil poseben pomožni odbor, kateremu je vlada dala za prvo pomoč 50 ooo dinarjev,
R;m 16. novembra Vest, da je sklenjen mir mej Italijo iu Abesinijo, se olicijozuo potrjuje. Menelik je kralju Uiuboitu tudi direktno nazuauil, da jc ingodbo podpisal.
Proti revmatičnim bolečinam
uporablja se s a v ribanje bolečih telesnih delov
a n t i rr h en m on lekarj a FlccoMJ a v IJ ubij anl
(Dunajska cesta),  Cena steklenici 25 kr. 5 (3202—2)
dmsrll so r Ljubljani z
14. novembra: Dr. Henrik Paukar pl. Glanfeld, Rtolni dekan. »57 let, Pred Škofijo St. 8, otrpucnjo nrca. — Karo-lina Fritsob, poštnega sprevodnika vdova, f>7 let, (cesarja Jožefa trg fit. 2, otrpnenje plnfi.
V hiralnici: M. novembra: Franc Čelesnik, mizar,  42 let, kronični 6r< vi sni kittar.
V deželni bolnici.
12, novembra: Jakob Mlinar, doltivec, GlJ let, kap.
13. novembra: Marija Usar. paznikov a žena, (30 let srčna hiba. ,
MeteorologičnO poročilo.
»H h M S m > o Y\	Ca« opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokriti* v mm. v 24 nrah
14.	9. zvečer	7379	20	si. jv/.h.	oblačno	
15.	7. zjutraj 2, popol.	733 7 7303	06 1'4	si. jzah. brezvetr.	dež oblačno	06*
n	B, zvečer	7300	18	sr. se\er	oblačno	
IG. ■	7. zjutraj 2. popol.	729 1 7294	26 25	sr. jvzh. si. jjvzh.	dež dež	90
Srednja temperatura soboto in nedelje 1'24 in 13 sa 2'7° in 2*4  pod normalom.
XDTO.XLS*0Ql5:sir boi dm' 16 novembra 1896,
Eknpni državni dolg v notah.....
Mi"-ni državni dolg v srebru ....
Avstrijska zlata renta.......
Avstrijska kronska renta 4"/,.....
Operska zlata renta 4'/.,
Ogurtiks krimska r nla ■l'"/, ,   , ,
4vati" ko bančno delnice ...
Kreditne delnice.........
London viata...........
Nemški dri, bankovoi      100 mark    . ,
SO mark............
10 frankih........t   . .
Itnlio.ru ki bankovoi......, .
C. kr. cekini...........
Dne 14. novembra 1896 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. Državno srećke iz 1. 1864 po 100 gld.. . Dunava rog. srečke 5B/0 po 100 gld. Zcmlj. obč. avstr. 4'/,° „ eluti zaat. liiti
Kreditne srečke po lOU gld......
Ljubljunuke srečke.........
Budolfove. srečke po 10 gld......
Akcije anglo-SVltr. banko po 200 gld.. . Trau: v-uv-drust. velj. 170 gld. a. v. . . . Papirnati mhelj.........
101	gld. 35		k*
101		so	a
122	■	ro	•
101	•	10	
132	n	15	»
99	•	25	c
	■	—	1
1)63	s	50	a
119	3	95	i,
58	■	80	■
11	a	7ti	t
9	0	53«	1 *•
44		70	■
5	a	69	•
144	gld.	_	kr.
193	9	50	
129	n	75	•
199	• •	—	■ w
22		25	f
22	•	—	■
158	•	—	■
458		—	■
27"/« .
V najem se vzame takoj
pritlično stanovanje
obstoječe iz dveh do treh sob in kuhinje ter mora biti jedna soba boi] velika in svetla.
Ponudbe naj  se  blagovolijo doposlati tvidki Feliks Urbane, tukaj. (324)—2;
Davorin Jfrjč /{malija Jfrjč roj. JLovšin
poročena. (;,-f,r,> U Trztu, dne 15. novembra 189G. So dragica. J^ib n ica.
Iščem popolnoma Izurjenega
trgovskega pomočnika
za prodajalnico b mešanim blagom brez manufakture.
(3253-1)       A. Casagrande v Ajdovščini,
vefič slovenskega in nemškega j<>/,ika, z dobrimi spričevali, šell tnkoj iiHHlopltl Nlužbo.
Ponudbo naj se blagovolijo pošiljati pod naslovom: Matevž, Orchelt, I*ol)au«ikn o*»Mt» rit. 51» v prisilni dolnviil«!. (3256—1)
O se
solidni ljudje neoporečen* ga značnja, ki so uvedeni v boljših krogih na deželi, ali za stalno zastopstvo ali v prostem čami. Strokovnih vednostij ni treba; to službo lahko izvršuje vsakdo in v vsakem kraju. Pri dobri rutini Det* tiHo«'« yfo 1 <1 in»ii*Jo\' "W na leto zajamčenih. — Ponudbe Fr. Zeuinia-u, Praga, 1330-11. (3259—1)
Ces. kr. avstrijske      državne železnice.
Izvod iz voznega reda
veljavnega odL X. eleteora. 1899.
N«>:  |u:u   omenjani  jirlhajalul  tn  otlhajalnl   čaal  oauavaiil  «o » ■ r^«llO,«-.>. ni|».k< m <>MNTI. (1705-264'
o »in, m I !■ l,)ublj»ue fjnj, kol). Proga ces Trbli.
Ob 11. uri n min. po nodi oiobul vlak r TrbU, l'«lj»k, 0>lo«reo, FranmMi.fo.to, l.n.l.n" , će a Selatlial r Auaaee, I.olil, i timtiulan, Boluofrrad; čoa K 1. m n. illing r .Stnyr, Lino, u. Dunaj vi. AraaUttau — Ob 7. uri 10 min. / 'iir.»j oaohul vlak t Trbla, Pontabel, Beljak, Oaluvao, Krauaena foate, I.Jubno, IiimaJ ; vea Holathal t HoliioKraU, ■■><* Amatotton na UuiiaJ. — Ob 11. url 50 min. dupoludne oaoluii vlak t Trbli, Pontabal, Beljak, Oa> lovcc, Iijubi'O, Hrlctlial, Dunaj. — Oli 4. url i>o|ioludne oaubni vlak v Trbla, Beljak, Colovao, Ljubno ; .•«•« SelaUial v Sultiugrail. I<en>l-Oaatoint Zeli na Jeaoru, Iiiomoat, Bre^oiio, Ourlb, Genovo, 1'arla ; im Klriu-lteifliti -i v Htejrr, Lino, lin'!, i v-i ... IMaenJ, Marijino vare, II. 1., Kraiicove vare, Karlova vare, Fiajjo, l.ii-ik.., Dunaj via Amatutten.
Proga v Novo mesto ln v Kočevje.
Ob 6. url 15 min. ajutraj meaaui vlak. — Ob 19. url 55 min. po-poludno meaaui vlak. — Ob d. uri 50 tniu. tvoror meaaui vlak.
Prihod v I.)abI|Miio  juž. kol.). Prog-a lz Trbiža.
Ob 5. url 68 min. ajutiaj oaobnl vlak a Dunaja via Amatetten,
LipaV".: . r-nr. Kranoovih varnv Karlovih vsniv, lleba, Marijliiili var..v, l'ir :i„'.», 1. i vi.-. 8oliiograda, l<luoa, Htevra, (iinuudnoa, Iacbla, Auaaoea, I..i, i      •   -, nka, K r. ■ ,■ ■ i '.< \,\-\ —Ob 11. url i   min. oopoludue
oeolmi vlak a Dunaja via Amatetten, Karlovih varov, lleba. Marijinih varuv, Blanja, Uu''t'jorio, BolnOJHada, Liuca, Stavra, 1'arir.a, Oaneve, Ouriha, Bre-freuua, luomoata, /ella na jeaeru, l.cnd-Oaatelna, ljubna, Celovca, Blnca, Pnntabla — Ob 4. uri 55 min. popoludno oaobul vlak a Dunaja, ljubna, Selithala, Uuljaka, Celovca, Fr&naenafeate, 1'ontjibla. — Ob 0. uri « min. avočei oaubiil vlak a Dunaja via Aiuatutteu, is Djubua, Beljaka, Celovca, PouUbla.
Proga lz Novega mesta ln lz Kočevja.
Ob 8 uri 19 min. ajutraj mi-aani vlak. — Ob 9. uri 39 min. popol udu« mecaui vlak. — Ob 8. uri 83 min  aveuor meaani vlak.
Odhotl Ia E.|nbi;HU« (drž. kol.) v Kamnik.
Ob 7. url 91 min. ajutraj, ob 9. url 5 min. popoludne, ob t. ur 60 min. avoi-or, ob 10. url 25 i:nn. avečor. (Pt.alednjl vlak le v oktobru ob nedeljah tu praanlkih.)
Prihod v I ; u l> I j n sni   drž. kol) i« liitiunlkia.
Ob n. uri 56 min. ajutraj, ob 11. uri 16 umi 1 .. ■ n li,.-, ob S. url 90 min. »vočor, ob 9. url 66 min. avučer. (Poalodnji vl^k le v oktobru ob uodeljat ln praanlkih.)
V salonu hotela „pri Maliču"
(„Stadt Wien")
od ponedeljka 16. do nedelje 22. novembra (vključno)
razkazavanj o
živečih fotografij
v življenjski velikosti. (324(3_2)
Edisonov le j al
predstavljan po Kluetografu.
PredHlavei ob delavnikih ob 5., 6., 7. in 8. mi* ob nedeljah ob 3., 4., 5,, 6., 7. m 8. uri zvečer.
I. prostor so kr., U. prostor :so kr. ^-^^*———p—^-     """ —*-*-™™—^—
Službo hišnika
iŠČe (3254—1)
zakonska droilca l>rez otrok«
Več bo izve pri npravnifitvn „Slovenskoga Naroda".
Prodaja vina.
Imam na prodaj okoli 300 hektolitrov belega ln črnega Vina. Cene zmerne, postrežba točna. Za pnstnoBt vina se jamči. Mali vzorci se ne po&ljajo. (3257—r
.A.. IMI. Pnjmann, Dignano, Istra
Spretnega uradnika
izvežbanega v malih konceptih, iščem z vstopom 1. januvarja 1897 v Bvojo notarsko pisarno v Tržiču.
Willibald Swotoda
(3258—1) o. kr. notar t. č. v Mariboru.
Trgovski pomočnik
želi takoj — eventuvelno tudi nekoliko pozneje — nastopili službo — Ponudbe blagovolijo naj se pošiljati pod „V. Z." na upravnišlvo „Slovenskoga Nnrodaa. (3231—8)
Je nn |»i>o«|h| v *ii p ni ** o u v Iliiijnli, pi šta %iižcuul»erk, srednje velikosti, nekaj čez 3 lela *t«r, krasne izabela-barve, izurjen za vprego in ledlo. Izvrsten dirjalec ter ZAnt-aljiv. Gnva, rep in spreil-nji drli img so h>li, z liso na čelu. (8960]
^uverfe
8 firmo
pri porota
Narodna Tiskarna
v Ljubljani.
Lekarna M. Leustek
Ljubljana, Reseljeva cesta št. 1, zraven mesarskega mostu
priporoča svojo izhoruo delujočo
tajmo-chinin tinkturo za lase
l.ui* rn «»krf>|><-U)«^ iu 0i11 .»it j n j<> li«wis«(- iu |»r < |> r« «111 «• i ipu ilttiije Iiih.
Ceua 1 steklenici / riibilnim navodom so kr.
Velika zaloga preskvSenih domačih zdravil
katoni so priporočajo po raznih časopisi b in cenikib.      (8173—8) gfa$r~~ ICu/.poHil|n n«' inhIi «luu ilviikrut |m> po^li.
Jemljenj si rast, naznanjati, da s*.mh |irikiii<kslil e današnjim dnevom svojo
manufakturno trgovino na drobno
katera je bila začasno uauieŠČena v drugi in< > j i prodajalnici v Pleiweis«ovi bidi, xo|ii^ % |ir<*jsnJo s^ojo proiluJaliii€*o (3211-2)
na Mestnem trgu hiš. št. 22.
Vsled novo preeidanih, zdatno povekšamh prodajalnih prostorov v pritličju in v prvem nad-Btropju, mi bode Omogočeno, ponuditi mnOffO vedjOJlBalogO bla^'a nu i/ln:ro p. n. ohoinslvn, kateremn se najuljudneje priporočam.
Franz Xav. Soiivan
ti
H
Wa1
kjiijute'i m odgovorni orodalkl Josip ttolli.
Luutuiuu in tiali .Siiiodne Tiakame".