Državni zbor. V 98. seji 80 prišle na vrsto resolucije, ki so se med razgovorom o drž. proraSunu bile predložile. Z večine so bile zavržene vse, ki so diiale po pravičnosti v katoliškib alj narodnib zadevab. Tako predlog poslanca Cienciale, da se naj v pripravnicab v Opavi in Tešini v dveb jezikih: poljskem in nemškem uči. Bolj ko je poslanec trdil, da se to zdaj ne godi, bolj sta ustavaka Demel inSues (izrekaj Stiss, sicer ti pride kaj druga z ast) trdila, da se uci v obeb jezikib. Naposled se pa Sues zakolobita, rekoč, da so šole z dvojnim učnim jezikoni slaba naprava. Odbiti ste bile tudi resolnciji: Fiscberjeva, da dolo5ujejo škofijstva, kdo zmed duhovnikov da je ,,podpore" potreben; PfUgelnova, da se za popravo starodavne stolne ceikve v Solnogradu odloči enkrat za vselej 20.000 gld. Sprejeta je bila resolucija, da se vžitnina za mesta predela, od kurjave pa prej ko mogoče celo odpravi; ravno tako resolucija, da se gozdue postave natanko pregledajo in primerne spremembe nasvetvajo. — Zares 5udno pa je, da je odbor glede resolucije Scboffelnove, da se sestavi komisija zvedencev, ki bi vinske gorice pi-eiskavala, ali je kde trsna uš (pbylloxera vastatrix), predlagal — prestopiti na dnevni red, t.j. o tej reči ne govoriti. In dasi je več govornikov ta nepricakovani predlog pobijalo, je vendar večina pri glasovanju prestop na dnevni red sklenila! Ia veste zakaj ? Zato, ker je Schoffelnov predlog rabla nezaupnica za ministra poljedelstva bila. — Ker so ustavaki v prejŠDJi seji posojilo za zemljišno odvezo na Kranjskem odbili, je odbor nasvetoval povišanje priklade k posrednim davkom od 10 na 20 procentov, kar je pravo rubljenje, ka- kor je Dežman pokazal. In ta predlog je bil — sprejet. To sega očitno v pravice dež. zbora, ker le ta določuje, kako visok da naj bo davek za deželne potrebe. V 99. seji je bil razgovor o prošnji demokratičnega društva ,,Volksstimme" na Dunaju, ki tirja političnih pravic (zastopa v drž. zboru). Odbor je nasvetoval, vladi naročati, da iz načelnikov bolnišnih blagajnic za obitnike, ki se iniajo po novi obrtnijski postavi osnovati, sestavi obrtnijske zbornice, ktere bi posredovale med vlado in obrtniki, ob enem pa tudi mirovne sodnije za delalce bile; volilne pravice pa, kakor jo imajo trgovinske zbornice, ni predlagal odbor za obrtnijske zbornice. — Drug nasvet je meril na to, da vlada vpelje nadglednike v fabrikah.— Predlog prvi zastran obrt. zbornic, toda brez političnih pravic, je bil sprejet; namesto drugega se je pa sprejel predlog žl. Maksa Klibeka (z Moravskega), naroeiti vladi, da se pri namenjeni prenaredbi obitnijskega reda tudi na to ozir jemlje, da se otrokom, mladim ljudem in ženatn čas za delo (v fabrikah) skrajša, po tovarnab in delalnicab gleda na to, kar je v zdravstvenem oziru potrebno, pri vecjih obrtnijskib podvzetjih pa otrokom služabnikov in obrtnikov skrbi za sole. — Za vspesno zvrševanje tacih postavnih določeb bi se naj postavili c. k. nadgledniki fabiik. — To je vse dobro in bvalevredno, pa— preraalo! Menjka namreč poglavitue stvari: modre naredbe, da bi vsak fabrikant alj vodja obrtnijskega podvzetja pod kaznijo obvezan bil k temu, da imajo delalci ob nedeljah in praznikib mir ter se vdeležuj6 božje službe, posebno krščanskega poduka. — Brez tega se socijalni zlegi ne dajo odpraviti; tega pa liberalizem ne pospešuje, ampak še ovira, in toraj ni liberalizem socijalnemu vprašanju kos. V poslednji seji 100 dne 18. dec. pred prazniki so slednjič ustavoverci vlado na cedilu pustili, ter z večino glasov proti tebtni besedi ministra Ungra sklenoli, da ne velja volitev velikih posestnikov na Gornje-Avstrijskem, ker so med volilci bili tudi užitniki cerkvenih beneficij, kterim liberalci nobenih pravic ne privoščijo. Zastonj jim je minister dokazoval, da so lastniki užitka, kteri kot lastniki gospodarijo in davkeplaSujejo; da jih tako juristi vsega sveta sodijo, — vse zastonj! liberalcem ni mogo5e spoznati, da bi dubovnik kaj pravice v državi imel! Potem sklepu bi prav za prav bila morala vlada po ustavni šegi maboma odstopiti; pa menda so si gospodje ekselence mislili: zarad dubovnikom skrčeuih pravic vendar ne bomo odstopili in so — ostali! Ob koncu poročil naj pristavimo, da naši, po večini liberalni slov. poslanci pod Razlagovim vodstvom, niso ni trohice narodnib pravic slovenskemu narodu priborili. Močno so se zmotili misle, da bodo liberalni ustavoverci bolj pravični proti Slovencem, 5e se jim slovenski poslanci v liberalnem kožnhu pokažejo! Kdor je krivičen proti Bogu in nja sveti cerkvi, tudi narodom pravičen ne bo. Kajti za manjše narode, kakor je sloveuski, govori edino le božje pravo, po kterem smo, kar smo, ia bi se morali v svoji narodni posebnosti spoatovati, ker to božja in naravna pravica zahteva.