Upravništvo »Domovine v Ljubljani - Knafljeva ulica 5 . . .	-	"" JT	'ta^SET
Uredništvo »Domovine« — Knafljeva Ulica stev. 5/11, IZllula VSSK CSjEa tSat 12 din, polletno 24 din, celoletno 48 din. Amerika letno 1 dolar, telefon 8122 do 3126	——j — »	Račun poštne hranUnice, podružnice » LJubljani. St. 10.711.
Koristi grozdne
za
Ob priliki treznostnega tedna so prišle prve pobude za to, naj se pomaga našemu vinogradništvu in treznostni misli z organizacijo grozdnega tedna ob trgatvi. Propaganda za grozdje pa naj bi pomagala propadajočemu našemu vinogradniku, da bo prodal svoj pridelek deloma že v jeseni. Zanimivo je, da so prav letos začeli podobno propagando v drugih delih naše države, pa tudi po drugih državah in da postaja sveže grozdje nekaka moda. Pri nas je vzela stvar v roke organizacija naših gospodinj in že samo to dejstvo kaže, da je stvar na pravi poti. Vendar pa je skoraj gotovo, da je naša propaganda za uživanje svežega grozdja le delna rešitev celotnega vprašanja našega vinogradništva in, če hočete, še z njim tesno povezanega vprašanja treznosti. Zanimivo pa je, da je mogoče zamisliti tudi celotno rešitev tega vprašanja, ki bo pomenila v higienskem, posebno pa še v narodno gospodarskem pogledu neprecenljivo vrednost. Treba je namreč najti neposredno grozdju, svežemu in konzerviranemu, zadostnih potrošnikov.
Zanimiv zgled najdemo v Ameriki, v Združenih državah, kjer se je silno vinorodna Kalifornija znašla nenadoma ob uvedbi prohi-bicije (prepovedi alkoholnih pijač) pred težkim gospodarskim vprašanjem. To vprašanje je rešila nova industrija. Svež in nepokipel mošt so zgostili v gosto tekočino, ki je bila primerna potem za potrošnjo v najrazličnejših oblikah. Zanimivo je, da so računi pokazali, da so bili industrijski stroški še nekoliko manjši kot so prihranili pri prevoznih stroških zelo razširjenega grozdovega soka. Naši stari »Amerikanci« pa se bodo spominjali, da je bilo v Ameriki že davno pred prohibicijo zelo razširjeno in priljubljeno pripravljanje tako imenovanega jelly-a (želija) iz presnega grozdja in da se je ta konzerva uživala v velikih množinah. Znani so tudi napori Francije, kako pomagati vinogradništvu predvsem v onih kraiih. kjer raste predvsem slabše vrste trta. Znano je, da je konjak, ki ga razpošiljajo po vsem svetu, proizvod iz grozdja, ki bi dal neužitno vino, mnogo slabše nego cviček. Vinogradniki pokrajine Cognac oddajaio ves svoi grozdni pridelek industrijskim podjetjem. Tako vnovčujejo svoj pridelek takoi po trgatvi, medtem ko industrija potem pušča dozorevati konjak do 20 let, za kar je treba seveda ogromne investicije, ki je posameznik ne premore. V nekih jugovzhodnih predelih Francije je našla industrija drugo zanimivo rešitev. Nepokipel mošt, tudi slabših kakovosti, zgoščujejo toliko časa, da se izkristalizira tako imenovani grozdni med, ki ga potem kot sladko konzervo razpošiljajo na trg in je zelo priljubljen, ker ga je moči uporabiti v kuhinji na sto načinov, pa tudi v slaščičarski obrti se ga mnogo porabi.
Če se oziramo na te in podobne primere, bomo takoj uvideli, da bi se dalo tudi naše vinarstvo na različne načine rešiti sedanje krize, ki je pričakovati, da se bo v bodoče še stopnjevala. Propaganda za potrošnjo gro^ dja, dokler se omejuje le na potrošnjo svežega grozdja, je enostranska, ker prihaja v poštev le tako imenovano namizno grozdje, t. j. grozdje boljše kakovosti. Razumljivo je,
akcije
vinogradništvo
da bo na ta način kvaliteta naših vin še bolj padla. Prav zavoljo tega bi bilo zanimivo najti novih potrošnikov, to pa predvsem za slabše grozdne kakovosti. Taka akcija bi sedanjo akcijo samo izpopolnila.
Naše gospodinje naj poskusijo same pripraviti grozdne konzerve za domačo potrebo, kakor to delajo iz dražjih vrst sadja. Poizkusi so pokazali, da se dajo pripraviti konzerve na silno priprost način in da so zelo finega okusa in duha, tudi iz slabih vrst grozdja. Saj imajo prav slabše vrste grozdja svoje specifične arome, čeprav nekoliko manj sladkorja. Grozdje se pretlači in goščo izpari, da dobimo že za oko prijetno želatinasto obliko, ki se ji da po potrebi sladkorja. Take konzerve bi se dale pripravljati za eksport
v severne države, kjer grozdje ne rastmi in tudi sadja ne pridelujejo za lastno porabo. V tako Industrijo ne bi bilo treba vlagati ve«-lekapitala. ker bi bilo izdelovanje čisto enOj stavno. Višje vredne konzerve pa bi proizvajali tako, da bi se izparivanje vršilo pod zmanjšanim tlakom in torej nižjih temperaturah, kar bi imelo za posledico, da bi se tudi visokovredne dušične in vitaminozne snovi ohranile nerazkrojene, s čimer bi ohranili konzervam vso hranilno vrednost grozdja. Tudi take naprave ne bi mnogo stale. — Čemu tudi plačevati v tujino velike vsote za malovredne sirupe, ki jih lekarne mnogo potrošijo. Industrija grozdnih konzerv bi lahko pokrila tudi to domačo potrebo, poleg tega pa producirala tudi industrijski špirit iz tropin, ki vsebujejo še vedno mnogo sladkorja, pa tudi dišav.
V tej smeri bi bilo vsekakor mogoče najti že z majhnim denarjem rešitev silno važnega našega narodnega gospodarskega problema, ki bi lahko dajal našemu gospodarstvu čedne dohodke.
Zavarovanje
nadarbinskih
Od prizadetih župljanov smo prejeli sledeči zelo važen dopis:
Po zakonskih predpisih so dolžni župljani vsake župnije skrbeti za popravilo cerkvenih in nadarbinskih (župnijskih) poslopij. Ze tekoča popravila stanejo mnogo župljana, naravnost obupne pa so posledice požara, ki uniči nadarbinsko poslopje. Konkurenčni odbor prizadete občine se sestane in odredi postavitev novega poslopja ter najame posojilo, ki ga morajo župljani potem več let vračati.
Vsak razumen in uvideven gospodar se zavaruje za primer požarne nesreče za primeren znesek, ki mu omogoči brez hudih žrtev zopetno pozidanje pogorelega poslopja. Sodili bi, da so tudi nadarbinska poslopja dovolj zavarovana, da se tako zmanjšajo dajatve župljanov za primer požarne nesreče. Da temu ni tako, smo se že opetovano prepričali. Zadnji teden pa sa je spet zgodila podobna reč. V Starem trgu pri Slovenj-gradcu je pogorelo veliko nadarbinsko gospodarsko poslopje, ki bi stalo danes postavljeno po naročilu »Slovenčevega« dopisnika najmanj pol milijona dinarjev. Zavarovano
pa je bilo — komaj za dobro desetino tega zneska. Tako prenizko zavarovanje javnega poslopja je rvse obsodbe vredno, Za male dinarje letne zavarovalnine bi bili župljanom prihranjeni lepi tisočaki.
Nastane vprašanje, kdo je kriv te nemarnosti in kako bi se mogli župljani vseh naših župnij učinkovito obvarovati sličnih iz-nenadenj, kakor so ga doživeli te dni njihovi starotrški tovariši. Krivdo za prenizko zH varovanje delijo v večini primerov kar trije: župnik, cerkveni ključarji in konkurenčni odbor. Župnik je samo vsakokratni uživalec nadarbine in nima koristi od visoka zavarovalne vsote, temveč celo škodo, ker mora plačevati iz svojega višje premije. Dolžnost cerkvenih ključarjev in zlasti konkurenčnega odbora pa je, da pazi tudi na to zadevo, ker bi se znala še nadaljnja nemarnost hitro in bridko na njih maščevati. Zato naj vsak župljan pobara te svoje zastopnike, kako je z zavarovanjem nadarbinskih poslopij. Če vidi, da ni v redu, naj takoj zahteva popravo požarne police, v primeru odklonitve se pa lahko pritoži na sre-sko načelstvo.
FfoiSa žeaniekiiha
narodovo zdravje
Na podlagi zakonskih določil o prosti žga-njekuhi kuhajo kmetje žganje sami. Zakon pozna sicer sledeči omejitvi: Producent alkoholnih surovin — pri nas pride v poštev izključno le sadje — sme kuhati žganje le iz doma pridelane surovine, nadalje sme žganje rabiti le za lastno porabo. Ta zakon se pri nas izigrava, in sicer na ta način, da producent žganje prodaja in seveda z uspehom, ker ga nudi posamičnim odjemalcem mnogo ceneje nego ga morejo nuditi za tolčenje alkoholnih pijač obdavčeni upravičen-
ci, nadalje s tem, da kmet ne uporablja le doma pridelanih surovin, katerih je primeroma malo, nego kupuje uvožene surovine in iz njih kuha žganje. Pred vojno je v ta namen služilo uvoženo brinje, danes služijo temu namenu fige in rozine. Tako prodaja prosto kuhanega žganja kakor kuhanje žganja iz surovin, ki niso pridelane doma, sta v tem primeru protizakonita in bistveni vzrok širjenja alkoholizma po žganjepitju.
Vsaka kontrola je dandanes brezpomembna in neuspešna, kajti nikdo ne prijavlja
»©dovoljene žganjekuhe. Slednja se vrši na Iskriva j. Od ljudi je nemogoče dobiti pred-Inetnih podatkov, kar je pač naravno: ni-jfedo noče ovajati soseda in si s tem nakopati sovraštva.
Stojimo pred sledečim vprašanjem: Do-gnano je, da se zakon o prosti žganjekuhi izigrava, to izigravanje zakona ima v posle-aici širjenje alkoholizma in njegovih opasnih Učinkov ter prikrajševanje občine, banovine Ul države na zakonitih prispevkih trošarine. Na drugi strani je jasno, da se bo izigravanje zakona vršilo dalje vse tako dolgo, dokler ne bo nastopila učinkovita kontrola vse proizvodnje žganih pijač.
Ker zakona o prosti žganjekuhi ne bi bilo mogoče tako hitro spremeniti, bi se priporočalo za naše razmere, da se uvede kontrola proste žganjekuhe v obliki pečatenja kotlov. Na ta način bi se zakon niti najmanje ne kršil, ker bi producent po predhodni prijavi lahko kuhal žganje iz doma pridelanih surovin kakor dosedaj, s sigurnostjo pa bi se breprečilo kuhanje žganja iz uvoženih surovin in s tem poplava našega ljudstva s kuhanimi visokoodstotnimi žganimi pijačami.
Divje narode je alkohol v najkrajšem času Iztrebil, a tudi nas uničuje, seveda nekoliko počasneje, a zato ne manj zanesljivo. Sam povzročujoč celo kopo bolezni, pripravlja! drugim pot, zmanjšuje odpornost posameznikov in rodu napram nalezljivim boleznim ter boleznim in okvaram sploh, zvišuje torej bolehnost in umrljivost, uničuje deco, zmanjšuje plodovitnost, razplemenja in oslablja garod, moti mir in red, izpodkopuje moč drŽave, razjeda rodbinsko življenje, uničuje ftravnost, zakrivlja nebroj zločinov in ne-fireč, ubija blagostanje in narodno bogastvo, spravlja posameznike in cele rodbine v progast in pogubo ter dovaja in tira najširše sloje v bedo.
_ Tako piše »Zdravje«, list za poučevanje Širokih plasti pouka potrebnega naroda. Prav piše! »Dobrota«, ki smo jo dobili Slovenci z raztegnitvijo srbskih zakonskih predpisov o prosti žganjekuhi na vso državo, se kaže leto za letom v bolj pogubni obliki. Kakor vzame skrbna mati še tako ljubemu Otroku nož iz rok, ker je odgovorna za otrokovo zdravje in življenje, pa naj se dete še ^ako dere, tako bo treba pritisniti na odgovorne čini tel je, da se zavedo svojih dolžnosti do narodovega zdravja in čimprej omejijo na staro mero davka prosto žganjekuho.
Pa svetujejo nekateri visoke davke na domačo žganjekuho. Nič takega, saj je že dovolj sramote, da so poiskali kritje za izgube
lahkomiselnih denarnih zavodov v davkih" na pijačo. Dvakratna nesreča za narod: ob denar je in še ob zdravje povrhu.
Važni $@^©flkf
v notranji politiki
Skupščina razpoščcna — volitve 11. decembra
V imenu Nj. Vel. kralja so kr. namestniki sklenili, da se narodna skupščina, izvoljena na dan 5. maja 1935 razpusti. Volitve narodnih poslancev za štiriletno skupščinsko dobo bodo v vsej državi v nedeljo 11. decembra 1938 po predpisih zakona o volitvah narodnih poslancev. Narodna skupščina, izvoljena na dan 11. decembra 1938, se sklicuje na izredno zasedanje na dan 19. januarja 1939.
Nove volitve bodo — piše »Slovenec« — po sedanjem volilnem zakonu, ki določa nosilce vsedržavne. liste. Vlada je sicer napovedala nov volilni zakon ter ostale politične zakone, vendar jih ni izdala. Zaradi tega se bo med drugim z vsemi političnimi zakoni bavila nova narodna skupščina.
Razpuščena narodna skupščina jeJ bila izvoljena pri volitvah dne 5. maja 1935. Za te vplitve so bile postavljene štiri državne liste; njih nosilci so bili takratni predsednik vlade Bogoljub Jevtid, predsednik HSS dr. Vladimir Maček za združeno opozicijo, predsednik »Zbora« Dimitrije Ljotič in večkratni bivši minister Božidar Maksimovič. Zavrnjeni sta bili državni kandidatni listi,' ki sta jih vložila predsednik Jugoslovenske narodne stranke Svetislav Hodžera in voditelj jugoslovenskih socialistov dr. Zivko To-palovič. Pri petomajskih volitvah je po uradni objavi dobila lista g. Jevtiča 1,746.982 glasov, lista dr. Mačka 1,076.345, lista Dimitrija Ljotiča 24.088 in lista Bože Maksi-' moviča 33.549 glasov. Ker listi Maksimovi-ča in Ljotiča nista dosegli v zakonu predpisanega količnika 50.000, sta ostali brez mandatov, ki so bili zato vsi razdeljeni med Jevtičevo in dr. Mačkovo listo. V dravski banovini je po uradni objavi volilo Jevtičevo listo 125.180 volilcev, dr. Mačkovo 22.220 Ljotičevo 2530 in Maksimovičevo 47. Volilna udeležba je znašala v dravski banovini
46.96 odstotkov in je bila najmanjša v državi. V vsej državi je glasovalo od 3,908.313 vpisanih volilcev 2,880.964, to je 73.72 odstotka.
Na Jevtičevi listi so bili izvoljeni 303 narodni poslanci, na dr. Mačkovi listi pa 67, vsega skupaj torej 370 poslancev. V dravski banovini je bilo izvoljenih 27 poslancev na Jevtičevi listi, dva pa na dr. Mačkovi, skupaj 29 poslancev.	j:,j
Dva nma ministra
še pred razpustom skupščine sta bila postavljena za ministra brez potfelja Svetislav Hodžera, advokat in bivši narodni poslanec, za ministra za telesno vzgojo naroda Ante Maštrovič, narodni poslanec.
Odgoditev senatnih sej
V imenu Nj. Vel. kralja so kr. namestniki sklenili, da se seje senata, sklicanega na redno zasedanje na dan 20. oktobra 1938 zaključijo in da se senat skliče na izredno zasedanje 16. januarja 1939.
Knjige Vodnikove družbe izidejo letos nepreklicno 20. novembra! Kdor jih želi še prejeti, pa se doslej še ni prijavil, mora to nemudoma storiti. Štiri zanimive in elegantno opremljene knjige za 20 din — kdo bi se jim odrekel?
Vsem direktnim članom Vodnikove družbe: Pisarna Vodnikove družbe je te dni razposlala položnico vsem onim direktnim članom, ki še niso obnovili članarine za letos. Prosimo torej vse te direktne člane, da takoj po prejemu položnice nakažejo za članarino in poštnino znesek din 27. Letošnje knjige pričnemo razpošiljati 20. novembra t. 1. Zato ne odlašajte z nakazilom, da ne ostanete brez letošnjih družbenih knjig.
VAŠKI APOSTOL
1
14
Ko je prišel do zidu in videl prizor na cesti, se ni dolgo pomišljal. Spustil se je čez zid in se zaril v kopico pretepačev. »Ali ne boste mirovali, pobalini! Mirujte! Takoj!«
Zupnikove besede so zalegle in klobčič se je razlezel. Nekateri fantje so imeli krvave; obraze, drugi so bili brez klobukov, nekateri so se šepajoč z raztrgano obleko umikali, da jih ne bi kdo videl. Vsi so se hoteli kar raz-gubiti, samo Peter je obležal na bojnem polju. Težko je sopel. Suknjič je visel v cunjah z njega, bil je bled in ves krvav okoli ust in za ušesom, njegove oči pa so strmele v tla kakor oči preganjane živali. V skrbeh ga je gledal župnik, in moral je takoj uganiti: Peter ni krivec!
»Kdo je začel?« je ostro vprašal gospod Fe-Mcijan. Vsi so molčali. »Kdo je začel?«
»Peter!« se je oglasil Jeznikov Miha in tu-cat drugih je ponovilo za njim »Peter! Peter!«
Župnikov obraz je zagorel. »To ni res! Kdo Je začel?« Sivolasi kmetič, ki je med sejo dejal, d.a zaradi petih kovačev ni vredno poditi dveh žensk iz hiše, je začel pripovedovati, kako se je vse spletlo. Tedaj se je menda umerjeni gospod Felicijan Horadam spet iz-premenil v tistega trmoglavega gospoda Fe-licijana izpred tridesetih let. Njegova okrog-gla glava se je nagnila naprej in z donečim glasom je začel fantom tako odkrito pripovedovati svoje mnenje o njih, tfa so ga s plašni-
jO L. GANGHOFEHIU CBIBGDIL R. R.
mi očmi gledali. Zdaj so imeli pridigo, ki jirri je Peter ni maral povedati. Bila je taka pri-' diga, tako krepka, da gospod Felicijan že' dolga leta ni imel takšne. In ker je bil že1 sredi zaleta, jim je povedal 'še tisto, kar jim' je bil prav za prav namenil šele za prihodnjo nedeljo. Da je s krščanskega stališča hud greh, s stališča zdrave »zastopnosti« pa ne-: umnost, če kdo verjame v čarovnico, in da mora biti tisti, ki govori tako o stari Kajža-rici in njeni hčeri prismojen ali pa brezmejno hudoben.
»Jej, jej, zlomka,« je pridušeno dejal neki fant, »danes pa govori kar s kolom!« In nekdo drug je dodal: »Tega si pa prav za prav ne bi smel dovoliti!« Tretji je dregnil s komolcem Miho pod rebra: »Zdaj pokaži, da te ni sam jezik!« Miha, ki je kislo gledal vznemirjene fante, pa se je samo poskusil nasmejati in je dejal: »Da, danes je pa kar preveč predrzen!«
Gospod Felicijan ni slišal teh sodb o svojem govoru. Menda pa je čutil odpor, ki so ga zbudile njegove besede. Toda to ga ni prav nič zmedlo. Nasprotno! Svoj govor je končal s tako krepkimi besedami, da bi marsikatera komaj ostala na zlati tehtnici. In amen njegove pridige se je glasil takole: »Tako, mulci nekrščanski, zdaj naj si pa vsakdo za uho zapiše to, kar sem vam povedal! Upam, da bo pomagalo. Marš, v cerkev!«
V molk, ki je nastal po teh besedah", je
trdo udaril surov in predrzen glas: »Hej, fantje! Ali si smemo na cesti dovoliti kaj takega? Saj smo že toliko odrasli...«
Gospodu Felicijanu je še bolj zagorel obraz. Dvignil se je na prste in zakričal: »Kdo je bil to?«
»Nikari se tako ne napihujte, gospod župnik! V cerkvi lahko pridigate, kolikor vas je volja, na cesti pa je spet druga pravica. Na cesti župnik ne velja.«
Nastal je zmeden trušč. Fantje so vlekli z Jeznikovim Miho, ki je pokazal, da ga niso same besede, ženske pa so potegnile z župnikom. Le en sam je molčal —, Peter. Poskusil je napraviti korak proti župniku, toda kakor pijanec se je opotekel nazaj in se je moral nasloniti ob pokopališki zid, da ni padel.
Nad zidom pa se je z zmedenim obrazom pokazala kuharica Katra. V skrbeh za župnika je zavreščala: »Gospod župnik, gospod župnik, blagoslov ...«
»Da, da, Katra, prav imaš!« je vzkliknil gospod Felicijan. Vsa njegova vnema, pa tudi vsa njegova jeza se je menda v trenutku polegla. Mirno je še pogledal Jeznikovega hlapca in pokimal. »Tako torej, Miha! Seveda, prav tebi je najbolj potrebno!« Potem je dvignil roke, da bi pomiril razburjene ženske. »Pustimo vse, kakor je! Pojdimo rajši v cerkev in se pomenimo z bogom! Pojdite ljudje, začeli bomo! Peter, tudi ti pojdi! V cerkvi je tvoj dom in tam si varen!« Gospod Felicijan si je popravil talar in po lužah odšel proti cerkvenim vratom. Kopica klepetajočih žensk jo je vdrla za njim, fantje pa so z Miho na čelu zavili proti gostilni. Peter, ki je bled kakor stena, slonel ob cerkvenem zidu, je iztegnil roko, kakor bi jo bil hotel podati
Povrnitev škode
političnim preganjancem
Ministrski svet je na predlog notranjega in pravosodnega ministra predpisal uredbo z zakonsko močjo o povrnitvi premišljene škode iz političnih nagibov z uničevanjem, poškodovanjem, požigom ali ropom tujega premoženja.
Iz te za naše slovenske razmere sicer ne nanašajoče se odredbe priobčujemo najvažnejše določbe.
Vsakdo, ki s premišljeno izvršeno škodo iz političnih nagibov z uničevanjem, požigom ali ropom njegovega premoženja to škodo utrpi, sme zahtevati povrnitev od one občine, v kateri je bilo izvršeno kazensko dejanje. Zahtevek za povrnitev škode proti občini, za katero velja zakon o občinah, se ustvarja s tožbo na pristojne upravne oblasti prve stopnje.
Pravica do zahtevka za povrnitev škode s tožbo zastara po tej uredbi v teku dveh mesecev od dneva izvršenega dejanja. V roku enega meseca od dneva pravomočnega odloka o obsodbi za povračilo škode je občina dolžna razdeliti povračilo posamezno na vse davčne obvezance dotične občine po njihovi zadolžitvi z neposrednimi davki v tej občini, in sicer po njihovi davčni moči prejšnjega leta. Od njih bo v nadaljnjem roku enega meseca izterjala naplačilo in ga izplačala oškodovancem. Če občina v določenem roku ne izvrši razdelitve, bo razdelitev in naplačilo izvršila davčna uprava. Ako se izsledi ali ujame povzročitelj škode, bo obsojena občina za izplačano vsoto zahtevala povračilo in stroške od povzročitelja po redni sodni poti. Naplačilo povračila od povzročitelja se bo vrnilo davčnim obvezancem občine, od katerih je bila zaradi izplačila oškodovancu vsota izterjana v istem iznosu, ki so ga vplačali. Če so uničene, poškodovane, požgane ali oropane stvari, ki so bile zavarovane, odgovarja občina oškodovancu samo za razliko med zneskom ugotovljene škode in izplačane zavarovalnine. Ako bi se v kateri občini ponovila dejanja poškodovanja tujega premoženja premišljeno ali pa, ako bi se v zvezi s tem ponovila kakšna težja dejanja, zvezana z življenjsko nevarnostjo iz političnih nagibov, se mora po odloku bana oziroma notra-niesra ministra začasno r»o«1ati v dotično ob
župniku. Zastokal je, zaprl oči. Nato mu je roka omahnila. Zamajal se je in v ustnem kotu se mu je pokazalo nekaj kapljic krvi, ki so mu zlezle po bradi. Potem se je brez glasu zgrudil, se zavalil po snegu in tako obležal.
Nihče se ni zmenil zanj. Samo nekaj šo-larčkov je plašno strmelo vanj, »Glej!« je vzkliknil petleten otrok in pokazal kri, ki je curljala Petru iz boka in topila mokri sneg.
»Zdaj bo pa krščanska ljubezen morala umreti!« je dejal deček s strašno pametnim, skoraj starčevskim obrazom »Prav tako kakor naša junica, ki jo je bik pobodel.«
Dekletce je počenilo v sneg in pogledalo Petru v brezbarvni obraz. »Ali misliš, Pep-ček, da je že mrtev?«
»Seveda! Nič več ne diha!«
Tedaj je dekletce zagledalo na cesti dve ženski, ki sta hiteli proti cerkvi, da ne bi zamudili blagoslova: Kajžarico in Liziko. »Kajžarica gre! Ta bo začarala Petra, da bo spet živ!« Kakor bi jo bil gnal strah, ki ga sama ni prav razumela, je deklica stekla proti Kajžarici. »Kajžarica!« Drhte se ie otrok prijel starke za krilo.
Začudeno je botra Nana pogledala dekletce. Da so otroci prihajali k njej, tega ni bila vajena. Navadno so celo bežali pred njo in se skrivali za žive meje, kadar so jo od daleč zagledali. Zato je deklico pobožala po glavi in jo vprašala:
»Kaj bi pa rada?«
»Prosim, Kajžarica, oživi češkega Petra!«
Tedaj je Lizika že zapazila Petra, ki je negibno ležal v snegu. »Jezus, Marija,« je pridušeno vzkliknila, na smrt prestrašena. Začela je teči, se vrgla pred Petrom na ko-
čino potrebno število varnostnih organov zaradi zaščite pred gospodarskimi motnjami premoženjske in osebne varnosti. Odpos.ani varnostni organi bodo ostali v dotični občini tako dolgo, dokler bo potrebno. Stroške za varnostne organe in njih vzdrževanje bo nosila občina, v katero bodo poslani. Odlok o odpošiljatvi varnostnih organov po prejšnjem odstavku, o času, kako dolgo bodo ostali tam, kakor tudi o višini stroškov za vzdrževanje, ki padejo na občino, daje po svobodni ocenitvi za vse kmečke občine ban.
Politični pregled
Na Češkoslovaškem so se v preteklem tednu dogodile zopet velike spremembe. S hitrimi koraki dobiva češkoslovaška država nov zunanjepolitični in notranjepolitični obraz.
Glavni dogodek v tem okviru je bil
odstop predsednika Beneša,
ki je bil na zunaj zagovornik najbolj tesnega prijateljstva s Francijo in posredno po nji tudi s sovjetsko Rusijo. Nova češkoslovaška država pa bo morala iskati zaslombe pri nemški sosedi, ki je okrog in okrog obkrožuje, in pri Poljakih, ki so mogočen slovanski sosed. Morala bo napraviti križ čez vso prošlost. Dr. Beneš se je odpeljal v Švico.
Nemške čete so zasedle ozemlje,
ki jim je bilo prisojeno. Zasedli so do 10. oktobra, ves teden, kar ono ozomlje, koder prebiva več kakor polovica Nemcev in to na podlagi ljudskega štetja v stari Avstriji leta 1910. Tako so sklenile velesile. Sklep je bil za Čehe novo razočaranje, ker pride na ta način pod Nemčijo poleg Nemcev tudi okrog 800.000 Čehov. Poleg tega padejo v Nemčijo najbogatejši kraji bivše češkoslovaške države, premogovniki, železni rudniki, tekstilna in steklarska industrija. Češka bo sedaj (kar čez noč postala poljedelska država. Plebiscita, ki bi tudi še moral ponekod biti, ni bilo, ker se je nova praška vlada z nemško vlado tako sporazumela.
lena in zakričala kakor iz uma: »Mama, mama, mama!«
Ko je Kajžarica prišepala bliže, je Lizika že dvignila glavo nezavestnega Petra in jo položila v svoje naročje. Nato sta se začeli obe truditi, da bi dvignili Petrovo težko telo. Kajžarica ga je začela drgniti s snegom po obrazu, potem pa je potipala, kako mu utripa srce. Razbijalo je kakor kladivo. »Živi! Živi!« je vzkliknila. »Vstani, otrok, in pojdi hitro po ljudi! Domov ga moramo spraviti!«
Lizika je pohitela do najbližje hiše. Tedaj je zagledala na cesti mladega Gozdnika. Iztegnila je roke, pridušeno poklicala njegovo ime in se obrnila proti njemu.
Tega nemega klica Janez ni slišal. Gledal je v tla in se počasi bližal, kakor človek, ki čuti v vseh udih utrujenost po težavnem delu. Tako ga je utrudilo čakanje na Julko. In tako je bil zaverovan v svoje misli, da se je zdrznil in debelo pogledal, ko ga je Lizika prijela za roko. Menda ni razumel tega, kar je jecljala. Videl je samo njen obraz, ki je bil od strahu čisto zmeden. Šele Kajžaričin glas ga je prav zbudil iz otopelega gledanja.
»Gozdnik!« je zaklicala starka. »Gozdnik, za božjo voljo, pridi sem!«
Potem je zagledal Petrovo glavo, ki jo je bila Kajžarica dvignila. Ne da' bi bil izpustil Lizikino roko, je začel Janez teči in je dekle potegnil za sabo.
»Gozdnik, glej! Tvojega Petra so skoraj ubili!«
Janez je potreboval samo trenutek, da se je otresel vsega strahu. Ni stokal. Takoj j«
Poljaki so zasedli tješinsko ozemlje, kjer prebiva okroglo 350.000 ljudi, kjer so veliki premogovniki ter mogočna železarska industrija.
Svoje zahteve so prijavili tudi Madžari,
ki zahtevajo vzdolž slovaške meje obsežen obmejni pas, ki ima tako veliko površino kot Slovenija in kjer prebiva okroglo 1 milijon 200.000 ljudi. V imenu praške vlade vodi pogajanja ministrski predsednik nove samoupravne slovaške vlade dr. Tiso.
Najnovejše zahteve ki so se pojavile, se tičejo Podkarpatske Rusije, kjer prebiva približno 700 tisoč Rusinov. Madžari bi jih radi pobasali ter potisnili svojo mejo na vrh Karpatov, koder teče poljska meja.
Madžarska in Poljska bi radi dobili skupne meje.
Toda po poročilih iz prestolnic velesil posnemamo, da so Madžari tudi tukaj imeli prevelike oči ni da ta njihov načrt ne bo uspel. Velesile ga odklanjajo. Podkarpatska Rusija bo ostala v mejah nove češkoslovaške države saj je poleg Slovakov dobila lastno narodno samoupravo.
Slovaki so se sporazumeli s Čehi
in s češko vlado ter so dobili nar. samoupravo, ki je tako obsežna, da bodo s Čehi imeli skupno samo vojsko in zunanjo politiko. Sestavili so že svojo lastno vlado. Ako zunanji dogodki ne bodo ovirali razvoja, smemo pričakovati, da se bo bivša češkoslovaška država sporazumno med vsemi prizadetimi narodi spremenila v zvezno državo treh samoupravnih narodov — Čehov, Slovakov in Rusinov.
Pri velesilah so bila ves teden obsežna posvetovanja glede rešitve španskega vprašanja ln glede bodočega načina sodelovanja.
Anglija je odločno nastopila proti polj-sko-madžarskim načrtom.
Angleška poslanika v Budimpešti in Varšavi sta izvršila demarše pri poljski in madžarski vladi ter sporočila, da Anglija pod nobenim pogojem ne bi mogla pristati na odcepitev Podkarpatske Rusije od Češkoslovaške. Obenem je angleška vlada izjavila, da je angleško jamstvo za češkoslovaške meje že stopilo v veljavo ter da bi se morala najodločneje upreti vsakemu nasilnemu poskusu v tej smeri. Istočasno sta tudi Nemčija in Italija nujno nasvetovali madžarski vladi, naj svojih za? htev napram ČSR ne pretirava in naj se
vedel, kaj je treba storiti. »Najprej mora domov!« je odločil. Enega izmed otrok je poslal po doktorja, ki naj bi takoj prišel V Gozdnikovo hišo. Potem je sam skočil k sosedu in privlekel od ondod sani.
Težavno delo se je začelo, ko je bilo treba dvigniti negibnega orjaka na sani. Vsi trije so pomagali. Janez in Lizika sta se prijela za roke in jih položila pod Petrov hrbet. Potem sta ga dvignila.
»Hvala Bogu!« so se vsi trije oddahnili, ko je bil Peter na saneh.
Da mu ne bi glava ležala na trdem lesu, je dala Lizika svojo težko volneno ruto, Janez pa svoj jopič. Oboje so zvili in položili Petru pod zglavje. In da mu roke ne bi omahnile v sneg, sta ga Lizika in botra Nana prijeli zanje. Janez je začel vleči sani. Po mokrem snegu so se le počasi in s težavo pomikale dalje. Vsi so molčali, toda njihov sprevod le ni bil »tiha procesija.« Začeli s O namreč zvoniti zvonovi, vsi trije, ker je prečastiti gospod Felicijan Horadam prav tedaj blagoslavljal svoje »otroke v Kristusu«. Lizika in Nana, ki sta šli ob saneh, sta' neprestano opazovali Petrov obraz. Janez pa je menda imel poleg skrbi za ranjenega apostola še druge. Lizika je dala svojo volneno ruto za Petra in veter se je zaganjal v tanko platno njene obleke, da se je zdaj napihovala kakor jadra, zdaj spet priklepala k drobnemu dekletovemu telesu. Njene gole roke so začele v vetru rdeti od mraza. »Lizika, ali te nič ne zebe?«
Odkimala je.
Ko so sani izginile za vogalom, so otroci še zmerom stali za zidom in gledali krvave madeže v snegu. Potem je iz gostilne prite-
spušča v nika'ke pustolovščine, ker bi ji Rim in Berlin v sedanjem mednarodnem položaju ne mogla nuditi nikake podpore.
Nove homatije v Bulgariji.
Na načelnika glavnega generalnega štaba generala Pejeva je bil izvršen pred vojnim ministrstvom atentat. General Pejev je obležal mrtev, atentator pa je izvršil samomor. Atentator je bil rezervni oficir. V Sofiji se je vest o atentatu na generala Pejeva razširila z bliskovito naglico. Na vse prebivalstvo je napravila globok vtis. Kralj Boris, ki se je mudil že nekaj dni v svoji letni prestolnici v Varni, je bil o atentatu takoj obveščen in je s posebnim vlakom takoj odpotoval v Sofijo. Aten tat je izzval veliko pozornost tako v opozicijskih kakor v vladnih krogih. Opozicijski voditelji so bili presepeč^ni, ugotavljajo pa, da je atentat nedvomno v zvezi s splošnim položajem v Bolgariji. Pri tem menijo, da bi bilo treba čim prej dati državi novo ustavo ter obnoviti parlament, na katerega naj bi se vlada opirala in ki naj bi mu bila tudi odgovorna. Ti krogi menijo, da je nastopil sedaj tudi čas za to, da bi Bolgarija v svoji zunanji politiki načela probleme svojih manjšin v sosednih državah.
Gospodarstvo
Razdelitev kredita za ceste j	v Sloveniji
Nekatera cestna dela v okvir« vsote 209 milijonov dinarjev, ki nam je odmerjena za dravsko banovino, iz dvemilijardnega posojila za javna dela, so že razpisana in so delno tudi že licitacije uspele. Razpisane, oziroma so licitacije že bile za cestna dela: Jeprca— Labore—Kranj— Naklo, in Maribor—Pesnica v skupni proračunski vsoti 28,087.725 din.
Skupni program za cestna dela v naslednjih treh' letih obsega v Sloveniji predvsem tele cestne zveze, oziroma modernizacije obstoječih državnih cest:
Ljubljana — Jeprca -r- Labore — Kranj — Naklo—Jesenice, približna vsota 30 milij. din.
Maribor—Št. IIj, približno 4 milij. din.
Maribor—Slov. Bistrica, približno 30 rfii-lijonov din.
Celje—Žalec in Celje—Višnja vas, približno 30 milij. din.
kel orožnik, si naravnal čelado in si zategnil pas sable. Otroci so hoteli pobegniti, toda velel jim je, naj ostanejo. Drhte so ga ubogali.
Z namršenimi obrvmi, strokovnjaškim pogledom in všo vestnostjo si je začel orožnik ogledovati bojno polje. »Aha, tu imamo že corpus delicti!« Z mrzlično naglico je začel zbirati kose lesa po tleh in jih zlagati na kupček. Dobil je stolovo naslonilo, sedež, klobuk in tri zlomljene stolove noge. »Brez stola seveda pri nas ne more iti!« je modroval sam pri sebi.
Z metrom, ki ga je vzel iz žepa, je izmeril krvave sledove v snegu in dolžine vseh odtiskov nog, ki jih je še dobil. Potem je fcačel s strogim glasom sam izpraševati otroke, in kar je od njih zvedel, je zapisal vestno v svoj beležnik.
VIII.
Pred vrati Gozdnikove hiše, kjer je soln-ce že izlizalo velike temne madeže iz snega, sta sedeli na klopi Kajžarica in Lizika. Čakali sta in prisluškovali. Pri Petru v čumnati je bil namreč zdravnik.
Potem sta zaslišali korake. Obe sta vstali kakor na ukaz. Janez je stopil skozi vrata, ves bled. V eni roki je držal vedro, polno okrvavljene vode, v drugi pa Lizikino ruto. Tu imaš ruto! Doktor me je potreboval, irugače bi ti jo bil že davno prinesel. Ali te ni preveč zeblo?«
Lizika je odkimala in se hitro ogrnila, r.iati pa je takoj vprašala:
»Kako je s Petrom?«
»Doktor pravi, da se bo izmazal!« Janez Je tt8 krvavo vodo iz vedra in natočil ao-
Ljubljana—Domžale, približno 25 mil. din.
Ljubljana—Novo mesto in Ljubljana—Su-šak, približno 70 milij. din.
Ljubljana—Planina—italijanska meja, približno 10 milij. din.
Državne ceste skozi mesta, približno 10 milij. dinarjev.
Razmere na lesnem trgu
Ko se je priključila Avstrija k Nemčiji, je vse govorilo, da se bo zdaj dvignil naš lesni izvoz v Italijo in Madžarsko. To upanje se ni uresničilo. Italijanski izvoz se je sicer dvignil, zaradi težav S plačili izvoza pa se je ustavil. Madžarska pa še vedno odlaša z uvozom lesa Edino v Anglijo se je izvoz res dvignil, sedaj pa je popolnoma zastal, da imajo naši ljudje veliko škodo, ker jim je ostal pripravljeni les.
Še vedno je Rusija tista, ki odloča na lesnem trgu. Če gre Rusija v Londonu s cenami navzdol, potem občuti to naš zadnji prevoznik lesa.
Sedaj je Rusija znižala izvozne lesne količine in položaj se je nekoliko zboljšal Nemčija je res kupovala pri nas mnogo lesa, toda samo les, ki ga je potrebovala za vojsko. Ves mehki les pa je kupovala le v Rusiji in ne pri nas.	. ,
Razveseljivo pa je, da se je povečal odjem lesa na domačem trgu, kar dokazuje, da so se gospodarske razmere pri nas zbolj-šale. O resničnem zboljšanju razmer na lesnem trgu samem še ne moremo govoriit, kar najbolj dokazuje to, da še vedno , stoji 20 odstotkov lesnih obratov.
Tedenski tržni pregled
GOVED IN SVINJE. Na sejmih zadnjega tedna se je trgovala živina za kg žive teže: V Ljubljani voli od, 3.75 do 5.75, krave od 2.25 do 5.75, teleta od 6 do 7.50, prašiči pršutarji pa po 6 din. — V Ptifju voli od 3.75 do 5, telice, od 4, do 5, krave od 4 do 4.25, teleta od 6 do 8, prašiči špeharji od, 8 do 8.50, pršutarji pa po 7.50 din. 6 do 12 tednov stari prasci so bili po 90 do 160 din za rilec.
KRMA se trguje za metrski stot: V Ljubljani, seno po 80 do 100, slama, po 40 do 60 din. —■ V Mariboru seno po 75, slama po 40 din. — V Krškem seno od 60 do 100, slama od 40. do 50 din.
KROMPIR so prodajali v Ljubljani po 80 do 90, v Krškem po 10Q, v Mariboru pa po 110 din metrski stot. Ljubljanska borza za
vo. »Nekdo ga je dregnil z nožem v hrbet.« Malo se je smehljal. »Ze pogosto sem se moral smejati njegovim jopičem, ki so tako debeli in trdi, kakor bi bili leseni. Ta jopič ga je zdaj rešil, pravi zdravnik. Samo v pljuča ga je malo zadel nož. Toda tak medvedji človek prenese precej. Doktor meni, da bo v štirinajstih dneh dober.« Janez je odnesel vedro v hišo. Na pragu je še pogledal nazaj, kakor bi hotel še nekaj povedati, pa je potem molče šel.
Z velikimi očmi je gledala Lizika za njim, nato pa je rekla materi:
»Videla boš, da se bo pozdravil. Če pravi Janez to, bo že res.«
Kajžarica je prikimala. Zdaj, ko se je njena skrb izpremenila v upanje, se je zbudila v njenem srcu jeza. »Vši so v cerkvi in rož-ljajo z molki! In najbolj pobožno se drži tisti, ki ima krvav nož v žepu!« Grenko se je nasmehnila. »Zdaj pogiej, kakšni so ljudje. Edinega, ki je še dober, hočejo zaklati!«
»No, mama!« je mirno odvrnila Lizika. »Dva takšna, kakor sta Janez in Peter odtehtata vse slabe.«
Spet je Kajžarica prikimala. »Najbrž naju je spet zagovarjal in je potem zaradi tega tekla kri. In pri cerkvi se je to moralo zgoditi. Drugače ne bi bilo vse dobro in prav!« Prav tedaj so začeli zvoniti spet zvonovi in naznanjati, da je konec blagoslova. »Da, lepo so blagoslovili nedeljo!« Jezno je Kajžarica napravila križ v zrak. »Menda se mi bo zdel kmalu ljubši hudobec, kakor pa bog, ki vanj verujejo ti ljudje!« »Mama!« je zajecljala Lizika.
blago javlja po 80 din za metrski stot pri vagonskih množinah.
MED. V Ljubljani se je čisti med trgoval po 20 din za kg.
SADJE. Sadna trgovina je v preteklem tednu, kakor poročajo uradno iz Maribora, zaradi pomiritve političnih razmer zopet oživela. Trgovci plačujejo za sadje: za mešano blago 2 din. za kanade 2.20 din ter za boljše vrste 2.50 din za kg. Ker je nastopil čas za izvoz srbskih budimk, bo sadna trgovina v mariborskem okraju precej trpela in se ne more tako razvijati, kot se je v začetku sadne sezone Po izjavah raznih tr-govc.ev bo inozemstvo kupovalo budimke ceneje kot naše slovensko sadje. Cena za bu<-dimke bo znašala približno 22 mark franko jugomeja. Ker je na£e -sadje po kakovosti dobro ni boljše kot budimka in je v trpež-nosti skoraj enako vredno budimkam, bo inozemstvo še vedno rado kupovalo naše sadje, čeprav bo cena višja kot za budimke. Upati je, da .se bodo cene. poznim zimskim jabolka m držale od 2,50 do 3 din. Seveda bo to odvisno od tečaja nemške marke ter od odobrenega kontingenta za izvoz naših jabolk. Grozdje, prodajajo po 3 do 5 din za kg. Kakovost grozdja je glede množine sladkorja enaka lanski, dočim je glede zdravja in lepote zadovoljiva-,
HMELJ. Pretekli teden je povpraševanje po hmelju spet oživelo in so številni kupci nakupil) Dekai blag« po 28 do 30 din za kg. Povpraševanje traja tudi ta teden dalje, vendar pa je preostalih dobrih 500 metrskih sto-tov v čvrstih rokah.
Sejmi
16.	oktobra: Kočevje, Sv. Filip v Veračah, Rateče;
17.	oktobra: Loka pri Zidanem mostu, Pristava (Sv. Ema);
18.	oktobra: Guštanj, Lukovica, Podsreda, Mozirje, Trbovlje, Vojnik;
20.	oktobra.' Črensovci;
21.	oktobra: Celje, Cerklje pri Kranju, Lesce, Mala Nedelja, Sevnica ob Savi, Sv. Peta? pod Sv. gorami, Ziri, Zubina, Črna pri PreValjah;
22.	oktobra: Drami je.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili v devizah (s prišteto premijo): 1 holandski goldinar za 23.80 do 23 94 din; 1 nemško marko za 17.50 do 17 60 din;
Tedaj je pritekel iz hiše -Janez. »Doktor ga prav zdaj povezuje; Jaz sem za tako delo zelo neroden. Pa je rekel, da bi imel rad kakšno žensko pri rokah «
Obe sta hoteli iti v hišo, botra Nana in Lizika. Toda Janez je pustil samo staro Kaj-žarico čez prag. Liziko pa je prijel za roko. »Pusti samo mater!« ji je rekel. »Bolje je, da ga ne vidiš takega, kakršen je zdaj Bati se ti pa ni treba. Doktor mu je dal neko zdravilo, ki mu bo lajšalo bolečine. Prav nič ne bo čutil.« Tedaj je opazil, da so njene roke mrzle kakor led. »Saj te zebe!«
Toda njena lica so žarela. Dvignila je oči k njemu in tiho rekla: »Hvala!«
Janez je prišel v zadrego »Zakaj se mi pa zahvaljuješ?«
»Ker si s Petrom tako dober!«
»Nič čudnega, — saj to zasluži!« Potem je izpustil njeno roko. »Mislim, da me zdravnik potrebuje.«
In spet je odhitel v hišo.
Lizika je sedla nazaj na klop in položila roke v naročje. Gledala je v lesketajoče se sinjino neba. Solnce, ki je že uhajalo čez hišno sleme, je še nekaj časa zlatilo njene lepe lase.
Na cesti so se pokazali prvi ljudje, ki so prihajali iz cerkve. Ko so šli mimo plota in so videli, da sedi Kajžaričina hči pred Gozd-nikovo hišo, so začeli stikati glave in nekaj jezikati. Lizika jih menda ni slišala ne opazila. Slišala pa je vsak korak v hiši. Trenutek nato se je pokazal Janez na pragu.
»Lizika, pojdi zdaj k njemu. Neprestano Izprašuje po tebi!«
1 angleški funt za 208 do 210 din;
1 ameriški dolar za 43.56 do 43.89 din; 100 franc. frankov za 116.17 do 118.61 din; 100 italijanskih lir za 230 do 233 din. 100 čeških kron za 150 do 151 din.
Na prošnjo opozarjamo, da gre tu za devize, ne za valute, katerih tečaji žal ne no-tirajo na borzah. — Vojna škoda se je trgovala v Beogradu po 471 do 473 din. Nemški klirinškučeki so bili v Ljubljani po 13.90 din.
Drobne vesti
= 4,000.000 hI vina bomo pridelali letos.
Finančno ministrstvo je s posebno uredbo dovolilo uporabo trošarine prostega sladkorja za slajenje mošta. To je pa zlasti za male vinogradnike zelo zamudno in drago delo. Zato se je organizacija dalmatinskih vinogradnikov obrnila na ministrstvo z brzojavno prošnjb, naj bi finančnie 'direkcije dovoljevale nakup trošarine prostega sladkorja ne pa ministrstvo V prošnji je rečeno, da bo znašal letošnji pridelek vina v naši državi okrog 4,000 000 hI, torej mnogo več nego ga popijemo doma.
= Oddaja vina. Pokrajinski kmetijski inšpektor za Julijsko Benečijo je izdal na-redbo, na podlagi katere mora vsak vinogradnik od svojega letošnjega pridelka izločiti 10"''o vina, ki ga bo država odkupila in uporabila za destiliranje. Posebna komisija bo izvedla pregled vinskih pridelkov in bo pri tem upoštevala normalno količino vina, ki ga družine potrebujejo za domačo uporabo, to se pravi, naiveč 15 hektolitrov na družino ne glede, na število njenih članov.
= Preppved sejmov živine v celjskem srezu. Zaradi slinavke in parkljevke so prepovedani vsi. sejmi živine v celjskem srezu. Slinavko in parkljevko so ugotovili v Hram-šah pri Veliki Picešici in na Klancu pri Dobrni, obstoji pa sum, da je ta epidemija razširjena tudi v Št. Juriju ob južni železnici. Iz okuženih krajev se ne sme prodajati surovo mleko, marveč samo prekuhano.
= Tri vagone polžev so letos odposlali iz Medjimurja, zlasti iz čakovskega sreza. Zaenkrat je izvoz ustavljen, ker francoski kupci preveč pritiskajo cene navzdol. Me-djimurski kmetje so prodajali polže kg največ po poldrugi dinar, trgovci pa so jih prodajali izvoznikom pO 2.40 din kg, a < Bosni so začeli izvozniki plačevati komaj po 60 par kg. Tako je razumljivo, da je izvoz iz Mediirmirja prenehal
DOPISI
ARŽIŠE. Nedavno so obiskali vlomilci našo vasico Aržiše, ki leži pri Kostanjevici na Dolenjskem, in so vlomili ponoči v hiši posestnikov Antona Bardika in Josipa Lak-nerja. Iz Bardikove hiše so odnesli 6000 din, last gospodarjevega brata Jožeta, njemu so ukradli tudi tri obleke, suknjo, jahalne hlače in dve srajci. Gospodarju samemu in družini pa so ukradli dve obleki, več perila, zelen klobuk, denarnico z drobižem, nekaj otroške obleke, več ženskega perila in dve ženski obleki. Od Bardika so vlomilci odšli do hiše posestnika Josipa Laknerja, kjer so zlezli skozi okno v gornjo sobo in odnesli več oblek, več parov moških in ženskih čevljev, dva klobuka, tri dežnike, veliko ženskega perila in nekaj oblek, ženski zimski plašč, dva kosa suhega svinjskega mesta in 500 din v bankovcih. Bardikove so vlomilci oškodovali za okrog 10.000 din, Laknerja pa za nad 3000 din. Vlomilci so najbrže cigani, ki se radi klatijo po ondotni- okolici in po večjih tatvinah izginejo na hrvatsko stran ali čez Gorjance v Belo Krajino.
LJUTOMER. (Smrtna nesreča). Na Moti pri Ljutomeru je mlatilničar Košnik s Pristave selil svojo lokomobilo k drugemu posestniku. Lokomobila je tako urejena, da lahko prevaža z njo tudi mlatilnico Prav v tem času so šli šoiarji iz šole in precej njih se je obesilo po otroški navadi na lokomobilo in mlatilnico. dasi jih je strojnik odganjal. Ko je ta ustavil lokomobilo, je skočil z ojesa miatilnice • tik za strojem učenec Edvard Zuravelj, sin ruskega begunca, ki se je bil pred leti nastanil na Moti in si tu zgradil malo domačijo. Nesreča je hotela, da je deček padel, v tem trenutku se je lokomobila na nekoliko viseči cesti premaknila nekoliko nazaj. Težko železno kolo je pritisnilo na tleh ležečega Zuravlja in mu zlomilo hrbte 1 nico in medenico Deček je imel za predpasnikom šolsko tablico, ki mu jo je kolo vtisnilo v telo. Umrl je kljub zdravniški pomoči v teku pol ure.
LJUTOMER. (Smrt pod mlatilnico). Učenec ljudske šole na Cvenu Zuravelj, je našel smrt pod mlatilnico. Ves vesel je šel tisti dan iz šole Na cesti je z drugimi učenci zagledal mlatilnico, ki je ravno bila na poti k nekemu kmetu. Otroci pa so se začeli v svoji razposajenosti obešati na mlatilnico, da bi se vo-
Mirkov oče župan. Pri gospodu ravnatelju se začne člotvek šele z baronom. To pa menda zaradi tega, ker je njegova mati bila nekaka baronica.«
»Gospod Košutnik je bil torej proti tej zaroki. A njegova žena?« .	. <.
»No, ta mora tako plesati, kakor ji, gospod žvižga. Oba sta neprestano mučila ubogo gospodično. Nazadnje pa je gospod baje dognal neke grde reči o Mirku Jugu, in Vera je.zaroko razdrla,« je rekla kuharica. ,.»In zaradi tega-je bila zelo nesrečna, kaj ne?« je vprašal.policijski uradnik.
»Bila je vpa obupana Rekla pa ni besedice. Izkušala je svojo žalost skrivati, a če si jo pogledal, si vedel vse.«
;>Toda kljub temu ne verjamete, da bi si bila sama. vzela življenje?« , »Ne!« je kuharica odločno odgovorila.
»Kako si pa potem razlagate dejstvo, da je izginila? Ali je mogoče, da. je z Jugqm pobegnila?«
»Ah. če bi to megla verjeti, bi bila zelo vesela!« je rekla kuharica in zaihtela. »Gospodična Vera, čeprav srčno dobra deklica, je imela železno voljo. Če je rekla, da je konec zaroke, je bil res konec. No, Mirko, pa je zelo togoten mladenič ...«
»Vi se bojite...«
»Za božje ime, ne bi rada rekla kaj hudega. Ker je Vera sama hodi1 a v gozd, sem se zmerom bala nesreče. Mislila sem si, da ne
žili na njej. Tako je napravil tudi mali Zuravelj. Nesrečnežu pa je spodrsnilo ter je padel pod mlatilnico. Stroj ga je pregazil, da je bil pri priči mrtev. Pogreba se je udeležila cvenska šola z vsemi učitelji.
SEVNICA. Delo pri gradnji železniškega mostu hitro napreduje. Zaposleni so samo kvalificirani delavci in njihov občevalni jezik je nemški. Most čez Savo bo dograjen v kratkem, potem pa začno nasipavati gramoz za temelje železniške proge od mostu do postaje Sevnica. Železniška proga od Tržišča je izpeljana že do Boštanja. Po novi železnici že vozi tovorni vlak, ki prevaža razni material iz Tržišča' v Boštanj in obratno. Vlak vozi z normalno hitrostjo in tako je obenem že preizkušena nova železniška proga. Na vsej progi je zaposlenih zdaj okrog 350 delavcev. Tudi za hiter in varen promet bo preskrbljeno v Sevnici. Kot rečeno so preložili cesto, speljano tik železniške proge. Nova cesta bo vodila preko železniške proge z nadvozom, da ne bo potrebna zapornica s čuvajem, razen tega pa bo promet varnejši in hitrejši. Gradnja železniške proge St. Janž—Sevnica hitro' napreduje, četudi jo grade že več let. Vse kaže, da bo nova železnica dograjena v dobrih dveh mesecih, ter da se bomo za praznik zedinjenja 1. decembra lahko že vozili z vlakom iz Sevnice v Št. Janž ter dalje proti Novemu mestu ali Ljubljani.
STARI TRG. Velik požar. Nedavni poznt večer so začeli goreti župnijski hlevi. Požar je bil tako nenaden in silovit, da je v trenutku zajel vse poslopje in je vse z živino vred pogorelo. Škoda znaša 150.000 dinarjev. Orožniki so aretirali nekega sumljivega moškega, ki je iste noči spal v župnijskem hlevu. Ko je pričelo goreti, je pobegnil v Slovenjgradec, se tam preoblekel, nato pa se spet vrnil na pogorišče. Pri njem so našli dve delavski knjižici, ki se- glasita na dve različni imeni. Sumijo, da je on povzročil ta požar, ki je zahteval tako ogromno škodo.
BOLAN ŠPORTNIK
športnik: »Koliko imam vročine?«
Zdravnik: »40 stopinj!«
Športnik: »Koliko je pa svetovni rekord?«
NEDELJSKI LOVCI MED SEBOJ
Jaka: »Čuj ti, kako si pa mogel obsti eliti mojo ženo?«
Jože: »Zares? Oprosti mi prosim, tu imaš puško in ustreli po moji.«
more biti dohro, če se srečata v gozdu.«
Od silnega joka kuharica ni mogla dalja govoriti, zato jo je policijski uradnik odpustil. Sicer pa je izvedel od nje dovolj.
Ko se je Mihon vrnil v jedilnico, je našel , v njej Košutnika samega.
»Oprostite, da se je moja žena umaknila, t Tako je živčno strta, da ne more več prenašati pogovora o tem. Jaz pa sem se okrepčal's kozardem dobrega vina,« je rekel ravnatelj Košutnik. »Sedite in storite tudi vi > tako!«
»Drago mi je, da sva sama, gospod ravnatelj,« je menil Mihon, sedel na stol in si na-; lil kozarec vina. Tudi od jedi je vzel, ki mu jih je ponudil gospodar. »Torej.« je nadalje-' val Mihon. »baš prav, da se lahko pogovori-' va. kakor mož z pOžem. Niste mi povedali polnp resnice o razmerah v svoji hiš« gospod Košutnik.«
I Ravnatelj je položil na mizo kozarec, ki ga je imel že pred usti, da bi ga bil izpil. in je rekel polglasno, kakor bi bil govoril bolj samemu sebi: »Mislil sem si, da se ta reč ne bo mogla, zamolčati!«
Vstal je od mize, korakal nekaj časa po j sobi sem in tja. kakor bi bil zbiral misli, in nadaljeval potem proti Mihonu, ki se je bil tudi vzdignil s stola:* »Kakor veste iz svoje i prakse, ima pač vsaka hiša svojo neprijetno reč. ki je ne izda reda javnosti. Gotovo so vam že pripovedovali o zaroki moje uboge svakinje z onim mladeničem.«
»Zal so mi tukajšnje razmere bolj površno znane.« je odvrnil nadzornik, »vendar sem slišal,\ da je Jugova hiša poštena. Pokojni 1 gospodar Jug je bil več let župan ,..«
Po Hirschevi — J. M.:

R o Bi a n
»To je nesramno!« je zakričala »Kako more sobarica kaj takega reči o dobri, ljubeznivi gospodični'. Jaz sem1 služila pri Ogorel-čevih že petindvajset let. Pestovala sem gospodični Vido in Vero. ko st- bili še čisto irrajhni. Ne, to ni mogoče, da bi gospodična Vera šla sama v smrt...«
»Vi ste torej bili vsako leto z Ogorelče-vimi tukaj?« jo je prekinil policijski nadzornik. »Ali morda kaj veste o neki skriti ljubezni gospodične Vere? Ali Ogorelčevi te Verine ljubezni niso odobravali?« • »O, pokojna gosoa Ogorelčeva je vse vedela in je bila vesela. Samo ni hotela, da bi Verina zaroka prišla v javnost.«
»Kje pa je mlada gospodična spoznala svojega zaročenca?« je vprašal policijski nadzornik.
»Tukaj. Gospodična Vera je vsako leto, odkar so bili Ogorelčevi prišli iz Amerike, preživela 'poletje z družino v Gozdniku,« je menila kuharica.
»Toda učitelj je pri Jugovih šele od pomladi. Sobarica je- menila . .«
»Ah. sobarica je pri Košutnikovih šele nekaj tednov v službi in ničesar ne ve. Saj ne gre za Jugovega tfčitelia Ta samo stanuje pri Jugovih in se piše Orešnik. Zaročenec gospodične Vere je bil Mirko Jug, ki študira za zdravnika. Mirko in Vera se poznata že izza prvih otroških Vet Seveda gospod Košutnik ne mara kmečkih ljudi, čeprav je bil rajnki
Domače novosti
*	Knez namestnik divizijski general. Na
redlog vojnega ministra je Nj. Vis. knez
amestnik Pavle napredoval za divizijskega generala.
*	Dr. Gregor in ostane senator. Z ukazom kr. namestništva je na predlog ministrskega
redsednika in notranjega ministra imeno-an ponovno za senatorja dr. Gustav Gre-orin, bivši senator iz Ljubljane.
*	Shodi spet dovoljeni. Z ozirom na spre-piembo zunanje politične situacije v Evropi, |e minister za notranje zadeve razveljavil evojo naredbo od 24. sept. 1938 o prepovedi |hodov, posvetovanj in sprevodov sploh, J&akor tudi o prepovedi zbiranja prebivalstva po ulicah in drugih javnih mestih. Za |hode, posvete, in sprevode, kakor tudi za Jfborovanja prebivalstva naj javnih mestih yeljajo torej predpisi zakona o združenjih in posvetih in obstoječi policijski predpisi.
*	Westen gradi novo tvornico v Srbiji. Ipnani industrijalec Avgust Westen namerava zgraditi večjo tvornico železarskih in Jeklarskih izdelkov v Kneževcu pri Beogradu. Westen je že dobil dovoljenje za zgraditev tvornice. Dela se bodo začela v najkrajšem času in vrednost prvih del v no-yem podjetju je cenjena na okoli 15 milijonov din.
*	Smrt najstarejše Slovenke. V Terbegov-0h pri Sv. Juriju ob Ščavnici je preminila V častitljivi starosti 97 let posestnica Ana Ver zelo va, menda najstarejša slovenska žepa, in mati. Bila je mati uglednega mariborskega gostilničarja Franca Verzela. Pred tremi leti je s svojim možem Miho obhajala redko slavje — železno poroko. Ze 30 dni po t,em slavju pa je mož preminil, dočim je ^na še tri leta živela v najčvrstejšem zdrav-j«. Vse do zadnjega je vzorno vodila gospodinjstvo, bila je vedno vedra in šegava. Med Svetovno vojno je bilo vseh pet njenih sinov na fronti, a so se vsi vrnili domov. Najstarejši slovenski ženi in materi časten spomin!
*	Obsojen pismonoša. Pred okrožnim sodiščem v Mariboru je bil te dni obsojen na leto dni in 4 mesece robije, na izgubo častnih 'državljanskih pravic za dobo treh let in iz-
fubo državne službe 361etni bivši pismonoša
'rane Lešnik, ki je bil obtožen, da je v času 6d 31. avgusta 1936 do 9. julija 1937 pone-
»Da, da, in pošten mož,« mu je segel v bedo Košutnik. »To je res, a priznati morate di, da njegov sin ni primeren ženin za bogato gospodično Vero Ogorelčevo.«
»Tega ne razumem prav dobro. Mladenič je izobražen mož in bo zdravnik,« je menil Mihon.
»Ze res, toda zaradi njegovega lahkomiselnega življenja smo morali napraviti konec.«
»Ce je stara kuharica govorila resnico, je bila pokojna gospa Ogorelčeva zadovoljna z mladim Jugom.«
Košutnik je skomignil z ramami. »Tudi Vera nam je to povedala, a sama tašča je o Vsem tem molčala. Recimo pa, da je vse to res, je vendar že v samem prikrivanju te zadeve dokaz, da pokojna gospa le ni bila čisto zadovoljna z Jugom. "Rajnka ni mogla svoji hčerki Veri odbiti nobene prošnje, a mladenič se je znal potvarjati. Tako stara gospa kakor Vera nista vedeli, kako slabega značaja je mladi Jug.«
»Kaj mu pa očitajo?«
»Mladenič je vseskozi lažniv in pokvarjen Človek!« je vzkliknil Košutnik glasno. »Bila je moja sveta dolžnost, da sem sestri svoje žene odprl oči.«
Stopivši bliže k policijskemu uradniku mu je začel pripovedovati skoro šepetaje, kakor bi se bil bal govoriti o takih rečeh glasno, kaj je dognal o Mirku Jugu in kako je prišel V posest tistih pisem, ki so pokazala mladeniča v pravi luči.
»Ali ste tista pisma izročili gospodični Ogorelčevi?« je vprašal Mihon.
»Kaj pa naj bi bil storil?« je dejal okle-vaje Košutnik, ki je opazil tiho grajo v nad-jornikovem glasu. »Vera je zelo svojevoljna.
veril 28.617 din, in sicer na račun raznih zneskov, nakazanih po poštnih in čekovnih nakaznicah 36 osebam v Rošpohu, Brester-nici, Jelovici in Kamnici pri Mariboru. Razen tega je bil tudi obtožen, da je prejel denar od šestih oseb, ki ga pa ni oddal na pošti, temveč je ponaredil poštni pečat in uradnikov podpis.
*	Otroci napadli avtomobil. Trgovski potnik se je preteklo nedeljo peljal z avtomobilom iz Koprivnika proti Framu. Trije fantiči v starosti od 9 do 12 let pa so zdajci pričeli v avtomobil metati kamenje, od katerih je eden zadel v sprednjo zaščitno šipo in jo popolnoma razbil. Le srečnemu slučaju in duhaprisotnosti voznika je pripisati, da se ni zgodila nesreča, ker bi se mogel avto zvaliti po klancu navzdol. Avto je last tovarnarja Guzla, ki ima 1000 din škode. Starši in učitelji bi morali bolj vplivati na mladino, da ne bi počenjala takih in sličnih hudobij.
*	Tihotapcem v Nemčiji prede slaba. V
mariborskih tihotapskih krogih je povzročila velik preplah novica o usodi znanega tihotapca Franca Glaserja iz Studencev. Gla-ser je kupil v Mariboru po nizkem kurzu 10.000 nemških mark, ki jih je pretihotapil čez mejo in je hotel z njimi plačati 100 kg saharina v Plohlovi trgovini v Špilju. Pri tem poslu so ga prijeli nemški carinski organi, mu zaplenili denar, njega samega pa so nemške oblasti obsodile zaradi tihotapstva denarja na 4 leta ječe." Glaser je bil letos meseca julija zapleten v veliko tihotapsko afero, v zvezi s katero so se imenovale nekatere znane mariborske osebnosti.
*	Tri tedne star otrok v lisičji jami. Ko se je vračal kmet Josip Tomaškovič iz Bari-loviča blizu Duge Rese skozi gozd domov, je naenkrat zaslišal otroški jok. V lisičji jami je našel pod dračjem tri tedne starega otro-čička. Odnesel ga je domov in obvestil orožnike, ki iščejo brezsrčno mater.
*	Teto ubil zaradi zemlje. V Kotoribi seje zgodil nedavno težak zločin. Že dolgo let sta živela v skupnem gospodinjstvu 601etni Matija Banek in njegova teta Terezija Fuš. Ba-nek je dobil od nekega sorodnika zemljišče, a sestra, ki je bila v Ameriki, mu je pošiljala denar. Njegova teta Je pa nedavno sklenila prodati svoj svet, ki bi ga bil moral podedovati Banek. To je hotela storiti brez njegove vednosti. Ko je Banek to zvedel, je sklenil osvetiti se ji, vzel je sekiro in udaril teto večkrat po glavi, ko je krmila prašiče. Vsa
Kakor se sicer čudno čuje, pa je vendar res, da se je mlada gospodična zmerom strašno hudovala, ker sem ji odvedel njeno starejšo sestro, ko sem se poročil z njo. Moral sem izročiti Veri pisma, ker bi mi sicer ne bila verjela.«
»In ste dosegli svoje?«
»Da. Razdrla je razmerje z malopridnežem.«	II'' ^ .
»Ali veste čisto zanesljivo, da je napravila konec?«
»Kaj hočete s tem reči?«
»Vaša gospa in vi sami ste rekli, da je gospodična Vera hodila na dolge izprehode v gozd. Ali se ni na teh izprehodih morda sre-čavala z Jugom? Morda se je z njim pobotala in z njim pobegnila ...«
Ravnatelj Košutnik ni takoj odgovoril. Stopil je k oknu in se zagledal v pokrajino, ki se je svetila v solnčnem žaru. Čez nekaj časa se je obrnil in rekel odločno, vendar s čudno stisnjenim glasom: »Ni pobegnila z njim. Je preodkritosrčna in preponosna. Če bi bila mislila, da se je Jugu zgodila krivica, bi mi bila to povedala v obraz in izjavila, da ga ne zapusti.«
»Kaj pa, če mu je odpustila kljub temu, da je bila prepričana o njegovi krivdi?«
»Nikdar,« je dejal Košutnik. »Ne poznate njenega rezkega in trmastega značaja. Bojim se pa, da se ni zgodilo nekaj drugega...« Umolknil je in se navidez boril sa s seboj, ali naj dalje govori ali ne.
»Česa se bojite?«
»Zelo nerad, veste, govorim o rečeh, ki jih samo domnevam, a jih ne morem dokazati. Ne sumničim radji
okrvavljena se je zgrudila. Banek pa je odšel sam k orožnikom in povedal, kaj je storil. Izjavil je, da mu ni žal, češ da ga je teta pogubila.
*	Kradla je pod tujim imenom. 251etna Pavla Brazova je vzela Mariji Lesjakovi v Slovenski Bistrici delavsko knjižico, ki se glasi na dekliško ime Marija Gaberc. S to knjižico je potem dobila Brazova službo v Mariboru pri Mariji Koprivnikovi. Ni pa bila v službi delj ko mesec dni. Ko je odšla, je izginilo z njo vred tudi perilo in razen tega pekaj zlatnine. Sedaj jo je mariborsko okrožno sodišče obsodilo na 2 meseca zapora in 600 din globe, pogojno na 3 leta.
*	Uiti je hotel. V aprilu se je pripeljal z avtomobilom iz Nemške Radgone v Gede-rovce 291etni trgovski pomočnik Štefan Debelak iz Murske Sobote. Obmejni organi so hoteli avtomobil pregledati, ker je bil Debelak osumljen tihotapstva. Ko sta finančni preglednik in orožnik stopila na stopnišče avtomobila, ju je pa Debelak pahnil z njega in naglo odpeljal. Pred mariborskim okrožnim sodiščem je bil Debelak obsojen na 2 meseca strogega zapora, pogojno na 2 leti.
*	Zagonetna smrt 551etnega Jakoba Tratnika. Te dni je naplavila Savinja med Lev-škim mostom in mestno gramoznico v Lev-cu moško truplo, ki je obtičalo v nizki vodi. Delavci, ki so čistili gramoz, so opazili človeško truplo in ga potegnili na suho, nato pa o najdbi obvestili celjsko policijo in orožnike. Komisija je ugotovila, da je to 55-letni bivši posestnik Jakob Tratnik iz Osenc pri Celju. Na glavi je imel 5 velikih ran, dolgih 4 do 5 cm, veliko zevajočo rano tik nad čelom, na temenu, desno pod temenom prebito lobanjo, veliko rano tudi nad desnim očesom. Značilno je, da truplo nima nobenih podplutb po telesu, temveč le rane na glavi. Mož je bil bos in brez suknjiča. Tratnikovo truplo so prepeljali na okoliško pokopališče. Ker je smrt zelo zagonetna bodo Tratnikovo truplo obducirali. Obdukcija bo dognala ali gre za nesrečo ali samomor, ali celo za umor. Do sedaj vse kaže, da je dobil Tratnik rane s kakim topim predmetom, ni pa izključeno, da je padel v vodo, kjer se je njegovo truplo obtolklo med kamenjem in je na ta način dobil tako težke poškodbe na glavi. Ljudje po okolici govore, da je Tratnik zadnje dni popival v Lev-cu in v Petrovčah.
»Razumem vas. Toda če hočemo zadevo razjasniti, se mi morate popolnoma zaupati.«
»Ne domnevam samo, temveč za gotovo vem, da je Jug še zmerom lazil za Vero in da se ga je ta izogibala. Ni pa izključeno, da jo je srečal in da je prišlo med obema do prepira. A Jug je znan kot silno togoten mladenič.«
»Vi torej sodite, da bi jo bil mogel v navalu takšne togote umoriti?« je vzkliknil policijski nadzornik in pomislil pri tem na podobno namigavanje, ki ga je bila izrekla stara kuharica.
»O, ne bi rad izrekel takšne strašne ob-dolžitve!« je rekel Košutnik in vzdignil roke kakor v obrambo, »toda ...«
»Dovolj, dovolj, gospod ravnatelj, razumeva se,« ga je prekinil nadzornik. »Ali ste takoj, ko ste pogrešili gospodično, povprašali po njej pri Jugovih?«
»To se je zgodilo. Moj vrtnar je bil tam. Rekli so mu, da niso gospodične nikjer videli.«
»Kdo je to rekel?«
Košutnik se je prijel za čelo. »Ne vem več. Vrtnarja menda sploh nisem natančneje iz-praševal. Zdelo se mi je nepomembno, ker sme zanesljivo vedel, da Vera ni bila šla k Jugovim.«
»Rad bi govoril z vrtnarjem. Prosim, da ga pokličete.«
»Najbrž je šel z orožnikoma iskat pogrešan-ko,« je menil Košutnik, vendar ga je dal poklicati. Vrtnar se je bil pravkar vrnil in je na gospodarjevo zapoved prišel v jedilnico.
»Niti sledu nismo našli za gospodično, mi-lostljivi gospod,« je dejal vrtnar žalostno. ^Prugi še iščejo, jaz pa sem se vrnil, ker
" © Velik ogenj je uničil gospodarsko poslopje posestnice Marije Podgorškove v Dragonji vasi. Zaradi viharne noči se je ogenj razširil še na sosedna gospodarska poslopja posestnikov Franca Godca in Franca Dra-škoviča. Vsa poslopja so pogorela do tal, kljub temu da so se trudili gasilci iz Šikol, Spodnjih Jablan in Mihove. Skupna škoda znaša okoli 100.000 din.
*	Krvavo kožuhanje. Nedavni večer so se zbrali vaščani iz Leskovca pri Pragerskem pri nekem posestniku. Kožuhali so v vedrem razpoloženju, ki ga je podžigala pijača in jedača. Veselje pa ni trajalo dolgo. Sredi petja in plesa se je vnel prepir. Fantje so se spoprijeli, v gneči se je zrušil na tla 201etni hlapec Ivan Herič. Dobil je zabodljaj tik pod srcem, da mu je bruhnila kri s tako silo, da se je bilo bati, da bo izkrvavel. Pripeljali so ga v mariborsko bolnišnico in je Je malo upanja, da bo okreval. Fantje so se po žalostnem krvavem dogodku razbežali. Orožniki preiskujejo zadevo in skušajo izslediti krivca.
*	Žrtve med brezposelnimi je iskal 211et-ni brezposelni delavec Franc Crnčec iz Studencev. Številnim brezposelnim tovarišem je pripovedoval, da ima razne dobre zveze in da jim lahko preskrbi službo proti »posredovalnim« po 100 din. Ta zvijača se mu je večkrat posrečila, ni pa bilo o službi ne duha, ne sluha. Crnčec se je moral zaradi tega zagovarjati pred kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča ter je bil obsojen na 8 mesecev strogega zapora.
*	Tihotapci pred sodniki. Pred goriškim sodiščem so se te dni morali zagovarjati štirje tihotapci, ki jih je orožništvo po dolgem iskanju prijelo in privedlo v zapor. To so: Franc Čehovin, Franc Valež, Franc Ste-har in Leopold Stegovec, vsi iz goriške okolice. Čehovin in Valež sta poleg tega še pro-tipostavno kuhala in razpečavala žganje. Sodišče je prva dva obsodilo na štiri mesece in 15 dni zapora in na denarno globo 1600 lir za vsakega; Stehan in Stegovec pa sta bila oproščena, ker ni bilo zadosti dokazov za njuno krivdo.
*	Nevaren tat za zapahi. V Lincu so nemška oblastva izsledila in aretirala znanega vlomilca Franca Babiča, iz Murzzuschlaga, pristojnega v Slovensko Bistrico, za katerim je bila izdana tiralica. Babic je leta 1936. vlomil pri trgovcu Josipu Knificu v Rušah in mu odnesel precej manufakturnega blaga. Vlomilec je že pred dvema letoma pobegnil čez
moram politi vrt, ki je od te vročine zelo izsušen.«
»Ze prav, Pongračič,« ga je prekinil gospodar. »Gospod nadzornik bi rad izvedel od vas, koga ste pri Jugovih povprašali, ali je bila gospodična Vera pri njih.«
»Gospo Jugovo. Vrata so bila že zaprta in v hiši ni bilo nobene luči, ko sem prišel tja. Vsi so že spali,« je poročal Pongračič. »Kljub temu, da sem močno trkal in je tudi pes lajal, je trajalo dolgo časa, preden se je kdo oglasil.«
»Potem pa je prišla Jugovka, kaj ne, in vam je odprla vrata?« je vprašal uradnik.
»Ni mi odprla vrat,« je bil odgovor. Pač^ pa je odprla okno in nejevoljno vprašala, kdo v poznih nočnih urah toliko razsaja okoli oglov. Ko sem jo potem vprašal, ali ni gospodična Vera morda pri njih, je rekla, da gospodične že več tednov ni videla. Zraven pa se je tudi začudila, kako mi je padlo na misel, da bi mogla gospodična ostati pri njih. Jugovka je nato okno zaprla in jaz sem šel.«
Nadzornik in ravnatelj sta se spogledala in Koiutnik je še vpraša lPongračiča: »Ali je bila Jugovka videti prestrašena, ko ste ji povedali, da je gospodična neznano kam izginila?«
»Ne bi mogel tega reči, milostljivi goapod,« je odvrnil Pongračič. »Bila je samo nejevoljna, ker sem jo zbudil, in je hitro zaprla okno.«
»Ali njenega sina niste videli?«
»Ne. Samo gospodinja se je oglasila.«
»Dobro. Lahko greste,« je dejal Košutnik. Ko so se vrata za vrtnarjem zaprla, se je živahno obrnil k Mihonu: »Ali se vam ne zdi sumljivo? Jugovka, ki je zmerom trdila, da ima Vero rada kakor svojega lastnega otro-
mejo, zdaj so ga pa nemške oblasti izsledile in izročile našim. Po zaslišanju bo izročen sodišču.
* Sekira v lobanjo. Pri gradnji novega poslopja za bogoslovje se je ponesrečil 41-letni tesar iz Zgornjega Dupleka Franc Pi-šek. Na novo stavbo so nameščali ostrešje. Na tesarja Piska je padla z višine štirih metrov sekira na glavo ter se mu zapičila v lobanjino kost. Nezavestnega so Piška prepeljali v bolnišnico.
>r... . " ' i	.	/	A •• .V
Našim naročnikom
Jesen je pred durmi, pridelki bodo kmalu pospravljeni, zato ne pozabite na »Domovino«, da jo je tudi treba plačati. Precejšnje število jo je že plačalo, toda veliko jih je še, ki stoje ob strani in čakajo neodločni. Vsem tem smo vnovič poslali položnice, da jih opozorimo na naročniško dolžnost. Upamo, da to pot ne bo zaman, ker vemo, da so vsi naši cenj. naročniki dovolj razsodni, da bodo uvideli, da je treba vsako blago, ki je bilo naročeno, tudi plačati, tako tudi časopise. In »Domovina« zahteva od svojih naročnikov tako malo, samo Din 36.— na leto, nudi jim pa 52 številk zabavnega in poučnega štiva, najočnika ne stane torej številka niti 1 dinar. »Domovina« je vredna tega denarja, zato naj nihče več ne pomišlja, marveč naj zanesljivo nakaže s položnico ono vsotico, ki jo je dolžan. Tako bomo ostali prijatelji tudi vnaprej.
UPRAVA »DOMOVINE«
*	Kamenjali so ga. 191etni Alojz Osterc iz Zgornjega Dupleka je šel vasovat pod okno svoje izvoljenke, za katere naklonjenost so se zaman borili tudi drugi številni fantje. Ko se je Osterc predsnočnjim peljal s kolesom domov, so ga fantje napadli iz zasede s kamenjem. Osterc je, zadet v glavo, padel in obležal občutno poškodovan na glavi. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico, napadalce pa so spravili orožniki na varno.
*	Mejnike je izruvala. Pred mariborskim okrožnim sodiščem je bila obsojena 691etna preužitkarica Marija Trasela z Rodnega vr-
ka, se ni nič vznemirila, ko je slišala, da Vere ni nikjer.«
Mihon je skomignil z rameni. »Najbrž v prvem trenutku zadeve ni smatrala za tako resno.«
»Toda doslej je že gotovo izvedela, da Vero še zmerom iščejo. Kljub temu se ni še nobeden izmed Jugovih oglasil pri nas in povprašal po Veri.«
»To je vsekakor čudno,« je dejal nadzornik zamišljeno. »Morda pa so se orožnikoma pridružili in pomagajo iskati. Šel bom v Okleš-nico k Jugovim. Od vtiska, ki ga bom dobil na licu mesta, in od orožniškega poročila, bo odvisen nadaljni postopek.«
»Gospod nadzornik, ali mislite po vsem tem, kar ste videli in slišali, da bomo Vero še našli?« je vprašal Košutnik.
»Žive najbrž ne več.«
»Tudi jaz mislim tako, tudi jaz!« je zavzdihnil Košutnik. Nato se je na videz ves potrt vzravnal in menil: »Moramo jo najti, mrtvo in živo. Stroški so postranska reč. Vera je bogata in mi tudi. Razpišite veliko nagrado za tistega, ki bi kaj vedel o njej. Razpis nagrade na' sf ot>vi v časopisih ... Pa na Mirka Juga pazite.«
»To se razume,« je obljubil policijski nadzornik in se obrnil, da odide. »Preden se odpeljem v Ljubljano, se vrnem še enkrat k vam.«
»Med tem bom jaz tu dalje iskal. O zadevi mora biti obveščen tudi Verin varuh v Ljubljani.«
Košutnik je spremil nadzornika do vrat in se poslovil od njega s krepkim stiskom roke.
ha na mesec dni zapora in 800 din globe pogojno na dve leti, ker ni bila zadovoljna z delom občinske komisije, ki ji je premaknila mejnike. Traselova je izruvala vseh pet mejnikov in jih vrgla na sosedov svet.
*	Požar je uničil dva kozolca. V Podlogu pri Št. Petru v Savinjski dolini so se igrali otroci pod kozolcem posestnika Martina Jo-šta iz Gotovelj pri Žalcu. Zaradi neprevidnosti otrok se je s senom in slamo napolnjeni kozolec vnel. Ogenj je kmalu zajel tudi drugi Joštov kozolec, ki je stal v bližini. Oba kozolca sta z vso zalogo sena in slame vred pogorela do tal. Škoda je le delno krita z zavarovalnino.
*	Slep se je vrnil. Pred tedni smo poročali o nesreči, ki se je pripetila pri regulacijskih delih potoka Rinže delavcu Francu Nagliču iz Slovenske vasi, ko mu je pri raz-streljevanju skalovja bušil y obraz razstrel ter ga občutno poškodoval. Težko ranjeni Naglič je bil prepeljan v ljubljansko bolnišnico. Zdravnikom se je posrečilo, da so ga ohranili pri življenju in se je med dnevi vrnil na svoj dom popolnoma slep.
*	Roparski obisk v rudniku. V zgodnjih dopoldanskih urah so prišli oni dan tfije maskirani razbojniki blizu Prištine v glavno pisarno rudnika »Ajvalije« ter vzeli tam upravniku rudnika in njegovemu blagajniku 130.000 din. Upravnik Šelestov in blagajnik sta baš preštela ta denar ter ga razdelila v vreče in zavojčke, da bi ga odnesli uslužbenci v razne sektorje podjetja za izplačilo mezd. Zakrinkani razbojniki so lepo voščili »Dobro jutro«, veleli: Ruke u vis! — potem pa so pobasali denarne vreče in zavojčke v svoje bisage. Ko so izpraznili mizo, so vprašali upravnika Šelestova, če ima še kaj denarja. Odgovoril jim je, da je denarja še nekaj v mali blagajni, a da je to sam drobiž. Razbojniki so odgovorili, da drobiž lahko obdrži, pobrali zavojčke in vrečice bankovcev in kovancev ter mirno odšli iz pisarne. Po odhodu razbojnikov sta upravnik in blagajnik telefonirala seveda na vse strani, a ves napor za izsleditev drznih roparjev je bil ves dan brezuspešen.
*	Žalostna smrt je doletela Marijo Gnezda, staro 43 let, stanujočo v Idriji. Nesrečnica je hotela zajeti vodo iz vodnjaka, pa ji je pri tem prišlo slabo in je padla v vodnjak, iz katerega so šele pozno zvečer potegnili njeno' truplo.
4.
Polje, travniki in gozdovi so se kopali v vročem solnčnem siju. Iz dozorevajočega žita se je vzdigoval svojevrsten vonj. Globoka tišina je vladala nad naravo, niti lahen vetrič ni hladil silne vročine.
Nadzornik Mihon je zapustivši gradič Gozdnik naglo korakal po poti, držeči skozi gozd. Ni pazil na to, da ga je znoj kar oblival, tako zelo so bile njegove misli zaposlje-ne z uganko, zakaj in kako je Vera izginila. Izkušal je iz vsega, kar je bil izvedel, sklepati, toda čutil je, da mu še to in ono ni dovolj jasno. Morda bo kaj več izvedel pri Jugovih.
Ko je bil globoko v gozdu, je malo obstal, da se ohladi. Vzel je iz žepa robec in si obrisal pot z obraza. Nato je spet hitro nadaljeval pot. V četrt ure je dospel v Okleš-nico.
Jugova domačija je bila zraven gozda. Njih hiša je bila enonadstropna in prav čedna, ker so jo do strehe obdajale rože vzpe-njalke, ki so bile zdaj v polnem cvetju. Pod veliko lipo blizu hišnih vrat je bila miza z več stoli.
Nadzornik Mihon je stopil v hišo. V tistem trenutku je zalajal zunaj pes in planil proti hiši. V tem pa se je že oglasila gospodinja in z odločno besedo zaklicala psu: »Mirno, Sultan!« Pes jo je takoj ubogal.
Mihon je stal pred ženo, ki je štela petin-petdeset let in je bila videti prav prijazna.
»Ali želite govoriti z gospodom učiteljem?« je vprašala nadzornika. »Zal gospoda Orešnika ni doma. Zdaj so počitnice, pa je odpotoval za nekaj tednov.« (Dalje).

* Zaplenjeni ukradeni predmeti. Orožniki v Toplicah na Dolenjskem so nedavno izsledili kot drznega tatu in vlomilca nekega Josipa Mrvarja iz Irče vasi. Ko so pretaknili njegovo stanovanje, so našli skritega več ukradenega blaga. Zapleniil feo pet novih svilenih Srajc s kratkimi rokavi ž oznaeko OSK, ročno železno blagajno, dva stara nahrbtnika, dve črni gumijasti cevi, 12 komadov verig, rjavo, skoraj novo moško obleko, sivo zimsko suknjo, več damskih dežnikov, Več aktovk, dve- ženski obleki, zlato verižico s srebrnim obeskom, ki predstavlja sv. Jožefa in Marijo ter zalogo vlomilskega orodja. Lastniki ukradenih in sedaj zaplenjenih predmetov naj se javijo orožnikom v Toplicah.
Iz Pre&murlfl
Letos spomladi je bilo poslanih na sezonsko delo v Nemčiji okoli deset tisoč naših poljskih delavcev,- od katerih okrog štiri tisoč iz Prekmurja (preko murskoaoboške borze dela), okoli pet tisoč iz Vojvodine (preko novosadske borze dela), ostanek pa iz območij ostalih borz v državi, najmanj vseka-kakor iz območja, mariborske borze (vsega 432). Borze dela so imele pri tem v glavnem le nalogo,, popisati prijavljajoče se delavce in organizirati transporte, dočim so politične oblasti izdajale potne liste. Zaposlitev in zaščita naših delavcev v tujini spada namreč izključno v območje izseljeniške-ga odseka pri ministrstvu socialne politike.
Splošno preseneča izredno zgodnje vračanje sezonskih delavcev iz Nemčije. Kon-trakti so podpisani sicer večinoma do 15. decembra, vendar pa pravijo vračajoči se delavci, da je letošnje stanje nevzdržno. Pritožujejo se. nad skrajno slabo hcano (jedli so po dvakrat na dan nezabeljeni krompir), delovni čas je kar 16 ur dnevna. Pa morda bi le še zdržali, ko bi ne bilo omejitev pri pošiljanju denarja domov. Mesečno zaslužijo povprečno 35 mark, domov sinejo poslati največ 15 mark mesečno. Tako so prisiljeni presežek zapraviti, namen sezonskega dela pa je vendar zbrati prihranke za zimo. In ko se vračajo, ne smejo imeti' pri sebi več ko 10 mark. Te jim pa naše menjalnice menjavajo po zelo slabem kurzu: 10 din za marko.
Pravna in socialna zaščita naših delavcev v tujini spada takisto predvsem v pristojnost izseljeniških komisarjev pri naših poslaništvih in konzulatih. Tjakaj se moraio obrniti za zaščito oni naši delavci, ki so bili v Nemčiji preveč izkoriščani in slabše plačani nego je določala pogodba.
Velik požar v Solčavi
Solčava, v oktobru.
Znana naša planinska letoviščarska vas je vsa pod vtisom groze, ki jo je doživelo prebivalstvo v nedavni noči, ko je hotel požar uničiti vso vas. V noči od nedelje na ponedeljek okrog'pol ene je začel goreti hlev posestnika Poličnika po domače Kautmana pri vhodu v Solčavo. Ogenj so najbrž zanetili moški, ki so prenočili v hlevu in tam tudi 'kadili. Zaradi vetra se je požar naglo širil in kmalu je zajel stanovanjske hiše in gospodarska poslopja treh posestnikov. Polienikov. Vse tri hiše so bile zidane, dve sta bili kriti s skodljami, tretja pa z opeko. Z združenim naporom čiomačinov kakor tudi gasilcev iz Luč in Ljubnega se je posrečilo požar omejiti, da se ni razširil na vso vas. Prebivalstvo je v strahu nosilo opremo iz hiše in spravljalo živino na varno, ker se je balo, da ne bo mogoče preprečiti katastrofe. Ogenj je popolnoma uničil tri hiše in gospodarska poslopja posestnikov Poličnikov, zgorele so tudi 4 svinje. Ostalo živino so pravočasno rešili. Dva posestnika sta bila le delno zavarovana, tretji sploh ne.
Žrtve pobožne sleparke
Po Dolenjskem je nakupovala lase, pobirala za svete maše in opeharila ljudi za nad 50.0iM> dinarjev.
Pred novomeškim senatom je bila oni dan zanimiva kazenska razprava, ki je pokazala neverjetno-, pomilovanja vredno sliko, kako lahkomiselno je še naše podeželsko ljudstvo. Na zatožni klopi je sedela neverjetno pretkana in svetohlinska, nad 60 let stara užitkarica Marija Pugljeva iz Rumanje vasi, pristojna v občino Toplice. Državni tožilec jo je obtožil, da je obrtno izvrševala prevare in si v zelo kratkem času pridobila 52.080 din premoženja.
Obtožnica je navajala, dar se,je Pugljev-ka preživljala dolgo vrsto let z nakupovanjem ženskih las. Ker pa je s tem malo zaslužila, se je odločila za sleparjenje, saj je kot pobožna in; priletna ženica uživala med ljudstvom, dober glas. V začetku novembra lani je prišla k priletni Jožefi Možetovi na Daljnem vrhu. in jo vso noč nagovarjala naj ji posodi. 100 din, kar ji bo vrnila dvojni, ko dobi denar iz Amerike. Dasi je sin Možeto-ve- odločno odsvetoval, se je Možetova vdala, češ: »Saj ji je verjeti, da bo vrnila, ker je ■ taka zelo pobožna,, rada moli in ne pozna nobene goljufije.« V prvi polovici decembra se je Pugljeva zglasila pri posestniku Kolencu v Podgori ter ga prosila za 300 din posojila. Dejala je, da bo plačala odstotke od zneska 60.000 din, katere ima naložene v neki ljubljanski banki. Tudi to žrtev je premamila s prepričevalnim govoričenjem. Dal ji je 310 din, to pa pod vplivom njegove žene, ki je trdila, da Pugljevo pozna tat pošteno in pobožno žensko že celih 30 let. Malo pred božičem je Pugljeva ponovno prišla h Kolencu ter mu natvezila, da je prišlo v njeno banko že 5.000 dolarjev in da zato potrebuje še 300 din. Kolenc ji je izročil zaprošeni znesek, nato pa je Pugljeva izma-mila od Kolenčeve žene med božičnimi prazniki še 220 din. Se enkrat se je Pugljeva pojavila na Kolenčevem domu in dobila 200 din. Kolencu je takrat pravila, da še vedno prihajajo dolarji iz Amerike in da se bo nabralo kmalu okrog pol milijona dinarjev, katerih pa zaenkrat še ne more dvigniti.
K posestniku Francu Červanu v Podgori je Letos prišla Pugljeva. kupovat lase. Prosila je prenočišče Červanovki je pripovedovala, da bo dobila iz Amerike v kratkem 60 tisoč din. vendar pa je denar naložen zaenkrat v poštni hranilnici v Beogradu, kamor mora osebno ponj, za kar pa nima sredstev, zato je nujno potrebovala za vožnjo v Beograd 350 din, za nazaj pa seveda ne ficka.
Ko je irr.elo okrožna sodišče zoper Pugljevo že obtožnico zaradi zločinstva obrtne prevare, je Pugljevo ovadila posestnica Roza Retljeva iz Uršnih sel, da jo je prevarila za 50.000 din. Retljeva je že doigo poznala Pugljevo kot dobro, pobožno in po&tena žensko. Pred leti je Pugljeva pobirala denar za maše in tako dobila tudi pri Retljevi denar za dve maši. Takrat je Pugljeva videla, da ima Retljeva mnogo denarja (prodala je bila veliko gozdno parcelo). Spričo tega so bili obiski Pugljeve pri Retljevi vedno številnejši in posrečilo se ji je od nje izvabljati denar. Vse seveda na račun Amerike. Tako so naposled posojila dosegla že znesek 35 tisoč din. V začetku tega leta je Pugljeva, ko je ležala v novomeški ženski bolnici zaradi pokvarjene noge, poslala k Refcljevim nekega moškega, ki se je predstavil za Jožeta Črčka in je poudarjal, da je premožen kmet iz Kostanjevice. Sklicujoč se na Pugljevo je Črček prosil Retljevo, naj mu posodi 15.000 din, kolikor še potrebuje, da popolnoma izplača hišo-. Seveda je obljubljal, da bo vse pošteno vrnil. Ker je Retlieva zaupala Pugljevi in ker se je Črček skliceval nanjo, mu je izročila 15.000 din. Tako je bila Retljeva v zaupanju na obdolženkino poštenost oškodovana za celih 50.000 din.
Pri razpravi so se odigrali prav dramatični prizori. Pugljeva je vsako krivdn trdovratno zanikala. Zaslišane priče pa so trdno prepričane, da ima Pugljeva denar spravljen nekje na varnem. Sodišče je Pugljevo obsodilo na 5 let robije.
Drzen vlom v Ljubnem
Ljubno, v začetku oktobra V nedavni noči se je v Ljubnem zgodil velik vlom. Vlomilci, ki jih j« prav gotovo bilo več, so vlomili v delavnico posestnika io čevljarskega mojstra Janeza Praprotnika v Ljubnem. Zlezli so skozi zamrežena železna okna, ko so poprej z ostrim orodjem, morda a sekiro, ubili psa, ki jim .je bil na poti. V hiši so si potem naložili bogat plen. Mojstru so pobrali in odnesli s seboj za kakih 10.080 din blaga. Vzeli so mu mnogo narejenih, mnogo na pol narejenih čevljev s kopiti vred, dalje izdelane zgornje dele čevljev ter tri snope U3nja. Kakor rečeno, je bilo storilcev več in so bili silno previdni pri svojem vlomilskem početju Vendarle pa niso bili dovolj previdni. Zgrešili so malenkostno nepazljivost, iz katere so potem orožniki dobili sled za njimi.
Lov na cigane
Litija, v oktobru.
Dva ciganska konjička so litijski orožniki zaplenili ciganom iz rodu Nikoličev v Ho-tiča, ko so na postaji prišli v Hotič. Ciganke, ki- so bite na vozu. so od daleč zapazile prihajajoče orožnike, nakar so cigani odpeli od voza dva konja in z njimi DOibegnili v gozdove. Dva konjička pa so orožniki zaplenili in ju spravili v Litijo, kjer so konje oddali nekemu posestniku v oskrbo. Vsekakor morajo imeti Nikoliči nekaj na vesti, da so tako naglo pobegnili pred orožniki.
Medtem je neka posestnica iz. Tenetiš ovadila litijskim orožnikom, da so neki cigani na njeni njivi vse pokradli, na travniku pa vse popasli. tako da se njene krave sedaj na tej njivi nočejo več pasti, ker po ciganskih konjih smrdi. Litijski orožniki so vse ukrenili, da ulove vso Nikoličevo cigansko družbo.
Zajeto tihotapska blago
Jesenice, v začetku oktobra.
Tukajšnja policija je na neko skrivnostno ovadbo napravila skupaj s carinskimi organi preiskavo v podstrešju hiše g. Cirila Bajžlja. Finančna kontrola pa je našla v žlebu nad nadzidkom oeleg vhodnih vrat na podstrešje zavitek kresilni-h kamenčkov. Ovojni papir je kazal nekoliko sledi da je zavitek pred temle žal nekje na premoga. Stehtali so in ugotovili, da je- v zavitku skoraj pet kilogramov prepovedanega hlaga (približno 23 000 kamenčkov) preračunano v denar kar lepa vsota Zaenkrat se ni moglo ugotoviti, čigavi so kamenčki Dohod v oodstre-šje in podstrrsfe oorablja ver strank v hiši. i Sum je letel najnrp.f na nekega vaienca. kr i pa- odločno taji Drugi strmijo da te vre sku-! paj podtaknjeno da bi Škodovalo temu aH onemu v hiši Doh^d ra> nodstrešfe jp res kar pripraven v ta namen. Z lahkoto nride vsak kar naravnost s ceste oo samotnem sfnoni-šču do mesta, kjer so bili skriti ksrrfenčki.
Prijet poaarejalec čeaarfa
Ptuj. sredi oktobra.
Nedavni zvečer so- v nekem manjšem ptujskem hotelu arefiraPi Av,Tista Domika. pristojnega v Sv Pavel pri Preboldu Prišel je-iz Celja in je s seboj ime' dvr.- kovčega Zan-darmerija je našls v niih 10 negativov (tiskarskih plošč) 500 dinarskih bankovcev. Avgust Dornik je po poklicu mrzar Več let se ie Havil s kemfi-o Pri i s smiti vede zelo dostojanstveno in vse priznava. Med zaslišanjem je izjavil da g? orgm; rr*> bi odkrili, bi on gotovo v kratkem- č.isrr prišel do kapacitete. Hi iTrfiahk«	nr>č najmanj za 10.ono- din 500 dinarskih bsr''nvev. Izjavil je. da so ga r>rrd kratkem fn^Vtrskr orož-, niki imeli v rokah in rrru prp^fedaTf kovčeg, niso pa zasledilf oTošč za izdelovanje denarja. Dornik je že delj časa iskal pristaše, da bi ga finansi-rali. V ta namen je hodil po- Halozah in prigovarjal kmetom, da bi se ordružili njegovim zločinskim podvigom. Preiskava zavzema vedno večji obseg.
Zaradi koščka papirja v ječo
Maribor, v začetku oktobra.
Pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča, sta se zagovarjala dva rokov-njača iz Slovenskih goric, ki sta si poskušala z ropom pridobiti denar, pa ju je že prvi poskus spravil na zatožno klop. Zagovarjali so se 371etni posestnik Friderik Gumzer iz Jablancev, 261etni kovaški pomočnik Jožef Mavric iz Štajngrove in 211etni delavec Pavel Kranjc iz Jablance.
Vlomilci so vdrli ponoči v hišo posestnice Marije Mulec, ki živi skupaj s svojo sestro Genovefo in služkinjo Marijo Polanec. Pojavili so se v spalnici Marije Mulec, oboroženi eden s sekiro, drugi z burkljami, tretji pa z .nožem, ter so zahtevali- od preplašene starke denar Imela pa je samo 60 din drobiža, katerega so ji vzeli Nato so izsilili še od služkinje njene prihranke v znesku 100 din. Vse tri ženske so pri tem mučili ter jim grozili s smrtjo. Končno so vzeli iz zaseke meso ter ga zavili v oljnat papir, s katerim je bil lonec z zaseko pokrit. Nato so se izgubili v noč
Naslednjega jutra so bili obveščeni o tem napadu orožniki, ki so se takoj podali na ! zasledovanje. V mehkih tleh so odkrili sledove, ki so se izgubili v bližnjem gozdu; popolnoma slične sledove pa so odkrili tudi poleg hiše posestnika Gumzerja. Ugotovili so tudi, da se je v dotični noči mudil pri Gumzerju njegov znanec iz mariborskih zaporov Mavrič Prijeli so Gumzerja Mavriča in Kranjca, ki pa so odločno zavračali sum, da bi oni imeli opravka pri tem razbojni-štvu. Pri natančni hišni preiskavi pri Gumzerju pa so orožniki našli v peči kos oljnatega papirja, s katerim je bil pokrit lonec z zaseko pri posestnici Mulec, ter so razboj- ; niki vanj zavili meso. Ta kos papirja je bil | prepričevalen dokaz ter je spravil razbojnike na zatožno klop. Skraja so tajili vsako j krivdo, pri razpravi na sta Gumzer in Ma- ' vrič krivdo priznala, Kranjc pa je izjavil, da je nedolžen.
Sodba je bila stroga: Gumzer Franc je obsoien na 7 let in 1 mesec robije, Jožef Mavrič na 8 let robije, oba pa tudi še na trajno izgubo častnih pravic. Pavel Kranjc je bij oproščen.
Ženska ukradla prase .
Hoče, v začetku oktobra V Hočah pri Mariboru je bila izvršena nenavadna tatvina, ki vzbuja sedaj v vsem kraju veselost Viničarka Marija Vindiš iz Sp. Hoč je imela pet mesecev staro prase, ki je nekega dne kar na lepem izginilo s paše. Tatvina je bila prijavljena orožnikom, ki so iskali nekaj dni ukradeno žival po vsej okolici, dokler niso izvedeli, da je neka preužitkariea v Creti dobila pred nedavnim časom prase iste starosti. Podali so se k njej. pa so ugotovili, da bi se starost, velikost in oblika praseta ujemala z ukradenim, samo barva je različna Ukradeno prase je bilo belo, to pa, ki so ga našli pri pre-užitkarici pa črno Vseeno pa se jim je zdela barva nekam sumljiva in so si prase natančneje ogledali Pri tem so ugotovili, da je bilo prase pobarvano s sajami Pre- • užitkarica je nato priznala, da je prase sama prebarvala, da ga ne bi nihče prepoznal, izjavila pa je, da ga ni ukradla, temveč da se je samo zateklo na njeno dvorišče.
Nove težave naših rudarjev
Trbovlje, v začetku oktobra. Na dnevnem kopu Dobrni, ki ga upravlja za TPD podjetje Dukič in drug, je bilo do nedavno zaposlenih okrog 480 delavcev. Ker se delo na dnevnem kopu približuje koncu, je začelo podjetje Dukič odpuščati zaposleno delavstvo. S 15. septembrom je bilo odpuščenih 50 delavcev, s 1. oktobrom 115, do 15. oktobra je odpovedano 17 delavcem. Ostali bodo predvidoma zaposleni do konca decem-
bra in to samo v primeru, če bo vreme ugodno. Na ta način je danes na cesti že 165 delavcev, do konca decembra pa jih bo okrog 500.
Vsi ti delavci, ki so po večini mladi, dela-voljni ljudje, nekateri tudi z družinami, bodo ravno tako pred zimo izročeni največji bedi in pomanjkanju. Pozivamo vse odločujoče či-nitelje, da razmišljajo o tem, kako bi se čez I zimo preživeli, oziroma zaposlili ti nesreč- ' neži, ki svoje nesreče niso zakrivili sami. Pomoč je nujno potrebna, ker nobeden od pri- ! zadetih nima ne. doma ne drugih sredstev za i preživljanje sebe in svoje družine. Morajo se najti sredstva za pomoč tem siromakom, ker so vsi plačevali vse socialne dajatve in tudi v bednostni in brezposelni fond, iz katerih sedaj tudi pričakujejo pomoči.
Zgodba o zaupanih konjih
Ljubljana, v začetku okt. i
Posestnik Matevž Milavec iz Maribora je , potreboval par konj in odšel je na Rakek, kjer je kupil lepega konja od posestnika Demšarja na Rakeku, drugega pa od nekega drugega posestnika v Cerknici. Za par je plačal 10.545 din in konja je zaupal posestniku Francetu Urbasu iz Ivanjega sela, kateremu je naročil, naj ju prižene v Maribor, ker sam ni imel časa. France je odgnal konja najprej v svoj hlev, potem pa se je ž njima odpravil na pot v Maribor. S konjema je prišel do Logatca in dalje proti Vrhniki, tam ga je nenadoma ustavil — kakor trdi Ur bas — okrog SOletni moški na kolesu, ki ga je pobaral, če vodi konja v Maribor posestniku Milavcu, France je pritrdil, nakar mu je ne-znanec dejal, da ga pošilja Milavec sam, ki 1 želi, da mu on prižene konja. Neznanec je j govoril tako prepričevalno, da mu je France, meni nič tebi nič izročil konja in živinska potna ligta ter se vrnil domov, odkoder pa je že naslednji dan odšel v Ljubljano v bolnišnico zaradi kile.
V bolnišnici je France ležal tedaj, ko sta se pri njem zglasila policija in lastnik konj, ki je začudenemu Francetu povedal, da konj še ni doma. France je še bolj začudenemu posestniku povedal svojo zgodbo, ki se pa vsaj policijskemu uradniku ni zdela verjetna. Ozdravljeni France je moral na policijo na ponovno zaslišanje, posledica tega pa je bila,
Po 15 mesečnem bivanju v u^aJvHu se Vrača v Ameriko g. Jože Zelene, vrhniški rojak, ki je našemu listu dal že mnogo podatkov iz življenja rojakov v Ameriki in ki j se tudi novinarsko udejstvuje pri »Glasu na- ' roda« Po njegovi želji priobfruiemo nekaj vtisov in ugotovitev iz njegovega lSmeseč-! nega bivanja v stari domovini Pripovedoval | in napisal nam je med drugim takole:
Razmerje med zaslužkom in kupno moč-' jo denarja, ki ga delavec ali nameščenec pri nas zasluži, je zelo slabo, če upoštevamo, da so cene za obleko, obutev ter številne druge neobhodno potrebne predmete na isti višini kakor v Ameriki. V Ameriki zasluži delavec, ki nima stalne plače, v enem dnevu, prav dobre čevlje, pri nas pa komaj zadostuje za take čevlje zaslužek celega tedna. Za dobro obleko zadostuje v Ameriki zaslužek enga tedna, pri nas pa se taka obleka niti v enem mesecu ne zasluži. Cena dobre kave je pri nas tako visoka, da trgovci sploh ne pišejo cene enega kilograma, marveč kvečjemu zabeležijo koliko stane ena četr-tinka. V neki izložbi sem opazil, da stane konzerviran ananas 60 din, v Ameriki pa se dobi ista množina in kakovost za 24 centov, kar znaša v našem denarju 12 din. Ta sad si lahko vsak delavec v Ameriki privošči pri zajtrku. Tudi poštne pristojbine kažejo veliko razliko življenjskega standarda. V stari slovenski domovini mora žrtvovati delavka na polju za znamko in papir blizu polovice svojega dnevnega zaslužka, ako hoče pisati pismo sorodniku v Ameriko. Iz Amerike v staro domovino pa stane že de-
da je moral ostati v zaporu. Konja, ki naj bi bila odgnana v Maribor, sta najbrž postala plen tihotapcev.
Tihotapca je ščitil
Stari trg, v oktobru.
Oženjeni posestnik Jože Mlakar z Babne police pri Starem trgu na Notranjskem je bil letos maja v družbi znancev in prijateljev, ki so pili v Trohovi gostilni na Babni polici. Mnogo so govorili o tam vsakdanjih tihotapskih poslih in raznih tihotapskih zgodbah. Orožniška patrulja na Babinem polju je prijela od ljubljanskega okrožnega sodišča ukaz, da aretira in privede v ljubljanske sodne zapore Vinka Barago iz Ige-vasi, ki je bil osumljen umora nekega italijanskega obmejnega finančnega stražnika. Jože Mlakar je orožnike zapazil, skočil je h gostilniškim vratom in zaklical Vinku Baragi: »Vinko! Beži skozi okno! Zandarmi te bodo prijeli, zvezali in v Italijo odpeljali.« Vinko je skočil skozi okno in pobegnil.
Jože Mlakar se je moral sedaj pred sodnikom zagovarjati zaradi prestopka zoper državno oblast, ker je s silo oviral državnega •uslužbenca pri uradnem poslovanju. Mlakar -se je izgovarjal na veliko vinjenost, priznal pa je v bistvu-svoje dejanje. Bil je obsojen na 480 din denarne kazni ali na 8 dni zapora.
Zgodba Vinka Barage je prav pestra. Bilo je lani v bližini Leskove doline že na italijanski strani. V gozdu se se sestali tihotapci s konji, ki so jih prevzemali trije Pivčani. Zalotila sta jih dva italijanska financarja, ki sta začela streljati. Razvil se je hud boj. Eden financarjev je bil zadet v trebuh in je mrtev obležal. Drugi je bil težje ranjen. Umora tega financarja je bil obdolžen Vinko Baraga, na čigar glavo so italijanske oblasti razpisale veliko nagrado. Bil je eden najdrznejših tihotapcev. Pivčane so italijanski orožniki ulovili. Barago pa niso mogli dobiti, ker je pravočasno ušel čez mejo. Vinko Baraga je bil v odsotnbsti obsojen od porotnega sodišča na Reki na smrt. Eden Pivča-d.ov na na -dosmrtno ječo.
ZASOLIL JI JO JE
Zena ogorčeno: »Mnogi ljudje imajo oči, pa ne vidijo, imajo tudi ušesa, pa ne slišijo.«
•Mož: »Malo je pa ljudi, ki imajo jezik in ne govore!«
set!etj& pismo v tež:ni 30 gramov 5 centov kar je v našem denarju 2 din in pol.
Še ■marsikaj je navedel g Jože Zelene, zaključil pa je svoj poslovilni članek v prepričanju. da še vedno upa na zaključek svojega življenja v preleni stari slovenski domovini, čeprav, se zdaj že četrtič vrača v Ameriko. Stara domovina naSih rojakov ni razočarala, ostane jim draga, nad Evropo kot celoto pa so razočarani in celo ogorčeni, ker se je tako strašna krivica zgodila napredni in demokratični češkoslovaški republiki.
G. Jožetu Zelencu, njegovi rodbini in drugim rojakom se iskreno zahvaljujemo za zvesto prijateljstvo ter jim žeJirr.o vso srečo!
Slovenci v Ameriki Poročili so s? v Cliff Mine Fr. Lah in Marija Kršin, Andrej Uše-ničnik in Ljudmila Jairnik ter Ana Kranjc in Gerhart Hein. v Grandhavenu Marija Prah in Oskar Witt, Marija Lampe in Ladislav Brazda. Julija Kavšek in Janez Kav-šek, v Milwaukee pa Jurij Pucielj in Flo-rence Eberhardt ter Teodor Kosecki in Ana Brabec. V Clevelandu je umrla Antonija Prinčič, roiena Smrejc, stara 46 let. doma iz Prevoj, v Detroitu pa Ana Gorše, stara 58 let, doma iz Zastave pri Črnomlju. — Rudarska nesreča se je pripetila prejšnji mesec v Johnstovmu. V rovu se je s stropa odtrgalo kamenje in padlo na voz, s katerim sta se peljala slovenska rudarja J. Bevec in F. Logar. Bevcu je zlomilo nogo. Logar pa je dobil le težje zunanje poškodbe.
_, i ---——.———,
Kako se gmll mmm delavcem
v ZMsižmm državah
Revmatikf zanesljivo
napovedujejo vreme
So ljudje, ki se na nobeno vremensko napoved prav nič ne zanesejo in ji tudi nič ne verjamejo, čeprav še tako ugane, kakšno bo jutri vreme. Mnogo bolj se zanesejo ti ljudje na svoja vremenska poročila. »Vreme se bo poslabšalo«, pravijo, kadar jih začne trgati po udih, kadar se jim začne oglašati njihova ta ali ona zastarela bolezen. Tako napovedujejo vreme ljudje, ki trpe ob vremenskih spremembah na revmatizmu, išija-su in sličnih boleznih. Dostikrat vse svoje življenje nosijo po njihovem mnenju najzanesljivejši »barometer« v svojih udnih sklepih, mišicah in celo v kosteh, nekateri v nogah, drugi zopet v rokah ali ramah. Ta ali oni točno »ve«, kadar ga zaboli v levem pleču, kadar ga zagrabi v križu ali kje drugod, da se bo vreme spremenilo, da bo deževalo, ali bo vsaj nastopila megla, če že ne bo ravno padal sneg. Človek, ki ga muči revmatizem, ima v resnici to zmožnost, da napoveduje vreme precej točno, vsaj tako točno, kot je točna kaka druga dosedanja najbolj zanesljiva napoved, če ne še bolj.
Tudi sodobni najuglednejši zdravniki potrjujejo, da na primer revmatični ljudje res zelo zanesljivo napovedujejo vreme, toda ni se jim še do danes posrečilo razvozlati tajne, zakaj se ravno pred vremenskimi spremembami znova pojavlja v človekovih udih revmatizem.
Šesti čut pri živalih
Menda nikomur več ni neznano, da so za vremenske spremembe posebno občutljive živali, celo takšne, pri katerih se pa ne more govoriti o kakšnem revmatizmu. Od sile nemirne postanejo, kadar se pripravlja k nevihti, kadar preti izbruh bližnjega ognjenika ali podobne katastrofe. Divje živali na prostem se ob takšnih slutnjah razbeže na vse strani, ker so prepričane, da se jim bliža nevarnost. Navadno pa se to ne zgodi tik pred nesrečo, pač pa včasih že kar celo uro ali več ur prej. Kaj naj to pomeni, kakšni so ti nevidni znaki, ki opozarjajo živali na to ali ono nesrečo — to so vprašanja, ki danes strokovnjakom delajo še velike preglavice. Kakšni so slednjič pri živalih ti organi, ki sprejemajo takšne vesti o bližajoči se katastrofi. O vsem tem dozdaj še ni znanega ničesar zanesljivega. Znano je samo to, da se to dogaja. Ali gre morda res za neke vrste »šesti čut?« Kje naj bi bil ta nevidni fcut?
No, in če je narava res obdarila živali z nekim šestim čutom, da se z njim obvarujejo raznih večjih nezgod, kako pa naj potem razumemo tudi podobne pojave pri ljudeh, ki prav tako na pr. po svojem revmatizmu ilutijo, da se bo vreme poslabšalo? Kakor 'je bila zdaj še o vsaki nerazumljivi stvari Cela vrsta razlad, tako se jih je nabralo precej tudi glede tega. Nobena dosedanjih pa nas ne more zadovoljiti s svojo razlago tega jajinstvenega dejstva.
Elektrika je kriva revmatizma
V novejšem šasu so že marsikatero stvar izložili s tem, da so poklicali na pomoč (ktriko. Tako nekateri mislijo, da je tem tvekovim slutnjam o slabem vremenu :rok elektrika, ki je ob nevihtah posebno lOčno nakopičena v zraku. Morda so temu ferlve tudi zaporedne in redne spremembe ©tnih časov, spremembe dneva v noč, ali pa Premembe topline. Ugotovljeno je na pri-fter tudi to, da tisti človeški organi, ki ima-0 tako imenovano gladko mišičevje, delajo tfizavisno od naše volje s pomočjo svojega lvčevja n so ti organi ponoči, ko imajo po-»oln mir, še posebno delavni. Tako se po-avljajo na pr. v veliki meri ponoči napadi
iralčnih kamnov, porodi itd. Tvori na dva-»ajstniku nastajajo radi predvsem v jeseni n spomladi. Zato je v tej dobi tudi zelo pogosto krvavenje teh tvorov. V takšnih in podobnih pojavih v naravi je treba iskati — tako pravijo nekateri današnji zdravniki —
f
glavnih razlogov in pojasnitve, zakaj so ravno revmatiki in podobni bolniki tako občutljivi za vremenske spremembe. Izredno dobro se počutijo, kadar je lepo vreme. Nenavadno hude bolečine pa občutijo, čim se vreme nekoliko poslabša in takoj dobro vedo, da se bo poslabšalo še bolj.
Brez zraka človek ne more živeti. Zato je
življenjsko navezan na ozračje. Vezan je nanj s svojimi pljuči in svojo krvjo, živci in gladkim mišičevjem, žlezami, električno napetostjo, ki vlada v krvi, sokovih in tkivu. Ni torej tako čudno, če pride pri revmati-kih, ki čutijo posebno veliko električno napetost v tkivu, tako hitro do večjih motenj in neprijetnosti v tem delu tkiva, in da ti mnogo hitreje občutijo v svojem mišičevju, sklepih in živcih spremembe, ki so zavladale v zemeljskem ozračju, kakor pa ostali ljudje. Zato je njihova vremenska napoved v največ primerih tudi zelo zanesljiva, čeprav se nanaša le na kraj, kjer tak človek živi.
X Ves narod fotografiran. Na Japonskem imajo postavo, po kateri je vsak državljan dolžan poslati notranjemu ministrstvu svojo fotografijo. Družinski očetje morajo skrbeti za to, da so fotografirani tudi žena in otroci. Vsaka fotografija pa zastara čez pet let in je treba poslati novo. Tako ima japonsko notranje ministrstvo več ko 80 milijonov fotografij. Med njimi so tudi fotografije prebivalcev iz Koreje in Mandžukua. Na narobni strani sleherne fotografije pa so najvažnejši podatki tiste osebe.
X Ženske zenačene z moškimi. V Rusiji so leta 1920 izdali ukaz, da so ženske in moški enakopravni na vseh področjih. Dandanašnji je ženska v sovjetski Rusiji po vsem zenačena z moškimi. Leta 1913 je bilo 13% vseh ruskih žensk soudeleženih v gospodarstvu, leta 1935 pa že 33.4%. V rudništvu je bilo 1. 1913 zaposlenih 24.000 žensk, a 1. 1935 že kar 321.000. V kovinarstvu in strojništvu pa so tele številke glede na zaposlitev žensk: leta 1913 15.000 in leta 1935 434.000; v obde-lavanju lesa je bilo 1. 1913 zaposlenih 10.000 žensk, 1. 1935 pa že 128.000; v kemiji 30.000, zdaj 102.000. V industriji avtov in traktorjev sodeluje 30°/o žensk; pri vrtalnih strojih jih je 63.5%; v železarski industriji je 39.7% ženskih delavk, v tiskarstvu 43.7%. Pri stavbarstvu je zaposlenih 12.9%, ki kopljejo temelje; zidark je 9.6%; zidarskih pomočnic pa 64.2%. Seveda je sovjetska dežela za razna stavbarska in gradbena dela že spočetka potrebovala mnogo delavcev. Dobila jih je tako, da so dobili samo delavci živilske izkaznice. Če se je hotela torej kaka delavska družina nasititi, ni bilo druge pomoči, ko da je tudi žena dobila službo. Razen tega je uvedla država tudi tvorniške kuhinje. V tej velekuhi-nji se je dalo bolj nasititi. Če je delavčeva žena ostala doma, je prinesel mož svojo borno delavsko jedačo domov, ki si jo je pač od ust pritrgal. Dandanašnji so že vsi v Rusiji vajeni videvati skupine umazanih delavk, ki vozijo samokolnice, rudarke v rovih, ženske, ki nosijo opeko, dekleta pri strojih, pri traktorjih, na ladjah — in povsod na takem delu, kakršnega imajo sicer samo moški.
X Čez 50 let bo življenje lepše in prijetnejše, pravi angleški pisatelj Wels. Ljudje si bodo po mnogih izkušnjah postali manj nevoščljivi, bolj odkriti in prijazni. Družina bo središče vsega življenja. Da bodo ljudje gojili boljša čustva, bo vidno že na njihovi obleki, pohištvu in domovih. Danes živimo v svetu zidovja in zaprek. Pa svet tudi nima drugih gradbenih snovi kakor kamen in opeko, železo in jeklo, in za obleko uporabljamo le volno, bombaž in lan, svilo in usnje. Moderna tehnika je odkrila že stotine boljših trdnejših snovi — steklo, celulozo in druge — iz katerih bomo napravljali udobnejše domove, preprostejšo obleko. Da, Henry Ford, znani avtomobilski kralj celo trdi, da bo kmalu začel izdelovati avtomobile iz soje. Tako bo življenje v 50 letih srečnejše, preprostejše, širše in bolj zdravo. Prav, če se mož ni motil pri ljudeh.
X Kosilo z eno jedjo tudi v Avstriji. V
nedeljo so postavili tudi v Avstriji prvič na mizo tako zvano kosilo z eno samo jedjo, ki je vpeljano v Nemčiji že od leta 1933. Na podlagi posebne odredbe smejo namreč prvo nedeljo v oktobru, novembru in decembru, januarju, februarju in marcu po vseh nemških javnih in zasebnih kuhinjah kuhati samo po eno jed, tako doseženi prihranek pa oddati blagajni zimske pomoči. Prekršitev
te odredbe se kaznuje z denarno ali tudi z zaporno kaznijp. Ob nedeljah, ko je predpisano enotno kosilo, hodijo po vseh javnih porstorih in zasebnih stanovanjih posebne patrulje SA, ki nadzorujejo izvajanje odredbe, obenem pa že tudi sprejemajo prihranke, pridobljene z enotnim kosilom. Višine teh prihrankov seveda ne smejo določiti gospodinje ali gospodarji sami, temveč jih določijo strankini uradi po denarni moči družine ali lokala
Za smeh in kratek čas
PRED VOLITVAMI
Kandidat: » ... Tako gospoda, upam, da boste na volišču podprli mojo listol«
Volilec: »Nikakor! Jaz bom volil Vašega nasprotnika.«
Kandidat: »Kako? Saj ga niti ne poznate ...!?«
Volilec: »Nič ne škodi! Zato pa Vas boljše poznam!«
ČE SIN ŠTUDIRA ...
Kovačev sin študira v mestu.
Oni dan je dobil Kovač od sina brzojav sledeče vsebine:
»Pošlji mi 1000 din.«
Kovač mu odgovarja:
»Ljubi sin, pošiljam ti 100 din. V bodoče vedi, da se piše ,sto' z dvema ničlama in ne s tremi. Tvoj oče.«
RADOVEDNI MIHEC
Katehet pripoveduje v šoli o kazni, ki je doletela kačo v raju: »Po trebuhu se boš plazila vse življenje ...«
Pa vzdigne roko mali Mihec in vpraša:
»Po čem se je pa prej plazila, gospod katehet?«
VSE JE NEPOPOLNO
Sodnik: »Ovadba vam očita, da ste rekli zasebnemu tožitelju: »Ti si popoln osel Ali je to res?«
Obtoženec: »Nemogoče! Saj vem sam da nihče na svetu ni popoln!«
OH, TE ŽENSKE
Mož: »Zenka, ali boš kmalu gotova?«
Žena: »Takoj! Izbiram si ravno klobuk.«
Moč: »Dobro, jaz se bom medtem še obril«
PRVI ZVOČNIK
Tine: Kdo je bil prvi radijski inženjer?«
Tone: »Adam, kateri je iz rebra napravil zvočnik.«
ZAKONSKE NEŽNOSTI
On: »Zakaj se ni našel noben bedak, da bi te zasnubil, predno sem te jaz poročil!«
Ona: »Pa saj me je!«
KORISTNA PREVIDNOST
Mica: »Ali je bil stric pri zavesti, ko je spisal oporoko?«
Liza: »Nič ne vemo. To se bo videlo, ko jo bomo odprli.«
SREČEN POSLUŠALEC
Meta: »Včeraj po koncertu so vsi čestitali staremu očetu od pevca!«
Mina: »Zakaj ravno njemu?«
Meta: »Zato, ker je gluh!«
NI IMELA ČASA
Mož: »S kom si pa govorila pred vežo celo uro?«
Žena: »Neka prijateljica je bila, pa ni imela časa stopiti noter.«
Ženski ustnik
Spravljanje zelenjave
Marsikatera gospodinja je pozimi v zadregi, ko zmanjka sveže zelenjave, in ne ve, kaj bi dala v juho, da jo zboljša. Samo čebulo ima še v zalogi, peteršilj, korenček itd., to vse je pošlo ali pa je v zemlji in pod snegom.
Zato treba, da se umna gospodinja že zdaj na jesen preskrbi z zelenjavo za zimo. Zdaj je zelenjave v izobilju in poceni, in zato si jo lahko nasušimo za vso zimo, in jo imamo do prihodnje pomladi. Zelen peteršilj, če si ga nasušila za zimo in pri tem pazila, da je ostal zelen tudi v suhem stanju, ti bo prav tako služil pri vsaki jedi, kakor sveži peteršilj. A isto je tudi s korenčkom, zeleno, oh-rovtom, zeljem, kolerabicami itd., sploh z vsako zelenjavo.
Samo treba paziti pri sušenju, da se dotič-na zelenjava hitro posuši in da ne prične gniti. Nadalje treba posušeno zelenjavo tudi pravilno shraniti: na suhem kraju in spravljeno v vrečicah, najbolje v papirnatih škr-nicljih, ki jih dobro zavežemo, da se zelenjava ne napraši.
Suhe zelenjave pri uporabi ni treba prati, ker jo moraš pred sušenjem dobro oprati, in potem paziti, da jo med sušenjem ne po-nesnažijo muhe.
Nasušiš si tako za zimo lahko prav vse; kar si rabila poleti, to imaš lahko tudi pozimi. Jedi ne bodo zato nič manj okusne, če jim prideneš suho zelenjavo.
Vsako zelenjavo, ki si jo posušila, spravi posebej v vrečico in si zapiši na vrečici, kaj je notri, da lahko takoj najdeš, kadar potrebuješ.
Za kuhinjo
Cešpijeva mezga brez sladkorja. Češplje operi in jih do suhega ocedi. Nato odstrani vse koščice. V lonec ali kozo stresi očiščene češplje in pristavi na ogenj. Češplje naj se počasi prično kuhati, pri tem jih pa pridno mešaj, da se ne prismode. Kuhaj jih tako dolgo, da se popolnoma razkuhajo in zgostijo. Ko se prično gostiti, jih je treba vedno mešati. Mezga mora biti gosta kakor sir. Še vročo nadevaj v kozarce, lonec ali škatlo od bonbonov in drugi dan zaveži. Pred uporabo razredči mezgo z mlačno vodo. Uporabiš jo kakor mezgo od drugega sadja.
Makaroni s paradižniki. Skuhaj pol kile paradižnikov, kuhane pretlači skozi sito, primešaj dve žlici moke, osoli in nekoliko po-popraj. .Med tem skuhaj četrt kile makaronov, kuhane odcedi, polij z mrzlo vodo in spet odcedi. V kozi razbeli mast, a še bolje je sirovo maslo, stresi makarone na mast in premešaj, potem stresi zraven še pripravljene paradižnike. Četrt kile kuhane svinjske gnjati zreži na drobne koščke. Nato namaži kozo z mastjo, stresi vanjo polovico makaronov, posuj z zrezano gnjatjo in stresi potem še ostalo polovico makaronov noter. Razravnaj in povrhu pokapaj z raztopljeno mastjo in posuj z naribanim bohinjskim sirom, nato speci. Daš s solato na mizo.
Paprika s krompirjem. Dvanajst paprik očisti semena in jih zreži na debele rezance. Pol kile krompirja olupi in zreži na kocke. Mast razbeli in prepraži eno drobno zrezano čebulo. Ko čebula porumeni, dodaj zrezano papriko in jo duši, po potrebi malo zalij z juho ali vodo. Ko je paprika že napol mehka, stresi k njej še krompir in ko je tudi ta mehak, prideni še pol kile zrezanih paradižnikov. Vse skupaj osoli, nekoliko popopraj, previdno premešaj in duši do mehkega. Po potrebi zalij še malo z juho ali vodo. Preden daš na mizo, dodaj eno žlico ali dve kisle smetane. Daš kot samostojno jed na mizo.
Praktični nasveti
Uvele cvetlice v vazi zopet osvežimo, ako
{im malo skrajšamo, oziroma odrežemo ste-»elea in jih potaknemo za trenutek v vročo vodo. To pomaga tudi bolnim rastlinam v loncih, ako je sploh mogoče rastlino še rešiti. Rastlino nekajkrat zalijemo z vročo vodo. Če Jli že popolnoma vsahnila, ji bo to pomagalo.
MOUNO
nebeljeno platno
PLATNO
za rjuhe izredno močno
i/so ' 6
PLATNO
za otroško perilo trpežno
NANKJNG
za perje, dobra nepredorna vrsta
SIFON, dobra mehka vrsta
iz bele karirane kongres tkanine
V Z * A
I N
Radio Ljubljana
od 16. do 23. oktobra 1938.
Nedelja, 16. oktobra: 8.00: Plošče. — 8.15: Saksofon solo s spremljevanjem klavirja. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Šramli igrajo (plošče). — 9.45: Verski govor. — 10.00: Prenos cerkvene glasbe. — 11.00: Koncept na vurliških orglah. — 11.30: Koncert. Sodelujeta Jože Gostič in radijski orkester. -4-13.00: Napovedi. — 13.20: Pevski koncert Celjskega okteta. — 14.00: Plošče po željah. — 17.00: Kmetijska ura: Na kaj bom pazil pri zimskem krmljenju. — 17.30: Fantovske pesmi (plošče). — 18.00: Predsednik vseh predsednikov, veseloigra. — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: ,301etnica zagrebškega veleizdajniškega procesa. — 19.50: Zabaven pisan večer. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Prenos lahke glasbe.
Ponedeljek, 17. oktobra: 12.00: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13.00: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra, -r 14.00: Napovedi. — 18.00: Zdravstvena ura: Napredek higiene v naši banovini. — 18.20: Plošče. — 18.40: Umetnostni spomeniki Savinjske doline. — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Zanimivosti. — 20.00: Prenos. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Veseli zvoki (radijski orkester).	i
Torek, 18. oktobra: 11: Šolska ura: Zdraf-vi zobje — zdravi otroci. — 12.00: Pesmi in napevi iz Španije (plošče). — 12.45: Poročila. — 13.00: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 11.00: Napovedi. — 18.00: Radijski šramel. — 18.40: Vzgoja v družini. — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Javna dela v zadnjih treh letih v dravski banovini. — 19.50: Vesela kronika. — 20.00: Slovenski vokalni kvintet noje. — 20.45: Koncert radijskega orkestra.— 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Lahkih nog naokrog. Plošče.
Sreda, 19. oktobra: 12.00 Plošče. — 12.45: Poročila. — 13.00: Napovedi. — 13.20: Slavni pevci (plošče.) — 14.00: Napovedi. — 18: Mladinska ura. — 18.30: Jesen v glasbi (plošče). — 18.40: Pravna ura: Važnejše določbe varuškega in skrbstvenega prava. — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Uvod v opero. — 22.00: Prenos opere iz Ljubljane.
Četrtek, 20. oktobra: 12.00: Operetni ven-čki (plošče). — 12.45: Poročila. — 13.00: Napovedi. — 13.20: Duet bratov Golobov. — 14.00: Napovedi. — 18.00: Pester spored radijskega orkestra. — 18.40: Slovenščina za
Slovence. — 19.00: Napovedi, poročila. —* 19.3,0: Telesna vzgoja naroda. — 19.50: ltf mniut zabave. — 20.00: Koncert tambura* škega septeta. — 20.40: Koncert ruske glas« be (radijski orkester). — 22: Napovedi, po* ročila. — 22.15: Havajski napevi (plošče).
Petek, 21. oktobra: 11.00: Šolska ura: (S bolgarski narodni pesmi. — 12.00: Sloven* ske narodne od blizu in daleč (plošče). 12.45: Poročila. — 13.00: Napovedi. — 13.201 Slovanski sever in vzhod (radijski orkester). — 14.00: Napovedi. — 18.00: Ženska ura: Kdo je naš bližnji. — 18.20: Nekaj podoknic (plošče). — 18.40: Francoščina. — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Društvo »Gospodar« pred in po vojni. — 19.50: Pristopi v izvenevropske gore. — 20.00: Koncert radijskega orkestra. — 21.10: Komorni trio. —r 22.00: Napovedi, poročila. — 22.30 Angleške plošče.
Sobota, 22. oktobra: 12: Plošče. — 12.45i Poročila. — 13.00: Napovedi. — 13.20: Plošče. — 14.00: Napovedi. — 17.00: Otroška ura. — 17.40: Plošče. — 17.50: Pregled sporeda. — 18.00: Za delopust igra radijski orkester, — 18.40: Pogovori s poslušalci. —i 19:00: Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Beseda k prazniku. —1 20: O zunanji politiki. — 20.30: Vesela zvočna igra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15i Za vesel konec tedna igra radijski, orkester.
1000 DINARJEV PLAČAM
ako Vam »Radio Balzam« ne odstranit kurjih očes, bradavic, trde kože, bul, ozeblin itd.
Ker sem bil z Vašim »Radio Balzamom« zelo zadovoljen, prosim, da mi pošljete še 2 lončka, ker sem priporočal znancem. Tako piše g. Josip Bizjak, Maribor, Trdinova ulica 16. Nad 300 takih priznanj, ki so vsakomur na cgled, priča, da ja »Radio balzam« najboljše in ker se ne suši in traja leta, tudi najcenejše sredstvo. Vsak, kdor ga enkrat poskusi, je triko zadovoljen, da ga priporoča znancem. Naročite tudi Vi to pošteno in s 1000 din zajamčeno sredstvo, ne bo Vam žal. Zehtevajte v Vašem interesu povsod samo »Radio Balzam«, Cotič. Če ne rabite danes, shranite moj naslov, ne bo Vam žal. Zahtevajte v Vašem interesu povsod co, ki Vam pošlje prosto poštnine, z navodilom in garancijo: 1 lonček za 10 din (predplačilo) ali na povzetje: lonček 18 din, dva 28 din, trije 38 din. Tvornica »Radio Balzam«, Ljubljana VII, Janševa ulica (Kamniška). Odobreno S. bo, 6302 zak. zašč. 9631.
Podaljšaj si
življenje
Zivljenie moramo podalfšati, bolečine preprečiti, bolezni ozdraviti, slabosti ojačiti. nestalne moremo učvrstiti in nesrečne napraviti srečne!
Kaj je vzrok vsake bolezni?
Oslablienie živcev, potrtost, izguba dobrih prijateljev ali svoiih bližnjih, razočaranje, strah pred boleznijo, slab način življenja in mnogo drugih razlogov.
Zadovoljstvo
le naiboljši zdravnik! So poti, ki Te muiejo dovesti do dobrega razpoloženja, oživiti Tvoj značaj, napolniti Te !. novim upaniem ; ta pot pa je opisina v razpravi, ki je že more, ki jo zahteva, dobiti takoj in
povsem brezplačno!
V tej mah priročni knjižici |e raztolmačeno, kako morete v kratkem času in brez ovire med delom ojačiti živce in mišice, odpraviti slabo razpoloženie, trudnost, raztresenost, oslabljenje spomina, nerazpoloženje za delo in nebroj drugih bolestnih pojavov. Zahtevajte to razpravo, ki Vam bo trudila mnogo prijetnih ur.
Poštno zbirališče:
Ernest Pastema ek,
Michaelkirchplarz 13, Abt. 88.
SAMO	Din 98.—
63719 Po ceni in dobra zapestna ura Shock Proof, lepo bromirano ohišje s svetlečimi številkami in kazalci . Din 98.— 63796 Ista z anker kolesjem na kamne tekoča 8 sekundnim kazalcem . . Din 185.— 63710 Ista s prima anker kolesjem na 15 kamnov s sekundnim kazalcem
Din 260.—
Zahtevajte cenik, zastonj in poštnine prosto.
H. SUTTNEfl, Ljubljana I
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
Mali o fi 1 a s i
2.500 DIN POTREBUJETE,
da zaslužite 1.000 din mesečno Pišite: »Anos«, Maribor, Orožnova ulica.
ZDRAVSTVENE IN POUČNE KNJIGE
Zablode ljubavnega življenja 20 din, Veliki vsevedež 28 din, Spisovnik ljubezenskih pisem, veliki 30 din, mali 24 din, Sanjska knjiga vedeževanje iz kart velika 38 din, Najboljša kuharica 40 din, Kako se žena obvaruje spočetja nosečnosti 36 din. Razpošilja po povzetju Po-lajnec, Ormož 114.
HIŠO Z VRTOM
primerno za obrtnika ali upokojenca proda g. Jarc v Račah.
...dokler ni videla njene iovarišice v Radion beli obleki!
M
Tudi drugi ljudje golovo vidijo razloček. Kako neprijetno je fol Da se ji je moglo kaj takega pripetiti pri dolgoletnih skušnjah v pranju! S čim je samo oprana ta obleka, da je tako bleščeče bela?
Seveda z Radionom I Kar z navadnimi pralnimi sredstvi ni mogoče * odpravili iz tkanine vsi nesnage - to napravi Radion s kisiko-
vimi mehurčki. Pri kuhanju pronicaj«.	0 0 Hi ICHT^
skozi perilo tako temeljilo, da izgine tudi zadnja sled nesnage. Zaradi tega je z Radionom oprano perilo tako čudovito belo, kakor nobeno drugo perilo i Radion belo.
Ml ČISTEJŠE BELINE OD RADION 8ELINE
V NAJEM VZAMEM
V okolici Sv. Katarine, Št. Vida, Medvod, Domžal ali Kamnika vzamem na razgledni točki v najem ločeno sobo s kuhi- " njo za nedeljski odmor. Izvršim popravila. Ponudbe pod »Odmor« na upravo »Domovine«.
PRODAM RODOVITNO POSESTVO
obstoječe iz njiv, travnikov, gozdov in gospodarskega poslopja; skupaj 35 oralov. Posestvo leži poleg banovinske ceste, 5 kilometrov od Ptuja. Ostala pojasnila pove sam lastnik Janez Cimer-man, posestnik v Pacinji, pošta Moškanj-ci.
Lep spomenik —
dar pokojnim Ogled spomenikov
dolžnost interesentov Stalna razstava —
nizke cene
FRAN.J O K li N O V A K, ka rrinnseštvo leL 1B-09. 8v. Križ — Ljubljana
m ostani Vodnikove družba!