XVI. letnik. V Gorici, 17. junija 1908. 25. številka. 'slovenako..ljudstvo' na* Poljedelski minister in goriški koloni. Kadi uradnih poizvedovanj glede kolonskih raimer bo nekateri gospodarji odslovili svoje kolone. Poslanci so radi tega interpelirali kmetijskega ministra E b e n h o c h a. Ta je dal v posianski zbornici 15. t. m. nasledno izjavo, ki jo prijavimo, v kolikor zanima tadi naše kolone. Minister je govoril sledeče: ..Mnogoštevilne tožbe o kolonskih razmerah so me napotile, da sem poslal uradnika na lice mesta, da morem dognati, kako se morejo te razmere v duhu sedanjega časa preosnovati. Poizvedbe so dokončane in so pokazale, da je potrebno ne samo v interesu kolonov, a m-p a k tudi posestnikov kakor tudi v h i t r e j o p o v z d i g o poljedelstva nujno se baviti s celo vrsto pr e os n o v. Vkljub temu, da se je pričela ta akcija v korist splošnosti, so žali bog nekateri posestniki kolonom odpovedali. Meni je mnogo na tem, da se stanje poljedelstva na Goriškem povzdigne lako, da bo vsem udeležencem prav in jaz bi moral globoko obžalovati, ako bi se razmerje mej gosp. in koloni brez pravega razloga poojstrilo tako, da bi se akcija ne nadaljevala več — kakor sem nameraval — v skupnem sodelovanju, ampak bi se vršila v znamenju boja različnih interesov". Mi moramo biti zadovoljni b to iz;avo ministra, kajti skazalo se je, da ministerBtvo nvideva potrebo prevstro-jenja kolonskih razmer in d a hoče akcijo nadaljevati. Minister tadi so-glaša popolnoma z našim slabičem, da treba stvar tako urediti, da bo obama (Irankama prav. Opominjamo pa še posebej kolone, naj obdrie hladno kri in nuj mimo pričakujejo, dokler ne izvemo, kaj natančnejega o vladinih načrtih. Koloni, bodite prepričani, da vaia zadeva ne bo več zaspala. Krščanski poslanci so jo spre žili in bodo tadi skrbeli, da se izvede. Ministrove besede jasno kažejo, da vlada resno misli na ureditev vaš h fs/.tnar. Želimo, ponavljamo ie enkrat, da bi se kolonstvo nredilo sporazumno z gospodarji in koloni. Tisti gospodarji, ki bi hoteli to zadevo porabiti kot povod, da nastopajo proti kolonom, pa utegnejo » prvi vrsti škodovati samim iebi. Torej, utirao kri ! — Grozen zločin. - Vipavski dekan umorjen. V nedeljo okrog */3l 1 uro dopoldne se je izvršil v trga Vipavi grozen zločin, čegar žrtev je bil vipavsli dekan velč. g. Erjavec. O tem pretresljivem dogodka Bino dobili dro,e sporočil. Prvo se glasi : Bilo je nekako okrog '/t 11 dopoldne, ko je slišala dekanova nečakinja gdč. Ivanka Novljan, ki se je nahajala spodaj v kuhinji, da je nekaj zaropo talo zgoraj v dekanovi sobi. Ker je bil gospod dekan bolehen, je imel navado, vsako dopoldne ob tem časa piti čaj. Nečakinja je mislila, da je kaka stvar padla na tla ali pa da je nalašč zaropetal gospod dekan, ker hoče čaja. Z»to je hitro pripravila čaj in ga nesla v dekanovo sobo. Vrata so bila na pol priprta. Ko stopi v sobo, ^zagleda gospoda dekana na tleh v krvi ložati. Misleč, da je gospoda prišlo slabo in da je brohal kri, stopi k njema in ga začne čistiti. Pri tem pa na Bvojo strašno grozo opazi da pod vratom v prsih do ročajev tiče škarje, h dragega vira smo izvedeli, da bo škarje tičale v ledjab. Nečakinja to videč, je takoj vedela da se je ta izvršil grozni zločia. Hitro bo obvestili o tem g. kaplana, ki je imel ravno pridigo. G. kaplan je hitel, da bi dal dekana ki je bil še nokoliko pr i življenja v sr. olje. A med tem je g. dekan izdihnil. Ljadstvo, ki je bilo zbrano v cerkvi pri Blažbi božji je v silnem razburjenja drlo iz cerkve v župnišče. Cel trg je bil mahoma po koncu. Vse je hotelo v župnišče prepričat se, če je resnica, kar se govori. Maogi so se takoj podali zasledovat zločinca. Sodijo, da sta bila dva, ki Bta i:?ršila umor. Umor je bil ro-parsk. Zloiinca sta pobrala denar, ki je bil na mizi, namenjen za delavce. Koliko ga je zmanjkalo, te nove natanko. Zanaj na vrta so našli okrvavljen zavitek drobiža, ki ga je zločinec izgubil na begu. Ljudje so videli nekoga, kako je izginil za farovžem v goščavi na poti proti Nanosu. Drugega sumljivega človeka so videli malo pozneje na Gradišča. A zasledovalci so kmala izgabili sled za obema. Baje Bta se ta dva človeka že cel teden poprej klatila po trga brez posebnega opravka. Dekan ima na telesa 5 5 ran. Zločinec mo je najprvo zadal smrtno rano s 11 /3 kil9 težkim kamenom na sence Potem ga pa je b škarjami vsega prebodel. Izmed 55 ran jih je najmanj 20 smrtnih. Vrat je prerezan, en zob izbit. Tadi na roki so vrezi ojstrine, kar znači, {,da so je moral gospod dekan braniti. Drago poročilo pravi, da se je v Dolenjih cel teden poprej potikal neki 20—25 letni mladenič, ki je bil opravljen v modro obleko in pelerino. V soboto je prišel v Vipavo. Okrog '/JO dopoldne v nedeljo bo ga videli iti proti žnpnišču. Eni trde, da se je zločinec priplazil čez vrt, dingi pravijo, da je šel skozi glavna vrata. Ko so ga ljudje zasledovali, so videli drevjr, mimo katerega je bežal okrvavljeno, iz česar sklepajo, da je moral zločinec krva»eti in da si je ob drevesa brisal kr'. Ta sled za zločincem je vodila čez Plaz do reke Vipave, kjer si je zločince izpiral roke. Tam so našli na bregu vee okrvavljen^. Denarja je zmanjkalo nekaj okrog 30 kron. Tako bo glasi dingo poročilo 1 Pokojni dekan je bil star 72 let. Gelih 25 let je deloval v Vipavi kot dekan, poprej je bil več let v Štnrjah in še prej v Podkraju. Zato ni čudi«, da ga je vsa vipavska dolina poznala in ga spoštovala kot svojega očeta. Tudi nasprotniki so ga cenili radi njegovega srca. Pokojni Erjavec je bil rojen na Dolenjskem pri Višnji gori. Bil je sorodnik pokojnega pisatelja Erjavca. Pred par leti ga je ljubljanski škof imenoval za častnega kanonika. Pogreb njegov je bil v torek ob ‘/210 dopoldne. t 31 atiju Erjavec. „Slovenec“ piše: Matija Erjavec, rojen 12. februarja 1836 v Kriški vasi v župniji Višnja gora, r mašnika je bil posvečen 26. julija 1869, bil je eno leto seraeniški duhovnik, potem kaplan v Črnem vrhu nad Idrijo, kurat v Podkraju, vikar t Črnem vrhu nad Idrijo, kurat v Štoriji, od 23. septembra 1882 župnik kin dekan v Vipavi. Povsod je zapustil sledove svojega pustirovanja in se ljudje še zdaj spominjajo nanj. Bsjnik je bil v občevanjn jako Ijnbeznjiv in prijazen. Živo se je zanimal za Ijudetvo, ki ga je ljubil ne zgolj v besedah, marveč tudi v dfjsnju. Pozorno je zasledoval tudi dnevne politiške dogodke. Znano je, kako so valovali svobodomiselni valovi po Vipavi. Dekan Erjavec je organiziral pošteno krščansko vipavsko ljadstvo: zadnje deželnozborske volitve so pokazale Bad njegove politiš-kfga vztrajnega dela. Deloval je tadi na izobraževalnem polju, Saj je znano, da ni skoraj kraja na Vipavskem, ki bi ne imel svojega lastnega slov. katol. izobraževalnega društva! Tudi vipavska pod-zveza S. K. S. Z. je njegovo delo. Ne- utrudljivo je deloval na gospodarskem zadružnem polju. Ustanovil je posojilnico in kmetijsko društvo. Iztrgal je dobro vipavsko ljudstvo na gospodarskem polja iz krempljev oderuhov. Deloval je t kraju, kjer je najbolj divjal srdit političen bo;. Njegovo ime ostane nepozabljeno in jo vpisano med prvimi borilci za uveljavljenje načel Katoliško-narodne in S ovenske Ljudske Stranke. Časten mu spomin! Splošno obsojajo grozni umor vsi sloji ne glede na strankarsko prepričanje, ts', tadi rajnikovi politični nasprotniki. Ne samo Vipavci, vse žajuje za njim, ki je umrl tako nagle, nepričakovane smrti. Nepripravljen ni umrl. Ni še dolgo, ko je kazal nekemu svojemu prijatelju, kako da ima vse pripravljeno, čo ga nenadoma prehiti smrt. Kazal je tudi svojo oporoko in vse. B.l je pripravljen na smrt, zgleden dahovaik. Morilec prijet! Sd prej nego so položili k večnemu počitku njegovo žrtev, jo zadela roka pravice neusmiljenega morilca. Orožništvo je namreč takoj brzojavilo na vse strani, daje morilec ranjen na desni roki. Neka žena ga je namreč videla, ko je bi žal in na begu z levico držal desnico. Zi njim je vodila krvava Bled. — Tržaška policija je vsled lega naznanila takoj začela preiskavati na , vseh rešilnih postajah. V pond. se je oglasila ena rešilna postaja, ki je izjavila, da je prišel tja neki 22 letni mladenič, ki j je bil ranjen na desni roki. Dejal je, da ' se piše Viktor Kobal iz Vipave. Policija je šla takoj na delo. V torek okrog lh po polnoči je srečal policijski nadzornik Titz nekega mladeniča v ulici Belvedere. Bil je ranjen na desni roki in • po opisu popolnoma sličen morilcu. Titz je mladeniča takoj aretoval in ga dal od-1 vesti na stražnico. Tu je izpovedal are-tovanec, da je star 22 let, da se piše Viktor Pangerc in da je doma iz Vi-j pave. Pravi, da je oženjen, da ima dvoje | olrok, a da je ločen od svoje žene. Iz početka je Pangerc tajil vse. Na vprašanje, kje je dobil rano na roki, je odgovoril, da pri dela. Ko so ga prašali, kaj in kje je delal, ni vedel več odgovora. Morilec priznal umor ! Vsled tega, ker je policija vedno bolj pritiskala nanj z vprašanji, Pangerc ni mogel več tajiti in je hladnokrvno priznal umor. Izgovarja pa se tako-le: Pravi, da je prišel k dekana, prosit ga miloščine, ker ni imel a čim živeti. De-' kan ga je pa ozmerjal, češ, da tako mlad človek lahko dela. To pa ga je vjezilo, je zgrabil za škarje in začel ž njimi suvati v telo dekanovo, dokler ta ni padel. Uhaja vsak Četrtek ;;h 4. uri popildne. fiokopbd m na m-iajo. Hstrankovana jiuma d« spre- Cwa lista znala >■ e»lo lato i krone, ib pol lita I krom. ta nnuj premolne ■■ avlo Isto B krone, a pol leta K 1‘tO. a-inanila s p r <• j ema upravnistvo, Gorica SemeniSka ulica St. 16. Posamezne Številke se prodajajo v tobakarnah r Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem le-kaliSču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjaki ulici in na Korenjskeni bregu (Riva Como) St. 14. po 8 vin. Oglasi in poslanice se raiunijo po potit vrslah in sicer: 6e se tiska enkrat 11 v., dvakrat 12 v„ trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežio) t Gorici. Seveda ta izpoved ni povsem verjetna. Morilec je moral priti z morilnim namenom v dekanovo sobo, ker bi drugače ne bil vzel »oboj tako težkega kamena Morilec dekanov — morilec kocljažev ? Policija je primerjala sliko morilca kočijažev s Pangercom in dognala, da je Blika do lasa slična morilcu vipavskega dekana. Kdo je Pangerc ? Izvedeli smo, da je Viktor Pangerc rojen v Vipavi 1.1882. Fantje bil že kot otrok poln vseh mah. S 14 letom je odšel v Trst, kjer so se njegova slaba nagnjenja na tržaških tleh bajno razvijala. Bil je vojak pri 97. pešpolku. Ob-. žalovanja vredni so njegovi stariii, bratje in sestre, ki so spoštovani in čislani od vseb. Ločena žena morilčeva je doma iz Šmarij na Vipavskem. VbI, ki Pangerca poznajo, pravijo, da je bil silno surov, ki je grdo ravnal s svojo ženo in dvema ainčkcma. Politični pregled. Državni zbor. — Proračunska razprava se konča najbrže 24. t. m. Zdaj se pogaja Tin. minister, naj bi odobrila zbornica še postavo o povijanja davka na žganje. Klubovi načelniki nameravajo okrajšati proračunsko razpravo. Če konča zbornica svoje delo, sledi kratko dežel-nozborsko zasedanje. Iredenta na delu. — Iredenta je odposlala na avstrijsko Primorje več agentov, ki propovedujujc, da se prične kmalu odločilen boj za gospodarstvo na Jadranskem morju in hujskajo proti Avstriji. Italijansko časopisje je zopet po-stalo bolj strupeno, kakor je bilu. S. K. S. Z. Občni zbor „Sloven8ke krščansko socialne zveze" za Goriško bo dne 2. julija ob io/i dopoldne. UJje in „Zvezina“ društva po odposlancih naj so v polnem številu udeleže občnega zbora. Med dragim je na dnevnem reda: Pre-memba pravil I Ilovice. Veselica, ki jo priredi „Slov. kat. del. društvo11 v Gorici ob sodelovanja društva „Skalnica“ in drogov v proslavo pesnika Simona Gregorčiča bo v nedeljo ob 5. pop. v dvorani .Central". Vspored bo ta le : 1. Kmet-poet. Govor. 2. .Naša zvezda1*. Zložil Simon Gregorčič. Deklamacija. 3. „Na3a zvezda". Moški zbor. {Jgl. Jakob Aljaž. Besode Simona Gregorčiča. 4. .Slovenska deklici*. Ženski zbor s spremljevanjem tamburašev. A. Leban. 5. „Stražniki\ Zložil Simon Gregorčič. Deklamacija. 6. „Na tujih tleh". Samospev. Ujil. Anion Nedved. 7. „Pozdrav Mariji". Ženski zbor. U*l. Anton Foerster. 8. .Potujoča lorla". *** Šaioigra v dveh dejanjih. 9. „Sirotiu. Moški zbor z altom solo. Qgl. Anton llajdrib. 10. .Znamenje". Zložil Simon Gregorčič. Deklamacija. 11. .Moj črni plašč". Zložil S men Gregorčič. Bariton solo s spremljevanjem. 12. Venček narodni pesmi. Mešan zbor. Čretero, petero- in iesteroglasno. Upravil Ir. Ko-koJar. 13. Tambureški zbor. Vstopnina in sedež v prvih petih vrslah 1 K, v ostalih vrstah 60 v, brez sedeža 30 v. Preplačila se hvaležno spremljejo. Ves čisti dobiček je namenjen za .S. Gregorčičev Dom". Vstopnice bo prodajajo v društevenih prostorih v Se-meniški ulici 16; na dan veselice popo-ludne pa pred nhodom v dvorano. Goriški Slovenci! Pridite v obilnem itevila, da se prepričate, kako zna ljudstvo, kako znajo trpini slaviti tvojega pesnika — trpina. Za .S:inon Gregorčičev Doin14 je darovala „Cenlralna posojilnica" vsled sklepa načelstva z dne 15. t. m. znesek 2000 K. O bojkotu listi ne bodo smeli več pisati. V petek je poklical policijski načelnik dr. C a s a p i c-c o 1 a odgovorne urednike vseh listov ter jim naznanil, da bo naplenjen vnak list, ki bi kaj piHiil o bojkotu, bodisi direktno ali indirektno. Narodua Tiskarna je založila dopisnice v slovenskem in latinskem jeziku, katere bodo rabili preč. duhovBki uradi za medsebojno dopisovanje o porokah Na {dopisnicah je tiskan ves potrebni tekst, kateri se samo izpolni. Take dopisnice je zaakazal prečastiti knezo-nadikofjski ordinariat. D jpisnica atane 3 vin. Somišljenike po deželi prosimo, da ljudstvo poučijo o pondeljkovih dogodkih v Gorici in da mu odprejo oči. V privatnih pogovorih, v javnih lokalih, v društvih in sploh kjer morejo naj z jasno besedo povedo ljudstva, kaj delajo goriški Lahi s Slovenci. Kobaridci, kakor čujemo niso hoteli Jdati nobenemu goriškema trgovca na zadnjem sejmu prostora za „štant" zaradi ponedeljkovih izgredov. Bode li državno pravdniitvo tudi Eobaridce preganjalo zaradi .bojkota" proti laškim trgovcem ?! Odlikovanje. Leopoldov red je podeljen dvornemu svetnika najvišjega ka-sacijskega sodišča Matevža Ternovca. — Pozor I — Nekdo je izgubil na binkoštni ponedeljek v mestu ob priliki, ko je dobil hud (udarec od nekega laškega trgov, pomočnika, krasno vezane S. Gregorčičeve poezije. Na prvi strani je bil lep umetniško izdelan napis: Svoji k svojimi Pošteni najditelj se prosi, da knjigo prinese v naše uredništvo. — — Pismo iz Amerike. Priljubljeni mi nPrimorfiki list"! Rot tvoj naročaik te prosim, da sprejmeš v svoje predale nekoliko vrstic o lepi slovesnosti, ki Brno jo obhajali Slovenci tukaj v Mil-\vankee Wi». Obhajali smo posvečenje nove slovenske cerkva „Marije, Pomočnice kristjanov". Prisostvovalo je pet slovenskih društev z godbo na čelu in ogromna množica ljudstva. Vesaliti mora vsakega katoličana, da se rojaki v taji zemlji tako lepo zavedajo tega, kar jih je cerkev naučila v domačem kraju. Za prireditev te slovesnoati se imamo v prvi vrsti zahvaliti rojaku Slovencu č. g. župniku Irana Smoli, ki se noč ia dan tradi za napredek slovenskih katoličanov v Ameriki. (Op ured.: lbala za poročilo ! Pozdrav vsem dragim rojakom v daljni Ameriki, posebno pa Vam I) — Listnica u-eduištvs. — Kopriva, Podmelec: Prosimo potrpljenja! Pride na vrsto ! — Evangelist M&tevž : Prejeli! Urala! Naibrže pride. R»d bi nadaljevanje! Zdravi! Mestne novice. m Red ?n procesijo na Sv. Rešuje Telo. — Slovesna procesija na Sv. Rešuje telo, ki začne ob 8. nri dop., se bo vršila v običajnem redu. Gre po tistih ulicah ko druga leta. m Slovenske trgovca in obrtnike v mestu, ki reflektirajo na to, da se jih posebno priporoči v reklamnih seznamih in knjižicah slovenskim odjemalcem v mestu in izven mesta, poživljamo, da se zglaae čim prej v Trgovsko obrtnem društva v ul ci sv. Ivana it. 7 od 8,—12. ure dopoludne, kjer doba tuli druga važna poročila. m Nedeljski dogodki v Godci. V nedeljo so se zbrale v Gorici velike množice Slovencev iz okolice. Okrog 2. in pol bo se na vozeh pripeljali Slovenoi po Rašteljn na Travnik. Italijani zbrani pred kavarno „Evropa", so jim klicali .Evviva G:rizia italiana!“ Čuli so se celo klici: „Evviva Italia 1“ Slovenci so klicali „živio". Znani Cej izpod Kostanjevice je vrgel kaman na Slovence. Če je koga zadel, ni znano, ker se ni nihče oglasil. Janaški C j, ko je izvršil svoj čin, je pobegnil domov. Ko ga je v nedeljo zvečer hotela policija aretirali, ji je junak skušal pobegniti pod streho. Ob 3h je prišlo od .Jelena" več sto Slovencev čez Travnik, da gredo na Velodrom. Lahi pred kavarno „Eiropa“ so jih zopet pozdravili s svojimi klici. Slovenci so odgovarjali. Kmala bi bilo prišlo do spopada. Morala je posredovati policija in orožništvo, ki je ločilo oba dela. Slovenci so se morali raziti. Aretirana sta bila d ra Slovenoa, ki ata se nekoliko branila, raziti se. hpaštana sta bila takoj. Radi nasilnosti ni bil prijet noben Slovenec. Na Velodroma je bil shod, po katerem so se S!ovenci mirno razili. Nekateri laški listi pišejo, da jeko-njeništvo posredovalo in razkropilo bojujočo se množico. Ta vest je vzbadila mnogo smeha po mestu. Resnica je namreč, da konjenikov niti nihče videl ni. m Premeinba posesti. — Hišo v Rašteljn, kjer je prodajalna dežnikov, je baje kupil neki Slovenec. m Brivnico na Travniku, kjer je bil prej g. Pucelj, je prevzel Stjepan N o s i č. Priporočamo I m Na c. kr. izobr&ževališču za učiteljice v Gorici se bode vršilo vpisovanje za I. tečaj dne 6. in 7. jnlija 1908, od 9. do 12. nre dopoldne. Prosilke se imajo predstaviti osebno v spremstva stariiev ali njih namestnikov in se izkazati s krstnim listom, urad. zdravniškim in zadnjim iolBkim spričevalom in v pomanjkanja tega, z istim lepega nravnega vedenja. Ravnateljstvo c. kr. ženskega učiteljica v Gorici, dno 14. junija 1908. m Okraden in slečen je bil v pond. na polju ob drž. kolodvoru neki okrog 50 let stari N. N. Pravijo, da je doma iz Ročinja. Dva železničarja sta ga našla, ko je pijan in gol taval po njivah. Dognalo se je, da je pil zvečer v gostilni pri „Orlu“ z neko okrog 20 let staro deklino, ki je baje tudi iz Ročinja doma. Okradeni je izpovedal, da ga je deklina pijanega slekla in okradla. Poleg vse obleke mu manjka še okrog 14 K denarja. Ponoči so iskali hlač po hišah, da so ga lahko odvedli na policijo. m Dogodek na ulici. Binkoitui torek je šel po Rašteljn neki okoličanski kmet. Pride mimo prodajalne laškega trgovca. „Pejte ga notar, očka"! Ijubez-njivo vabi trgovec kmetiča. „Aha, danes sem očka, včeraj sem bil pa š k I a f,“ pravi BlovenBki kmet in gre dalj«. Iz goriške okolice. g Procesija sv. Rešujega telesa na sv. Gori bo v nedeljo ob 9. uri. g Šmartno pri Kojskem. Nedelja 14. t. m. je bil za našo občino pomenljiv dan. Imeli smo, kakor vsako leto, zaobljubno procesijo proti toči na Vrhovlje, kjer bo se naši vrli pevci £opot odlikovali po svojem lepem cerkvenem petju. Isti pevci pa se nam prinesli uresničenje še druge naše želje. Po njih prizadevanju se je bila poslala namestništvo v Trstu prošnja za uatanovitev ,Kat. slov. izobraževalno društvo". Prošnja je bila reiena in v nedeljo 14. t. m. smo imeli ustanovno zborovanje. G. župnik je zboro-BDjeotvoril ter pojasnil pomen zbo- rovanja in razmere, katere so do ustanovitve .Kat. bIov. izbr. društva" privedle. Na to je govoril g. dr. Srebrnič o važnosti in pomena združevanja ter o nalogah prave izobrazbe. Zanimanje je bilo veliko. Članov se je vpisalo prav mnogo iz Šmartnega, iz Iaaenj in tadi iz oddaljnih [Gonjač. Predsednikom je bil izvoljen preč. g. župnik Jožef Kodelja. Naj bi naše novo drnštro prinašalo nam vsem najlepiih sadov. g Tombolo priredi draitvo „Zvez-da“ v Sovodnjah v nedeljo ob 6. ari pop. Iz ajdovskega okraja. aSkrbinskim radovednežem. — Opozorjen po prijateljih na dopis v .Primorca" z dne 5. junija, v katerem me radovedneži vpraiujejo, čegave so bile tiste trte in na katero ime vpisane, ki sem jih poslal svoji hčeri v Škrbino, odgovarjam, da bo bile trte moja last. Če je bil dotični dopis ponatisnjen tadi v „Soči“, naj velja ta moj odgovor tadi zanjo. Škrbinski radovežneži bi radi odvrnili po načina svojega poslanca Job. Štreklja pozornost god sebe a tem, da hočejo meni naprtiti to, kar so sami delali. Škrbine', dajte jim z brezovkol Josip Pavlica župan in stric. a Društvo za podporo rokodeleev v Ajdo\Sčini je priredilo v nedeljo 14. t. m. lepo slavnost v proslavo cesarjevega jubileja. Društveniki so bo udeležili skupno sv. maše v Ajdovščini ob 10. nri. Pri tej priliki je imel naš č. g. župn. upravitelj Ir. Podobnik, res krasen govor. Popisal je žalostne razmere delavstva za časa pred Kristom, ko so bili delavci sužnji in se je smatralo njih delo kot nečastno. KriatuB rojen iz revne delavske hiie si je zbral za svoje ačence revne delavce. Vsi smo sinovi enega Boga, torej vsi enaki. S krščanstvom je prišel delavec do j človeške pravice in delo do zaslužene I Časti. — Torej le v krščanstva, v sv. veri dobi delavstvo pravo zaslombo. Naj Be torej delavstvo trdno okleue sv. kat. Cerkve, ki neutrudljivo delaje za delavstvo. Popoldue se je vršila v Štoriji na lepem vrta hotela Šapla prosta zabava z godbo ia petjem. Po slavnostnem govora, ki ga. je v krasni vezani besedi imel blag. gospod Angelj Casagrande, in ki je v navdušenja dvignil srca vseh navzočih, slavilo je zvesto in vdano delavstvo cesarja z navdušenimi živio-klici in s petjem cesarske himne. Zrečer je bila bakljada z godbo in krasni nmetni ognji. Vse je bilo navdušeno. Slavnosti se je udeležila tudi vsi gospoda. Vte je vršilo v najlepšem redi za kar gra vsa čaBt prirediteljem in nde-ležnikom I a Smrt v gozdu. — V gozdiču Š -bovk pod Sv. Križem, so našli nezavestnega nekega Bratoševca iz Malib Zibelj, ki je prodajal sviloprejkiuo seme. Duhovnik mu je še podelil sv. pobI. olje. Mož je kmalu zdihnil. Prenesli so ga v mrtvašnico. Že v nedeljo večer so ga videli ležati, pa se ni nihče za to zmenil, ker so mislili, da pečiva. Iz kanalskega okraja. ki Sodna obravnava proti lokov-škemu županu Winklerju bb je vršil* pret. dni v Kanalu. Tožil ga je radi žaljenja časti g. Ivan Šuligoj. Prišlo je do poravnave, s katero se je župan \Vinkler zavezal plačati vse kazensko pravdne stroške in 30 K globe v korist „Slov. kršč. socialni zvezi v Gorici". ki S Salamonovo modrostjo znajo razlagati napredni lokovški čita-telji „Primorca“ članke in dopise .Prim- ‘Lista". Menijo, da ne more nič dragega počiti ko iz revolverja. Ali res ne ? Ali se ne spomnite, kako žalostno je počila napredna lokovška Ošabnost dne 6 janija tam sredi trga Kanala. Komar ni znano, da poka ie kaj dragega ko revolver, naj gre praiat našega župana Winklerja, ki bft povedal, kaj lahko še poči. Poka alava, poka oblast, poka žep, poka pa tudi od jeze — že veste kdo. Kadar ae goba aaši, prične smrdeti. Bo de pokalo ! ki Predavanje v Desklah. — V desklanskem „K*t. slov. izobraž. društvu" je bilo v nedeljo popoldne lepo uspelo skioptiško predavanje. Predaval je Fr. Kremžar. ki Kat. slov. izobraževalno društvo v Avčah je imelo v nedeljo dne 14. t. m. dvojno predavanje. Predaval nam je preč. gospod lian Kovačič. Prvo predavanje je bilo o sežiganja mrličev, drago pa velezanimivo razlaganje venčka Silvin Sirdenkovih pesmi: „Z Bogom, zadnji mladi časi !u h tolminskega okraja. tPri občinskih volitvah v Volčah bo Bijajno zmagali pristaši S. L. S. — V tretjem razreda bo naši imeli okrog 50, nasprotniki okrog 34 glasov. V II. in I. razreda se nasprotniki niti prikazali niBO. Slava in čast vrlim volivcem ! Iz cerkljanskega okraja. c Delo za kmeta. — MinisterBtfO za nk in bogočastje je dovolilo 5000 K podpore za zidanje novega karatnega poslopja v Otaležn. G avno zaslugo pri tem uspeha v korist kmeta ima naš dični in neumorno delajoči dr. Gregorčič. Zopet in zopet se je oglašal pri imenovanem ministerstvu, priporočal Otaležane v podporo ter konečno dosegel svoj namen. Ridovedni smo, kaj porečejo k tej podpori otaležki liberalni socialni demokrati, ki so do Bedaj vedno npili, da se jih z obljubo na podporo pri zidanja fjrovža le slepi. Gotovo bi bilo le slepilo, ako bi tem rdečim naprednjakom obljaboval podporo za farovž n. pr. dr. Gruntar, ki je kandidiral na program one stranke, ki ^komaj čaka časa, da „bodo ijndje molili Boga brez farjev", katerim torej ne bo treba zidati farov-žev ; slepilo bi bila tadi enaka obljuba od moža, ki je pri zadnjih deželnozbor-bkih volitvah nekje na Cerkljanskem kandidiral uh program rdeče socialne demokracije. Ko je bila namreč lanBko leto otaležka davčna občina vsled njegove neresnične ovadbe oškodovana za sicer mali zuesek, je ta nprijatelj delavcev" pokazal svojo ljubezen do sooboa-nov s tem, da se je nasmehnil in škodoželjno opomnil: „Slroške smo vam pa le napravili". Sramota I — L9 poslanci S. L. S. držijo besedo; oni dajo, kar so obljubovali, ker imajo vest. Sij le tako je mogoče delati za kmeta I A’tro cho Pepi Štrekelj in njegove kraške trte, ki so tako neplodovite, da sam trdi o njih v „Primorcu“ od 22. maja t. 1., da „ne bodo rodile". c Poziv I — Na sccielnodemokra-ikem javnem voiivnem sboda v Otaležu dne 1. marci t. I., na katerem se je nemo predstavil socialnodemokraiki kandidat Peter Bevk iz Otaleža, je glavni govornik A. Kristan iz Idrije, izustil, gotovo na podlagi napačne informacije, javno neresnico, da so .klerikalci v Otaležu sklenili zidati nov firovž". Ker se do sedaj ta neresnica še ni nikjer preklicala, poživljamo s tem javno znanega predsednika omenjenega javnega shoda in oba Dekdanja občinska zastopnika, ki ata to neresnico poskušala, ne da bi ji ogovarjala, čeladi sta bila oba navzoča pri konkurenčni obravnavi dne 31. januarja 1907, da poskrbijo, da se ta neresnica, ki je bila javno govorjena, tadi javno prekliče v doglednem čaBU. S:cer bodo objavili v časnikih zapisnik omenjene konkurenčne obravnave v nemškem izvirniku, katerega so ti možje? brez ugovora podpisali, in v slovenskem prevodu, da bo svet spoznal, ali se »Bada laže", kakor je tedaj duhovito opomnil Kristan, ali je neresnico govoril sam Kristan, ko je izmtil omenjeno trditev, in ž njim vsi njegovi Hsobrati“, ki so tej neresnici pritrjevali. Resnica na dan in naj zmaga I c V Davči, odkoder se sicer red-kokedaj kaj sliši, se živahno gibljemo. Mimogrede omenjeno, Bpadamo politično pod Kranjsko, cerkveno pod Goriško. Dne 1. junija je bil pri nas cerkveni shod. Ž<) prejšnji dan smo imeli litanije in spovedovanje. V ponedeljek je bilo 6 sv. maš. Prvo sv. mašo je imel č. g. dr. Knavs, dekan v Cerknem ; ob 8. in pol je bila sr. maša, pri kateri so bili udje „K. s. izobraž. društvo* v Njvakih. Ob 9. je bila procesija, ob 10. pa je imel Blovesno sv. mašo č. g. karat Abram iz Bilj. Vsem čč. gg. duhovnikom za trud : Srčna hvala I Prvi shod bode aedaj pri nas na kvaterno nedeljo jeBeni. Takrat bo 30 let, odkar je blagoslovljena naša cerkvica Naše Ljube Gospe in Pre-Bvetega Srca Jizmovega. c Police. — Naša zapuščena vika-rijska cerkvica dobi v kratkem čisto novo lice zunaj in znotraj 1 Pokrili smo jo z et9rnit«.m. Če bo kaj denarja, jo pobelimo ozir. preslikamo. Kajpada obnovimo — znamenitega velikega sv. Krištofi na jožni strani. c Zakriž. — Našemu vaščanu Petra Klavžarju, p. d. Zalazarju, bo v goriški bolnišnici odrezali desno nogo pod kolenom. Upanje je, da se povrne ohranjen pri življenju, kar miroljubnemu in blagemu možu vošči vsa vas I o Cerkno. — Naše društveno življenje tudi ob sedanji vročini in suši lepo vspeva. V knjižnični sobami se kar tere ljudstva vsako nedeljo od 8.— 10. zj., ko se knjige posojajo. — Telovadci neumorno telovadijo in se pripravljajo za nastop v Škof i Loki, kamor pojdejo dne 26. julija, dasi bomo takrat v C. obhajali Sr. Ano — farno patrono ! Ker so nekateri telovadci izvrstni pevci in je njih načelnik obenem organist za slovesne praznike, bomo naprosili stare hiša, dapomorej}. Za pevovodjo in organista je pa že poskrbljeno ! Iz kobariškega okraja. kd Leto za letom se v vedno večjih množinah pojavljajo po naših krajih različna mrčesa na drevju. Letos so poiebno veliko škode napravili hrošči, to le na bolj divjem drevju. Tadi gosenice in druga golazen, ki še vedno žre in Jpnatoš1, nam žuga ugonobiti naše sadno drevje. Izvršujmo, kjerkoli mogočo že napovedan bojkot temu krntemu uničevalca in sovražnika našega sadnoga drevja. Posebno otroke naj se navaja in poučuje na to, da spoznajo in uuičujtjo tega uničevalca sadjarstva. Tako ne pojde deček kar malomarno mimo opu-stošenega drevesca, na katerem vidi cela gnezda te zalege, ampak bo skrbno vseskupaj uničil. Tako vsaj nekoliko omejimo to razširjajočo se drevesno kugo. — Iz korminskega okraja. kr Sto let stara ženska. V Kor-mina živi Elizabeta Zorzut, ki je stara 100 let. Kljab revščini, ki jo je trpela, je ženska še vedno krepka in opravlja domača dela. S tržaškega ozemlja. ta Grozen čin v Trstu. Čavaj mrtvašnice v tržaški ubožnici, Aleksander Colussi, je zvabil Bvojo 211etno hčer Ivano v mrtvašnico, kjtfr jo je hotel onečastiti, na to jo je zaklal z nožem. V stanovanju je izpil karbolno kislino ter se ustrelil z revolverjem. ta Dojenček najden v cerkvi sv. Antona novega v Trstu, zavit v polo papirja. — V sredo zvečer — bilo je po 7. uri — je bila cerkev sv. Antona v Trstu polna vernikov. [Nekatere ženske, ki so bile vtopljene v molitev bo naenkrat zaslišale javkanje z one strani, kjer se nahaja kropilnik pri stranskem vhodn iz ulice Vincenzo Bellini. ŽenBke, šivilja Emilija Križnar, A. Bratina in Gbr. Pe-tidier so se približale in prepričale, da ono javkanje jo izhajalo iz obsežnega zavitka papirja kofetaste barve. Vzdignili so malce zavitek, ki je bil postavljen v obliki baldahina, in z začudenjem zagledale pod njim lepega dojenčka ; tik njega je bila steklenica mleka, skoraj polna. Ženske so opozsrile Cerkvenike ; ti so šli iskat koga in našli dva občinska redarja ter ju privedli v cerkev. Redarja sta našla, da je bilo dete zavito v najfinejše plenice in da je imelo okolo vratu židano rutico, na kateri je bila uvezena inicijalka E pod neko krono. Redarja sta skrbno pobrala ves zavitek in ponesla na policijsko ravnateljstvo. 01 ta so prenesli dete v bolnišnico, kjer je dr. Brun konstatiral, da gre za lepega fantiča, rojenega pred osmimi dnevi in dobro razvitega. Nihče v cerkvi ni bil zapazil nič nenavadnega. Nihče ni videl, kdo je tam položil tajinstveni zavitek. Precej romantični slučaj je dal vsem ženicam v cerkvi povoljno gradivo za pomenkovanje in se je stvar še dolgo potem in na razne načine komentirala. Glasnik „6oriškezveze“ gzObSnizbor „Gorške zveze, gospodarskih zadrug in društev* v Gorici bo vrši dne 22. jnnija t. I., t. j. prihodnji pondeljek ob 10. uri zjutraj v posvetovalnici ^Centralne posojilnice". gi Nova kmečka posojilnica se je v nedeljo ustanovila v Hudajužni za županstvo v Grahovo. V delokrog nove posojilnice so privzete sledeče vasi: Ha-dajužna, Obloke, Koritnica, Nemški Rat, Stržšče, Zakojca, Podbrdo s svojimi frakcijami. Izločena je vas Grahovo. V načelstvo bo izvoljeni sledeči gg.: Valentin Pirec, vikar v Oblokab, načelnik, odborniki: Franc Drole, Obloke 7, Miha Zgaga, Hudajužna 9, Franc Koder, Pod-brdo-Bača 4, Jožef Bizjak, Stržišče 16, Alojz Kos, Nemški Rat 4/5, Tomaž Valentinčič, Zakojca 85, Jožef Črv, Koritnica 13, Janez Cvek, Iladajužna 19, Jožf Drole, Porezen 2 in Valentin Kragelj, žapnik Podbrdom. V nadzorstvo so pa izvoljeni : za načelnika c. kr. poštar Ivan Torkar, Podbrdo 5, njegovega namestnika Simon Kemperle, trgovec vila-dajužni 5, nadalje Gregor Terpin, Zaojile 7, J arij Kovač, Kak 3 in Janez Bevk, Zakojca 83. — Pri številno obiskanem shoda sta predavala o posojilništva dr. Pavlica, načelnik, in Premron, vodja „Gjriške zveze*. gz Vabilo na občni zbor „Hrauil-iiice in posojilnice v Riliembergu'*, ki se vrši dne 21. junija 1908 ob 3 in pol uri popoldne v uradni sobi. Dnevni red po pravilih. gz Hranilnica in posojilnica v Oseku. — V nedeljo dne 14. t. m. je imela »Hranilnica in posojilnica" v Oseku svoj redni občni zbor. Iz dotič-nega poročila posnemamo, da je imela v upravnem letu 1907 omejena posojilnica ta - le promet: sprejemkov K 50.073’41, izdatkov K 44.960-96. Skupaj K 95.034 37. Hranilnih se je vložilo K 27.59118, vzdignile se je K 11.037.71. Tedaj več vložilo K 16.553-47. Stanje koncem leta 1906 K 41.1804 9. Kapital, obresti koncem rač. leta 1907 K 1.996-90. Torej stanje kranilnili vlog sklepom rač. leta K 59.730'86. Vloge se obrestujejo po 41!a% in se sprejemajo od vsakoga, če tudi ni ud posojilnice. Posojil se je dalo K 15.860, vrnilo se je K 5.660. Tedaj več dalo K 10.200. Stanje koncem leta 1906 K 35.650. Vseli posojil skupaj koncem leta 1907 K 45.850. Čistega dobička je 549 K 35 h, ki se dene v rezervni zaklad. Rezevni zaklad znaša 1.062 K 88 h. gz Vabilo na redni občni zbor hranilnice in posojilnice v Pevmi, registr. zadruga z neomejeno zavezo, ki se bode vršil dne 28. jun. ob 5. pop. v župnišča v Pevmi. Dnevni red : 1. Poročilo načelstva; 2. Poročilo računskega pregledovalca; 3. Potrjenj6 račnna za leto 1908; 4. Poročilo o izvršeii reviziji; 6. Volitev načelstvu; 6. Volitev računskega pregledovalca; 7. Slučajnost'. Člani se uljndno vabijo k obilni udeložbi. V Pevmi, 16. janija 1908. Načelstvo. gz Hranilnica in posojilnici v Št. Petru je imela pretečeni pondeijek svoj občini zbor. It računskega poročila, ki ga je podal blagajnik g. Čer-n i c, posnemamo, sledeče : Prometa je bilo K 388 748 31, stanje hranilnih vlog konc°ra leta 1907 K 216.538.53 sUnje poBojil koncem I. 1907 K 259.350.65. Čisti dobiček znaša K 1.829,18, ki pride v rezervni zaklad, kateri je znašal koncem I. 1907 K 10.843.59. V odbor sozo-. pet izvoljeni vsi stari odborniki. UJeležba je bila precej obilna. gz V zalogi .Goriške zveze" dobe člani pridruženih posojilnic in gospodarskih zadrug Bledeče predmete: modro galico, žveplo, gumijeve trakce najfineje in zajamčene kakovosti, kaj no apno, tur-šico, razna umetna gnojila itd. Zt pristnost blaga se vzame vsaktero odgovornost, gz Hranilnica in posojilnica v Če-povanu bode imela svoj redni občni zbor dne 29. t. m. na praznik sv. Petra in Pavla b sledečim dnevnim redom : 1. Poročilo o delovanju zadruge v I. 1907. 2. Pregledovanje in potrditev računov. 3. Volitev načelstra in nadzorstva. 4. S'u-čajnosti. Drobtine. d Skrivnosten dogodek. Nekateri listi poročajo sedaj z Dunaja jako senzacionalno vest, katere podrobnosti niso še znane. Ko se je cesar Franc Josip vozil ob obisku nemškega cesarja ž njim s kolodvora v Šenbrun, sta se nahajali med gledavci tudi dve dami, ki sta vzbujali pozornost policijskega agenta. Predno se je cesarska kočija pripeljala mimo, je ena teh žensk segla v žep. V istem hipu jo je prijel detektiv in obe aretiral. V žepu te ženske so našli malo bombo, napolnjeno s hudim razstrelivom. Policijo je na ti dve ženski opozoril neki tovarnar. Dogodek so prikrivali do sedaj. d Bratomor. V Ravinju je Anton Zivich v Rovinjem Bela v prepiru svojega brata Simone z ostrim nožem tako sunil v srce, da je bil namah mrtev. d Usodna zaineujeva. — V Gradca je imel gledališčni kapelnik Alb. Krenn navado, da je pred spanjem vzel požirek rama. Tako je hotel storiti tadi zvečer 5. t. m. Pri tem pa je pomotoma vzel steklenico s salmijakom ter pil. Preden je prišla zdravniška pomoč, se je mladi mož zadušil. d Grozen vihar. — Na Bataviji je divjal 13. t. m. grozen vihar, ob katerem je izgnbilo do 500 oneb življenje. d Zemlja se odprla. — Pri Ičanu na Kitajskem se je odprla zemlja. Več vasi je zginilo v globino. Nad 100 rodbin je izgubilo življenje. d .Jedilni voz med Trstom in (Hinjami ne bo več vozil. d Novi dvajsetkroiiHki bankovci se izdado z 22. janijem. Datirani so z 2. januarjem 1907. Istočasno se bodo pobirali stari 20kronski bankovci z dne 31. marca 1900. Ti bodo imeli veljavo ie še do 30. junija 1910. Po tem dnevu jih bodo avstrc-rgrske banke sprejemale • le še v zamenjavo. Po 30. junija 1916 pa izgube vso veljavo. d Jubilejni petkromki elenar je iziel. Na njfin je vtisnjenjena na spodnji strani doprsne cesarjeva podoba, na zadnji pa mlada žčnska z luvorikovo vejico v desnici, z levico pa kr.zoč na letnici 1848—1908. Okrog Dje napis: „l)uodecim la-tria gloriose peraetis*. d Izkušnje in klasi like oje po srednjih šo'tih. — Naučno ministerstvo izda odlok, po katerem se omeji izpraševanje za klasifikacije. Klasificirale se bodo le predpisane šolske in domače naloge. Cenzurne korference bodo le koncem VBake semestrske tretjine. Namesto izpričevala v I. semestru se izdale izkaz. Dosedanje označenje o napredovanju odpade. Redi bedo imeli le štiri stopinje, i Red o pridnosti odpade. V višji razred j ne bo smel dijak, ki je padel v več ks- I kor v enem predmetu. Kljub enemu ne- j zadostno sme vstopiti dijak v višji raz- ; red, če se izjavi za to učiteljski zbor. ! Ce v višjem razredu ne iztoljša reda irora ponavljati razred. Ostanejo v veljavi j ponavljavne izkušnje, ki se po nižjih razredih cmeje. Če dvomi učitelj, da učenec ni popolnoma nesposoben, bo izprašan v ravnateljevi ali pa v navzočnosti še enega strokovnega učitelja, kakor tudi tak učenec, ki bi imel pasti le v enem predmetu. Po višjih razredih ima izkušnja obliko prostega razgovora. d Tatvina v severno - češkem ■ obrtnem muzeju. Porotno sodišče je j obsodilo zaradi vloma v severnc-češki ! obrlni muzej Frančiška Kozaka v triletno Henrika Hcfmanna v osemletno in Ano | Kratechivil v 18mesečno težko ječo. d Čudovita rešitev. Neki večer | so se Irije podjetniki s 13letnim dečkom vračali pri Tarčinu v Bosni po gozdni železo ci iz STojcga gozda. Vsled strmine jo tekel voz sam nizdol. Naenkrat se zlomi zavora in voz prične z bliskovo naglico drdrati v dolino. Moški so poskakali z voza, ostal je v njem Bamo deček. Obhajal ga je smrtni strah, vleže se na dno voza in moli, kar zapazi na tleh koa lesu. Hitro ga porine v pokvarjeno zavoro in — in voz so nstavi. Nevarna vožnja je bila trajala štiri kilometre. Loterijske številke. Dunaj .... Gradec.................Sl 80 13. junija. . . 17 16 21 77 41 52 14 Peter Cotič, čevljarski mojster, Gorica, Gosposka ulica 1 Raštelj 32. Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne. Destilacija žganja v zvezi z izdelovanjem krepilnih pijač brez alkohola je z velikim uspehom lakoj mogoča, (ia-rancija za oblastveno dovoljenje in prodajo. Vso potrebno pripravi na licu mesta brezplačno iz-vežbar strokovnjak. Tukajšnje informacijo glede hure prodaje. Ponudniki naj se obrnejo pod naslovom: Prva tovarniška tvrdka (Krste Fabrikstirma) 68882 na M. Uti kes liasle-_____ duiki, Dunaj l./l Wallzci!o ‘J. SS ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Zaloga. Podpisani priporoča p. n. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino z lesom, cementom, peskom, drvmi in ogljem na Volčjidragi pri postaji c. kr. državne železnice. Josip NARDIN, trgovec. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ip ******* im : Ustanovljena tvrdka leta 1866 IV. DRUFOVKA-GORICA centrala (gosposka ulica 3, filijalka Raštelj 3 Lastna strojarna na paro v Črničah. Zaloga vsakovrstnega usnja, kakor tudi čevljarskih potrebščin. Odlikovana tvornica nadplatov. Glavni zalagatelj liščila v korist družbi sv. Čirila in Metoda v Ljubljani. Telefon Sl, 62. IM IM M ■ 11' 'g' ■ ■ 11 m ■ i m ipMipi ■ ••••••••••••••••••••••• Qr& Gorišha zveza gosp. zadrug in društev v Gorici, fe-o registrovana zadruga z omejeno zavezo. posreduje $ l pri nakupu kmetijskih potrebščin in pri prodaji kmetijskih pridelkov — -------- — ----- V zalogi ima: modro galico, žveplo, razna umetna gnojila, gumijeve vezi, belo in živinsko sol, otrobi debele in drobne, turšico, moko, klajno apno in drugo. Člani pridruženih zadrug se pri prevzemanju blaga morajo izkazati s člansko knjižico zadruge in posojilnice, h kateri pripadajo. Zaloga je v hiši „CENTRAlNE POSOJILNICE' v GOrici, bivši „Hotel Central". : I it JO/lili ^ Lekarna ^ Cfistololetti v Gorici S Pravo In edine žel. kapljice mamko bv. Antona Pado-vanskoga. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva. — Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvena mamk«) p0pij0 _ Okrepi Hclodec, storč, da ogrne v kratkem času omotica in ii-votna lin v st (mrtvost). Te kap. Ijice tudi sle rč, da člvrek raje ji Cena steklenici 60 vin. ^ (fr' ■ j) t t t t Delavnica cerkvenih posod in cerkvenega orodja Fr. Man Gorica, Magistratna ulica iitev. S. Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči. Blago se razpošilio Mo. Anton Breščak Gorica, gosposka ulica št. 14,. (blizu lekarne Glroneolt). Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu. Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. Anton Potatzky n v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7. Trgovina na drobno in debelo. N »j c fileje kiipovnisče nlrnberškeRii In drobnega bagater tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje. Potrebščine za krojače in čevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice. Hišna olivala u vse letne čase. Posebnost: semena za zelenjave, trave in detelje. Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. Telefon št. 72 Poštnohran. rač. št. 51.292 »CENTRALNA POSOJILNICA" -----------= V (SORICI ~ - registrovana zadruga z omejeno zavezo v lastni hiši m m Corso Giuseppe Verdi št. 32, I. nadstropje m m i__________________________________________________________ Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan in jih obrestuje od 1. jan. 1908 dalje po 5%. Dajo posojila na menice po ()'/£% in na vknjižbo po 5l/a%. Dalje daje posojila na 5-letno mesečno odplačevanje ki znaša od vsacih 100 K 2 na mesec ---------- Stanje hran. vlog dne 31. dec. 1907 K 1,816.352.73 Promet dne 31. decembre 1907 ... K 5,457.131.53 S vinske stiskalnice so naše stiskalnice TTppnlp44 najnovejšega in izvrstnega sestava s LUiC , strojem za dvostroki in trajni pritisk; jamčimo, da se sok popolnoma iztisne, bolj ko pri vseh drugih stiskalnicah. Hidravllške brizgalnice Jkmr p _ *p mi Jauiiuflu Delujejo same Posode za grozdje, sadje, plugi za vinograde, sušilnice za sadje ; ročne stiskalnice za seno; mlatilnice za seno, mlatilnice za pšenico, čistilnice za žilo, rezalni stroji za krmo in ročni malni za žito razne velikosti, in še razni drugi gospodarski stroji. — Izdelujejo in, prodajajo z jamstvom kot posebnost najnovejše, iz-, borne, priznane in odlikovane I Pii. Majfartli-ovc in dr • Nairrajrni v vseh državah 7. več ko 600 tvarnlee gospodarskih in vinarskih strojev na f.latl.m1, »wbrnlml in častnimi kolajnami' J IluNtrovanl ceniki in ninogobrojne poli- Dunaju, II. Taborstrasse 71. Vttie v Uokaz. W Preprodajalci ir zastopniki se iščejo povsodi, kjer še nismo zastopani