LETO XLIII, ŠT. 3
Ptuj, 25. januarja 1990
CENA 4 DINARJE,
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE:
Kmečki davki in prispevki (stran 2)
Slovenka leta odgovarja za vas (stran 2)
Za nas je vse dobro (stran 3)
Hudobnih psov ni (stran 6j
Dolgčas ni bilo nikomur (stran 7)
■L.......m
Lani
7,4-odstotno
povečanje
industrijske
proizvodnje
Decembrski podatki o fizični rasti
industrijske proizvodnje v ptujski ob-
čini so pri večini organizacij slabši
kot v enakem mesecu leta 1988. V
TGA Kidričevo celo za 11,1 odstotka,
v celem letu pa je v tej organizaciji
proizvodnja večja za 16,6 odstotka.
Skupno pa je bil fizični obseg indu-
strijske proizvodnje v ptujski občini v
prejšnjem letu večji za 7,4 odstotka.
Med tistimi, ki so več proizvedli,
velja omeniti še IMP Elektrokovinar,
kjer so imeli celo 30-odstotno rast
(dokaz, da se je bilo vredno potruditi
za to organizacijo). Hiko Olga Me-
glic, Agis, Proizvodnjo malih motor-
jev, KK — trgovino Jelka, Gumarno,
delovno enoto Avtozračnice Ptuj, kjer
je povečanje celo 53,5 odstotkov. Do-
bro so delali tudi v nekaterih drugih
organizacijah. Zaskrbljujoč pa je po-
datek o organizacijah, ki v letu 1989
niso dosegle rezultatov iz leta 1988 in
so delale slabše.
Za dokončno oceno gospodarskih
rezultatov v prejšnjem letu podatki o
rasti fizičnega obsega industrijske
proizvodnje niso dovolj. Potrebno bo
počakati še na finančne.
MG
Snega na Ziati lisici niso |
naganjali, pač pa vabili.        I
Foto: M. Ozmecl
Tudi Nemci »priznavajo« Ptujsl(e toplice in potrebe
po novih posteljah
Na pobudo ptujskega izvršnega sveta in investitorja gradnje ho-
tela »Zlati noj« je v prejšnjem tednu obiskal Ptuj predstavnik Turisti-
čne zveze Nemčije in nemškega turističnega biroja. Njegov obisk je
imel delovni značaj, saj bo po seznanitvi s ptujsko turistično ponudbo
izdelal analizo in preučil možnosti za vključitev ptujske turistične po-
nudbe v nemško turistično tržišče.
Ptuj ima po njegovem mnenju široko in bogato ponudbo. Ob tem
je tudi ugotovil, da turističnega razvoja ne bo brez novih hotelov in
dodatne širitve toplic.
Njegove ugotovitve niso nič novega, za snovalce bodočega turi-
stičnega razvoja pa dokaz več, da dobro razmišljajo in načrtujejo, če-
tudi pri vseh nimajo enake podpore.
/■     UVODNIlC ^
Moč zadnjega udarca
v noči s ponedeljka na torek sem užival v napeli tekmi. Vse
skupaj je spominjalo na neenakopraven boj v ringu. ko goljat po-
divjano in brezumno mlati okoli sebe in želi pomendrati vsakogar
in vse. kar ni v popolnem skladju z njegovim samovšečnim in obla-
stiželjnim nagonom. Pravila viteškega bojevanja so mu pri tem se-
veda tuja, uporablja dovoljene in nedovoljene metode, nizke udar-
ce, napade od zadaj, če to ne zadostuje, pa še lajanje in grizenje.
Nasprotnik, navidezno nebogljen, se poskuša braniti s pošteno igro
in dostojanstveno vse do konca prenaša že celo stopala podivjanega
napadalca.
Potem mirno in elegantno stopi iz ringa in zapusti dvorano.
Goljat ponosno dvignjene glave želi samo še to, da poklekne avdito-
rij in mu vdano poljubi roko. V slasti navidezne zmage niti ne opa-
zi, da se je tehtnica že prevesila na stran, kjer je pamet protiutež si-
li.
Delegati slovenskih komunistov so z zadnjim, spretnim udar-
cem dosegli zmago, ki jo bo potrebno v naslednjih mesecih še ne-
kajkrat ubraniti. Posebno, ker so pred njimi prve prave volitve. Nji-
hova prednost je v tem, da so se ob porajajoči se demokaciji v Slo-
veniji zavedli svojih slabosti. Če te nekdo nenehno brca v piščal, se
zaveš lastnih nog in paziš, da ti jih kdo ne spodnese. Z uporabo vse
modrosti, ki jo premore, lahko slovenska komunistična stranka še
obdrži nekaj pozicij v prihodnji slovenski vladi in parlamentu. Kot
izobčenec jugoslovanske navidezno enotne partije lahko še vztraja
za krmilom vlečnega voza zgodovine. Če si lahko dovolim majhen
pogled v prihodnost, se mi zdi, da že vidim prihajajoči vihar, ki bo
pometel s samodržci, monopolisti in velikimi liderji. Evropa geo-
grafsko vendarle ni tako oddaljena.
Jože Bračič
1. FEBRUARJA V UUBUANI
Ptuj Sloveniji — Slovenija Halozam
»Haloze, gričevnat predel
ptujske občine na površini
262 km' s 14.000 prebivalci, re-
ven, nerazvit, pa vendar znan po
naravnih lepotah in pridelovanju
dobre vinske kapljice.
Razdrobljene in majhne kme-
tije ne dajejo možnosti za preživ-
ljanje, zato mladi zapuščajo
»bregače« in se selijo v mesta, v
industrijo, v tujino.
Asfaltna cesta je redkost, na
delo je treba hoditi do ceste uro
in več, po vodo »v grabo«. Deset
odstotkov stanovanj še ne pozna
elektrike in še in še bi lahko na-
števali življenjske razmere, v ka-
terih živi naš haloški človek, na
katerega je vsa ta leta razvoja šir-
ša družbena skupnost skorajda
pozabila.
Naravna ujma je v lanskem ju-
liju in avgustu dvakrat močno
prizadela zlasti zahodni, najrev-
nejši del te slikovite pokrajine.
Škode, ki je ocenjena v višini 833
milijard in več, ne bo mogoče na-
domestiti in bodo njene posledi-
ce vidne še desetletja.
Solidarnost Slovenije in njenih
ljudi je tako kot vselej doslej bila
tudi Halozam v veliko pomoč.
Klicu v stiski se je odzvalo tudi
122 likovnikov in drugih sloven-
skih umetnikov, ki so prispevali
170 umetniških del kot pomoč
prizadetim v Halozah.
V imenu skupščine občine Ptuj
in njenega izvršnega sveta, pred-
vsem pa v imenu haloških kraja-
nov se zahvaljujemo vsem daro-
valcem umetniških del, prav tako
hvala vsem bodočim kupcem teh
del,« je med drugim zapisano v
zloženki, s katero Ptujčani vabijo
na dražbo in prodajno razstč^vo.
Zahvalo je napisal predsednik iz-
vršnega sveta skupščine občine
Ptuj Tone Ceh.
Poziv ptujskih amaterskih
umetnikov, izrekel gaje Aleksan-
der Blaž, najboljši izdelovalec
kurentovih spominkov, je doži-
vel nesluten odziv. Priprave na
dražbo in prodajno razstavo so
spremljale nekatere težave, ki so
zdaj že skoraj pozabljene. Po od-
povedi Cankarjevega doma se je
ljubeznivo odzval Smelt in profe-
sionalnim likovnikom ter nekate-
rim drugim odstopil svojo galeri-
jo, kjer bodo dela na oglied že od
31. januarja.
Dražba 27 likovnih del in
skuiptur bo prvega februarja ob
17. uri. Vodila jo bosta Mito Tre-
falt in Boštjan Pire. Za lepe kul-
turne užitke bo poskrbel tudi
moški komorni pevski zbor iz
Ptuja. Tinček Ivanuša bo sloven-
skim direktorjem in drugim, ki
želijo pomagati Halozam v lepšo
bodočnost, prikazal film Poza-
bljena dežela. Za govorniškim
odrom pa bo predsednik ptujske-
ga izvršnega sveta Tone Ceh.
Po dražbi bodo dali v prodajo
64 likovnih in drugih stvaritev.
Dela bodo v prodaji do 6. febru-
arja.
Z izkupičkom v Ljubljani bo-
do pomagali pri elektrifikaciji
Haloz. Na prizadetem območju
je še 47 družin brez elektrike. V
imenu teh in drugih prizadetih v
Halozah želimo, da bi dražba in
prodajna razstava čimbolj uspeli.
Organizatorja — ptujski izvršni
svet in Smelt — sta se izredno
trudila, poleg tega še Pokrajinski
muzej, da ne omenjamo vseh, ki
so dela prispevali. Za ljubljansko
prireditev so se veliko trudili tu-
di v občinskem komiteju za druž-
bene dejavnosti občine Ptuj. Po-
sebej velja omeniti predsednico
Silvo Gorjup.
Ptujskim likovnim in drugim
amaterjem pa je treba povedati,
da jih organizatorji niso pozabili
in da bo takšna prireditev tudi v
Ptuju.
I. februarja bodo Ljubljančani
in drugi spoznali tudi del ptuj-
skega gospodarstva. Na dražbi
bodo lahko kupili tri haloška ar-
hivska vina, pokusili pa bodo tu-
di nove Perutninine proizvode.
MG
Tudi v trgovini se že poznajo
Markovičevi ukrepi
Januarje že po tradiciji mesec, ko se y trgovinah poceni sezonsko
blago. Letos pa smo priče tudi drugih pocenitev, in če bo trg v resnici de-
lal tako, kot mora, bo tega v bodoče še več. Vse kaže, da bo tudi inter-
vencijskega uvoza potrebno veliko več kot doslej, saj enkratne injekcije
ne zadoščajo. Tudi trgovci imajo še rezerve, in to v maržah in rabatih.
22. januarja so v ptujskih trgo-
vinah pričeli prodajati blago je-
sensko-zimske kolekcije s 30- do
40-odstotnim popustom. Takšen
popust velja le v trgovinah Emo-
ne-Merkurja in Mipa. Trgovine,
predvsem tiste, ki imajo sedež v
drugih republikah, so pričele s
popusti prodajati že veliko prej.
Tako je na primer Nik iz Zagre-
ba že kmalu po novem letu po-
nudil plašče s 50-odstotnim po-
pustom, Varteks pa ponuja blago
z 20-odstotnim popustom. Če-
vljarji so obutev pocenili od 20
do 30 odstotkov, izstopa le Boro-
vo s 50-odstotnim popustom.
Splošna ocena je, da je blaga
na sezonskih razprodajah veliko
premalo. Marjan Ostroško, di-
rektor trgovskega podjetja na va-
liko in malo Emona-Merkur,
dužbe z omejeno odgovornostjo,
je ob tem povedal:
»Osnovni problem trgovine v
prejšnjem letu je bil v zalogah in
financiranju le-teh. Lani smo
imeli trgovci tudi izredno visoke
revalorizacijske obresti in zato ni
bilo dovolj denarja za nakupe.
Takšno stanje se je v prejšnjem
letu poznalo tudi na založenosti
mariborskih in ljubljanskih trgo-
vin, kjer že po tradiciji odstopajo
od druge slovenske trgovine po
založenosti in izbiri blaga.
Kljub pomanjkanju denarja
smo si prizadevali, da bi police
napolnili, vendar vedno ni šlo.
Ob tem velja opozoriti še na
težave v proizvodnji, ki jih v
prejšnjem letu ni bilo malo. Te
smo najbolj občutili v trgovini,
ker nekaterih vrst blaga, za kate-
re smo sklenili pogodbe, nismo
dobili. Svoje pa so naredili tudi
dokaj ugodni kreditni pogoji, za-
to je sedaj ob razprodajah tudi
manj blaga.
Kako se je odrazil srbski boj-
kot, ali je tudi ta prizadel ptujsko
trgovino?
»Bojkot je imel in ima posledi-
ce, če drugih ne, se odraža v za-
mujanju dobav že naročenih ko-
ličin blaga ali pa v neizpolnjeva-
nju pogodb. Zato smo morali
iskati blago pri drugih. V Slove-
niji in Hrvaški.«
Emona-Merkur bo januarsko
poslovanje sklenil z delovno
zmago — preselitvijo trgovine
Jasmin iz Osojnikove ulice v
Murkovo. Svečano odprtje bo v
ponedeljek, 29. januarja, ob 12.
uri. Ob trgovini so Emonovci
uredili tudi sodoben bistro.
V novem Jasminu je vse po-
drejeno prodaji luksuznega bla-
ga. Delavci Emone-Merkurja s
to prodajalno pomembno prispe-
vajo k bogatenju ponudbe v sta-
rem mestnem jedru, ki po svojem
revitalizacijskem načrtu mora
dati več kot doslej.
Letos se bodo v tem ptujskem
trgovskem kolektivu lotili še dru-
gih nalog. Radi bi čimbolj poso-
dobili svoje prodajalne in izbolj-
šali ponudbo. Dve prodajalni
bodo obnovili, v Mariboru bodo
v okviru supermarketa odprli v
marcu svojo pekarno, pripravlja-
jo pa tudi nekaj drugih novosti, v
tem letu pa bi radi končali tudi
priprave na gradnjo E-centra v
Rabelčji vasi — zahod.
Pomoč tudi iz Avstralije
v zbiranje pomoči za prizade-
to območje Haloz po lanskem
neurju se zadnje čase vse bolj
uspešno vključujejo tudi zdomci
iz različnih koncev sveta. Tako
so naši rojaki iz daljne Avstralije
že konec decembra zbrali 3.120
avstralskih dolarjev. Prek Slo-
venske izseljenske matice so ček
z omenjeno vsoto poslali v Lju-
bljano in konec prejšnjega tedna
je na krajevno skupnost Ptujska
Gora prispelo bančno nakazilo
za 28.269 konvertibilnih dinar-
jev. Te so na predlog socialne
komisije in krajevne organizacije
Rdečega križa v ponedeljek, 22.
januarja, dopoldne v prostorih
KS razdelili med štiri pomoči
najbolj potrebne družine: Dvor-
šaicovim z Janškega vrha 37 in
Serdinškovim z Janškega vrha 34
ter Francu Vidoviču iz Dolene 27
so izročili po 6.500 dinarjev, Pav-
li Medved iz Podlož 69 pa 8.769
dinarjev.
Verjetno ni treba posebej opi-
sovati, kako veseli so bili podar-
jenega denarja. V glavnem ga bo-
do namenili za vodo. saj so v ne-
urju vsi ostali brez svojih studen-
cev. Ce bo ostalo še kaj, pa bodo
denar vložili še v uničene njive
in travnike in tudi v gorice, so
povedali. Našim zdomcem v Av-
straliji se za izkazano pomoč
iskreno zahvaljujejo.
-OM
Predstavniki družin, ki so jim razdelili pomoč (levo), desno pa predsed-
nik KS Rado Rodošek, predsednica krajevne organizacije RK Ema Ro-
došek in tajnica KS Marjetka Eberl. (Foto: M. Ozmec.)
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
25. januar 1990 - TEDNIK
Kmečki davki in prispevki
Spremembe v državni upravi
in v samoupravnih interesnih
skupnostih prinašajo z začetkom
letošnjega leta tudi nekatere no-
vosti pri plačevanju davkov in
prispevkov. Kmetje bodo po pr-
vem februarju prejeli dve polož-
nici. Na eni bo vpisan znesek
prispevka za pokojninsko in in-
validsko zavarovanje kmeta za-
vezanca in člane njegovega go-
spodarstva, ki se jim ne obraču-
nava osebni odhodek, na drugi
položnici pa bo znesek prve le-
tošnje akontacije.
Pri davkih ni bistvenih spre-
memb: še naprej obstaja občin-
ski davek, osnova zanj pa je ka-
tastrski dohodek. Ker se katastr-
ski dohodek lani ni povečeval
skladno z inflacijo, je letošnji vi-
šji za približno desetkrat. Pribli-
žno desetkrat višji od lanskih bo-
do torej tudi zneski davka in pri-
spevkov, odmerjenih na osnovi
katastrskega dohodka. Pričako-
vati je treba, da bo končni obra-
čun davčnih obveznosti kmeto-
valcev znan šele pri tretji akonta-
ciji.
Novost je letos že omenjeno
plačevanje prispevka za pokoj-
ninsko in invalidsko zavarova-
nje. Ta se obračunava mesečno,
za mesec nazaj. Do petnajstega
V ptujski občini smo davko-
plačevalci in plačevalci prispev-
Kov kar disciplinirani. Uprava
za družbene prihodke je na-
mreč v lanskem letu izterjala
kar 97,48 odstotka vseh dav-
kov in prispevkov. Z novim na-
činom izterjave davkov in pri-
spevkov se seveda povečuje de-
lo uprave, za zamude pri plače-
vanju obveznosti do države pa
bo davčna uprava se naprej
»oborožena« z zaračunava-
njem zamudnih obresti.
februarja bo torej potrebno po-
ravnati prispevek za januar in po
tem principu vse leto. Uprava za
družbene prihodke bo obračuna-
vala prispevke po najnižjih, me-
sečno objavljenih zavarovalnih
osnovah, predvideno je, da se te
osnove prve štiri mesece ne bodo
spreminjale. Za individualne
kmete le ta osnova za januar
2.070,50 dinarja, za združene
kmete, ki so bili doslej prijavlje-
ni od četrtega razreda dalje, pa
3.519j90 dinarja. Prispevek za
pokojninsko in invalidsko zava-
rovanje znaša 19.10 odstotka
omenjene osnove; za individual-
ne kmete in združene kmete do
Kmetje lahko uveljavljajo
davčne olajšave (zmanjšanje
davka), če so investirali v raz-
voj svoje kmetije. Zahtevke
lahko vložijo vse leto na sede-
žu uprave za družbene prihod-
ke, na krajevnih uradih, lahko
pa zahtevek pošljejo po pošti. V
vseh primerih morajo priložiti
dokumentacijo, s katero doka-
zujejo vlaganja v razvoj kme-
tije.
sedanjega četrtega razreda torej
395,50 dinarja, za združene kme-
te nad sedanjim četrtim razredom
pa 672,30 dinarja mesečno. To so
torej najnižji zneski, zavarovanci
pa si lahko zagotovijo višjo inva-
lidnino ali pokojnino seveda s
plačevanjem  višjih  prispevkov.
3o prvega v mesecu morajo tako
odločitev sporočiti na svoj kraje-
vni urad, davčna uprava pa bo to
že upoštevala pri določitvi zne-
ska na položnici, ki jo bodo pre-
jeli naslednje dni.
Pot do določitve prispevka za
pokojninsko in invalidsKO zava-
rovanje kmetov je torej enosta-
vna. Nekoliko manj enostavno
pa bo zagotoviti denar za plače-
vanje teh prispevkov. Toda s ta-
kimi problemi se iz meseca v me-
sec ubadajo tudi delavci in nji-
hova podjetja. Pri tem bo torej v
prihodnje se kako pomembno
pravilno vrednotiti delo in pred-
vsem rezultate tega dela, pa naj
gre za industrijsKe ali kmečke
proizvode, in morda bo vse sku-
paj nekoliko bolj prepričljivo, če
bo imelo odločilno vlogo pri tem
delovanje tržišča.
J. Bračič
SLOVENKA LETA ODGOVARJA ZA VAS
Politika postaja
zvezdništvo
Nekatere kariere temeljijo na krepkih nogah,
nekatere na lepih.
Petiška
Vika Potočnik je simpatična ženska mladostnega vide-
za. Na vprašanje odgovarja profesionalno, znajde se v ne-
prilikah, odgovarja na vprašanja naravnost, kar je za poli-
tike prava redkost. S politiko se je začela ukvarjati v štu-
dentksih letih. Sedaj je poklicna politikarica, zaposlena v
zboru republik in pokrajin kot slovenska delegatka. Njeno
službeno mesto je torej v Beogradu, kljub temu pa je najpo-
pularnejša Slovenka. Na naša vprašanja je odgovarjala v
svojem stanovanju v Ljubljani, saj zaradi hudega prehlada
ni smela iz tople sobe.
Tednik: Letos ste Slovenka le-
ta. Kaj vam to priznanje pome-
ni?
V. Potočnik: Počutim se čud-
no, po eni strani prijetno, po
drugi strani pa se vprašam, ali
sem si zaslužila to priznanje.
Spomnim se na mnoge anonim-
ne ženske, ki z vzgojo svojih
otrok doma ali v šoli dajejo pe-
čat temu življenju, in sprašujem
se, ali ni med temi ženskami bolj
zaslužne, kot sem jaz. Hkrati je
priznanje zame obveza, ker vsa-
ko priznanje, ki ga dobim, ho-
čem v nadaljnjem delu upraviči-
ti.
Tednik: Zakaj je Slovenka leta
politikarica in ne miss Slovenije
ali katera od televizijskih napo-
vedovalk?
V. Potočnik: Mislim, da zato,
ker je politika v zadnjem času
prodrla v vsako stanovanje, raz-
bila intimo hišnega miru, vnesla
nemir v vsakdanje življenje, obe-
nem je v naše življenje vnesla ne-
ko iniciativnost in optimizem, in
ker sem jaz optimist, vidim te ča-
se kot korak naprej, kot čas, ki je
konec nekega obdobja povpreč-
ja, sivine posameznika in cele
družbe. V tem času se začenjajo
oblikovati neki objektivni kriteri-
ji uspešnosti in tako je tudi v po-
litiki. Politika zame ni nekaj kar
počez, ampak je zame stroka, po-
klic, v katerem je še kako potreb-
no znanje, potrebne so sposob-
nosti za »slalom med količki«.
Tednik: Kako »vozi slalom
med količki« ženska v poklicni
politiki?
V. Potočnik: Sedaj se manj
ubadam s to stvarjo, ker sčasoma
postajam enakovreden sogovor-
nik v političnem prostoru, zače-
tek pa je bil zelo težak. Včasih
sem morala kako stvar ponoviti
petdeset krat, da sem bila sploh
slišana. Ves ustroj političnega
delovanja je prilagojen moške-
mu tempu, moškemu konceptu
razmišljanja. Kljub enakovred-
nemu sogovorništvu še vedno ne
gre brez pripomb, češ »to pa je
baba«. Sedaj se moram boriti za
ohranitev svoje ženskosti, boriti
se moram, da se ne nalezem celo
moške fizionomije; tudi ta se z
leti začne namreč prilagajati
okolju. Kljub temu pa mi je sča-
soma uspelo začeti razbijati mo-
ške — ostre, neobčutljive — kri-
terije, ki ne vidijo barvitosti člo-
veškega življenja.
Tednik: Kje ste bili rojeni?
V. Potočnik: Rojena sem bila
v lepi vasi Bučkovci. Moj prija-
telj Jožef Školč me je ob prilož-
nosti, ko sva se peljala skozi mo-
je kraje, vprašal, kako sem sploh
prišla iz te vasi, saj še ceste ni.
To so še vedno nerazviti kraji, z
neasfaltiranimi cestami, so pa
neponovljivo lepi.
Tednik: Kako ste zašli med
poklicne politike?
V. Potočnik: To je bilo v času,
ko sme bila študentka, prej na
poklicno politiko niti pomislila
nisem. Že kot deklica sem bila
bolj trmaste sorte, najbolj pa so
se stvari začele plesti okrog sla-
bega socialno-ekonomskega po-
ložaja študentov, visokih stana-
rin, nizkih štipendij, okrog neza-
dovoljstva z upravo študentskega
naselja in celotno družbo, ki za
učečo se generacijo premalo skr-
bi.
Takrat smo napisali pismo slo-
venskemu političnemu vodstvu
in v naslednjih dneh smo se z
njim tudi srečali. To je bilo moje
prvo fizično srečanje s politiki in
tako se je začelo. Nadaljevalo se
je z borbami za štipendije, za
večje uveljavljanje univerze v
družbi in nadaljevalo z bojem
Vika Potočnik prejema priznanje, ko je bila izbrana za Slovenko leta.
(Foto: Janez Zrnec.)
proti usmerjenemu izobraževa-
nju. V zadnjem nisem popolno-
ma uspela, sem pa prišla v konf-
likt z obstoječo politično nomen-
klaturo.
Tednik: Članica katere stran-
ke ste po duši?
V. Potočnik: Se vedno sem čla-
nica stranke mladih, ZSMS-ja.
Do te organizacije imam neke
simpatije, zdi se mi tudi, da
imam nek dolg, kljub temu da
včasih delajo napake. Ena takih
napak je na primer sedaj, ko ima
človek občutek, da so njeni akti-
visti zaspali, da seje organizacija
izgubila. Še vedno sem članica
Zveze komunistov, ne razmiš-
ljam, da bi izstopila iz nje tudi
Zato, ker je tej stranki treba po-
magati iz dokončnega sestopa iz
monopola oblasti.
Tednik: Ce bi odločali vi, ka-
teremu projektu bi dali pred-
nost: železarni Jesenice, kultur-
nemu domu Ivana Cankarja ali
avtocesti Celje —Ljubljana?
V. Potočnik: Za železarno Je-
senice se ne bi odločila nikoli. Te
tri stvari so neprimerljive, po-
membna sta tako avtocesta kot
kulturni dom, namesto železarne
pa bi se odločila za propulzivne
gospodarske panoge, trgovinske
panoge, za tisto, kar je bilo v pre-
teklih letih v Sloveniji prepove-
dano in zatolčenn
Tednik: Bi podpisali kandida-
turo, če bi vas v družbenopoliti-
čni zbor predlagali Zeleni?
V. Potočnik: Odločila sem se,
da bom kandidirala na listi mla-
dine, seveda če bom predlagana.
Pričakujem pa podporo Zelenih,
saj sem delala v teamu, ki si je
prizadeval za udejanjanja nekaj
pobud ekologov — ekološkega
dinarja, na primer.
Tednik: Kaj je po vaše po-
membnejše: bogat posameznik
ali bogata država?
V. Potočnik: Mislim, da se vse
začne pri posamezniku, mislim.
da sta obe stvari zelo povezani.
So primeri danes, da imamo bo-
gate posameznike, vendar ne za-
to, ker so ti posamezniki izkoriš-
čevalski, pač pa zato, ker morajo
preživeti. Ce država ne zna po-
skrbeti ne zase ne za posamezni-
ka, je v taki revščini, kot je naša.
Tednik: Ce bi bili kandidatka
za predsednico slovenskega
predsedstva,kakšen program bi
zastopali?
V Potočnik: Nikoli ne bi zasto-
pala programa, ki je nemogoč.
Prizadevala bi si za uresničeva-
nje vseh državniških funkcij, to
je za nekompromisnost do dru-
gih delov države, za uresničeva-
nje suverenosti neke republike,
za stvari, ki sd v pristojnosti
predsedstva — to so Jugoslovan-
ska ljudska armada, organi za
notranje zadeve in boj za pravno
državo. Pravna država temelji
predvsem na urejenih rečeh v
vojski in policiji, torej je potreb-
no uveljaviti vse zahteve, ki so
znane že nekaj časa, to je ukini-
tev 113. in 114. člena zvezne
ustave, javna objava vseh neob-
javljenih podzakonskih aktov.
Veliko tega smo rekli že ob pre-
učevanju v komisiji za problem
četverice, saj smo ugotovili, da
gre za vzporeden pravni sistem.
Nikoli ne bi pristala na takšen
način in metode sprejemanja slo-
venske in jugoslovanske ustave,
kot so sedaj v veljavi. Ne bi se
spuščala v vprašanje ekonomije,
ki so v funkciji samostojnosti go-
spodarstva in ne v pristojnosti
republiškega predsedstva.
Tednik: Kako dolgo boste
predvidoma še poklicna politika-
rica?
V. Potočnik: Kandidirati na-
meravam za neko funkcijo, ki bo
v celoti profesionalna; če ne bo
tako, se mislim v celoti posloviti
od poklicne politike in se posve-
titi poslovnemu področju.
M. Samec
OBRTNO ZDRUŽENJE PTUJ
V bitki za nova imena
Obrtniki imajo v tem mesecu
največ dela z davčnimi napoved-
mi. Kot so povedali v ptujskem
Obrtnem združenju, letos ne bo-
do pripravili posvetov, na kate-
rih so v prejšnjih letih seznanjali
obrtnike o novostih pri sestavi
davčnih napovedi. Uprava za
družbene prihodke ima že od
prejšnjega tedna v zalogi davčne
napovedi z vsemi prilogami in
obrazložitvami. Pri letošnjih na-
povedih je edina novost obračun
amortizacije. Možna sta dva na-
čina: obračun po tečaju marke
ali obračun s faktorjem. Poleg te-
ga dobijo obrtniki vse potrebne
informacije o sestavi davčnih na-
povedi na Obrtnem združenju ali
v upravi za družbene prihodke.
Obrtniki so s takšno odločitvijo
uprave zelo zadovoljni.
V izvršilnem odboru združenju
imajo v tem obdobju največ dela
s pripravami na volitve, progra-
mom dela in finančnimm načr-
tom za letos ter določitvijo član-
skega prispevka za združenje —
tako imenovani program B. Viši-
na prispevka se ne bo spremenila
— obrtnik za omenjeni program
plačujejo en odstotek —, določiti
bo potrebno le najmanjši oziro-
ma najvišji prispevek glede na
inflacijo.
Posebno pozornost posvečajo
v Obrtnem združenju pripravam
na volitve. V izvršilnem odboru
bo potrebno zamenjati več kot
polovico članov, saj jim poteče
že drugi mandat. Nove člane bo-
do volili na delnih zborih v vseh
sekcijah združenja. Obrtniki bo-
do volili tudi novega predsedni-
ka združenja. Na listi bo več
kandidatov, največ trije. Vsak se
bo moral predstaviti s progra-
mom.
Ptujski obrtniki sodelujejo tu-
di v iniciativnem odboru za usta-
novitev slovenske obrtno-podje-
tniške stranke. Na seji odbora v
prejšnjem tednu so prejeli tudi
program dela in statut bodoče
stranke. Ugotavljajo, da s svoji-
mi opredelitvami sodijo v okvir
Demosa — slovenske združene
opozicije. Ta je že izrazila svojo
pripravljenost, da jih sprejme
pod svojo streho. Ptujčani bodo
vztrajali, da stranka, če bo usta-
ot)\\iena, deluje v okviru Zveze
orbrtnjh združenj Slovenije.
Ootovo je, da se bo nekaj spre-
menilo tudi v organiziranosti
obrtnih združenj, podobno tudi
v Zvezi obrtnih združenj. Sklad-
no s tem bo potrebno spremeniti
samoupravne akte.
Zaenkrat so v ptujskem Obrt-
nem združenju zadovoljni, saj
jim ne upada število članov (obr-
tnikov), pa tudi število zaposle-
nih v obrti se ne znižuje. V dru-
gih slovenskih občinah pa je gle-
de tega že zelo kritično. V prejš-
njem letu so imeli v Ptuju 710
članov, obrt je na novo prijavilo
126 obrtnikov, odjavilo pa 85.
Pričakovati pa je, da se stanje
lahko že v kratkem spremeni, če
bodo obrtniki ostali brez dela
oziroma če se bo sodelovanje z
drugimi deli gospodarstva
zmanjševalo, svoje pa lahko na-
redijo tudi prispevki na neto
osebni dohodek delavcev v obrti.
Ta je iz leta v leto višji, v letu
1986 je znašal 70 odstotkov, lani
že čez sto.
Pri obilici dela pa v združenju
ne pozabljajo na družabno ži-
vljenje. 3. februarja bodo organi-
zirali 16. tradicionalni obrtniški
ples, ki bo kot vedno v motelu
Podlehnik. Pripravljajo pa se tu-
di že na letošnje izlete in obiske
sejmov.
MG
Ogradova opekarna uspešno v novo desetletje
Mercatorjeva Ogradova opekarna iz Ormoža je druga največja v
Sloveniji in edina med jugoslovanskimi, ki svoje zmogljivosti še širi in
posodablja tehnologijo. Letna proizvodnja znaša 60 milijonov opečnih
enot, kar zadostuje za 2000 enodružinskih hiš.
Že dalj časa so se v Ogradu
pripravljali na novo naložbo —
tretjo fazo A, ki so jo začeli izva-
jati lansko leto. Milan Lukaček,
direktor Mercatorja —Ograda iz
Ormoža, je povedal, da je v to
naložbo zajetih vrsta obnov in
dopolnitev pri predelavi in inter-
ni transport, uskladitev proiz-
vodnih ožin med sušenjem in
žganjem opeke — gre za podalj-
šanje tunelske peči. Jeseni, ko bo
dokončan plinovod iz Koračic v
Ormož, bodo zamenjali energet-
ski vir. Z mazuta bodo prešli na
plin, kar za njih pomeni vrsto
ugodnosti: lažje vodenje tehno-
loškega procesa, stalno dobavo
energetskega vira, in kar tudi ni
zanemarljivo, čistejše okolje. V
prihodnje nameravajo urediti še
okolje ob opekarni ter skladišče.
Tretja faza A bo veljala 5 mili-
jonov DEM. Prva polovica je že
narejena, ostalo bodo opravili še
v letošnjem letu, le da morajo
urediti še nekatere finančne za-
deve.
Pred novim letom je bila v
Mercatorju —Ogradu seja odbo-
ra skupine proizvajalcev opeke
in strešnikov, ki deluje pri Go-
spodarski zbornici Jugoslavije.
Obravnavali so osnutek skupnih
osnov za sklepanje kolektivnih
pogodb. Ker pa niso bila usklaje-
na stališča med jugoslovanskim
sindikatom in Gospodarsko
zbornico Jugoslavije, so osnutek
kolektivne pogodbe zavrnili.
Obravnavali so še problematiko,
proizvodnjo in potrošnjo opeke
v Jugoslaviji ter ugotovili, da so
tovrstne zmogljivosti v Vojvodini
in Slavoniji predimenzionirane.
da se v nekaterih delih Jugoslavi-
je pojavljajo velike zaloge in da
je proizvodnja veliko večja kot
potrošnja. Ugotavljali pa so, da
če bi povsod v Jugoslaviji obve-
ljali pri proizvodnji opeke takšni
standardi, kot so predpisani,
proizvodnja ne bi bila prevelika.
Mercator-Ograd ob koncu
leta 1989 ni imel zalog. Uspešno
so končali tudi poslovno leto.
Spadajo v veliko Mercatorjevo
družino, ki se je pred koncem-
1989. preoblikovala v Poslovni
sistem Mercator — delniško
družbo. Mercator—Ograd iz Or-
moža je v tem sistemu družba z
omejeno odgovornostjo.
Vida Topolovec
Foto Štefan Hozyan
Del novih prostorov Ogradove opekarne v Ormožu.
TEDNIK -      Mnuar 1990
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 3
Volitve '90
Kako potekajo priprave na voli-
tve v ptujski oblini
V ptujski občini so se pričele
priprave na volitve že zadnje me-
sece preteklega leta, saj je skup-
ščina občine Ptuj na svojih zbo-
rih obravnavala in sprejela odjok
o sestavi /borov, določitvi volil-
nih enot ter o volitvah v skupšči-
no občine Ptuj v letu 1990. Ime-
novana je bila tudi občinska vo-
lilna komisija, ki bo kot volilni
organ v občini opravljala opravi-
la v zvezi z volitvami, ki jih dolo-
ča 25. člen zakona o volitvah v
skupščine. Iz odločbe skupščine
SRS izhaja, da bo imenovana ko-
misija opravljala tudi naloge v
zvezi z volitvami v zbore republi-
ške skupščine, za predsednika
predsedstva, člane predsedstva
in zveznega zbora z našega ob-
močja. V obdobju od 16. do 19.
1. 1990 so biti sklicani posveti z
delovnimi organizacijami in vod-
stvi krajevne skupnosti o aktual-
nih nalogah v /vezi z volitvami.
Za kdaj so razpisane volitve
Republiška skupščina je 8. 1.
1990 izdala odlok o razpisu
splošnih volitev delegatov v
skupščine DPS, predsednika
predsedstva SRS in članov pred-
sedstva SRS. Tako bomo v Slo-
veniji opravili svojo državljan-
sko pravico in dolžnost:
— 8. 4. 1990 bomo volili dele-
gate v zbor občin in družbenopo-
litični zbor SRS, predsednika
predsedstva in člane predsed-
stva,
— 12. 4. 1990 bomo volili de-
legate v zbor združenega dela
občinske in republiške skupšči-
ne,
— 22. 4. 1990 bomo volili de-
legate v zbor krajevnih skupno-
sti, družbenopolitični zbor ob-
činske skupščine, najverjetneje
pa bodo tudi za ta dan razpisane
volitve v zvezni zbor.
Katera volilna zakonodaja
opredeljuje letošnje volitve
Pri letošnjih volitvah je po-
trebno upoštevati naslednjo za-
konodajo: zakon o volitvah v
skupščine, ki je bil objavljen v
Uradnem listu SRS št. 42, zakon
o določitvi volilnih enot za voli-
tve delegatov v zbore SRS in zve-
zni zbor SFRJ, zakon o politi-
čnem združevanju, zakon o spre-
membah in dopolnitvah zakona
o evidenci volilne pravice ter
odlok o sestavi zborov, določitvi
volilnih enot ter o voltivah v
skupščino občine Ptuj.
Katere sp bistvene novosti volil-
ne zakonodaje
Novosti je precej. Odmisliti
moramo tisti del opravil, ki jih je
po prejšnji zakonodaji opravil
sindikat v združenem delu, v kra-
jevni skupnosti pa SZDL, glede
evidentiranja in kandidiranja. Že
v samem začetku prehajajo te
pristojnosti na predlagatelje. Po
sedaj veljavni zakonodaji posto-
pek kandidiranja obsega: predla-
ganje, določanje kandidatov in
določanje list kandidatov.
V fazi predlaganja, ki poteka
od 9. 1. 1990 do 7. 2. 1990, je po-
trebno upoštevati naslednje:
kandidate lahko predlagajo delo-
vni ljudje in občani (samoupra-
vno organizirani) v podjetjih, KS
oz. samoupravni organi v temelj-
nih samoupravnih organizacijah
in skupnostih, skupine delovnih
ljudi in občanov, posamezniki
kot predlagatelji oz. samopredla-
gatelji, politične organizacije,
družbene in druge organizacije,
delovnih ljudi in občanov ne gle-
de na njihovo organiziranost v
volini enoti.
Predlog se voli pri občinski
volilni komisiji na predpisanem
obrazcu, priloženo pa mora biti
tudi pisno soglasje kandidata, da
sprejema kandidaturo, če bo na
zboru volilcev določen za kandi-
data.
Kdo je lahko predlagan za kan-
didate in kakšen je postopek kan-
didiranja
Občan, ki ima pasivno volilno
pravico, je lahko predlagan za
kandidata, mora pa priložiti tudi
soglasje, da sprejema kandidatu-
ro za kandidata. Novost zakona
o volitvah v skupščine je tudi v
tem, da je individualni organ in
delavec s posebnimi pooblastili
lahko predlagan za kandidata v
zbor združenega dela, kar po
prejšnji zakonodaji ni bilo mogo-
če.
Zakon o volitvah v skupščine
je uvedel tudi način kandidiranja
s podpisovanjem, kar predstavlja
popolnoma nov način določanja
kandidatur. Določanje kandida-
tov poteka na naslednji način: —
delovni človek oz. občan, ki ima
aktivno volilno pravico v volilni
enoti, izpolni obrazec št. 1 ter ga
podpiše pred pristojnim orga-
nom, ki vodi evidenco volilne
pravice. V delovni organizaciji v
zbor združenega dela vodi to evi-
denco in se obrazci podpisujejo
v kadrovski službi, za zbor zdru-
ženega dela za kmete, obrtnike
in delovne ljudi v samostojnih
poklicih se podpisujejo obrazci
pri oddelku za notranje zadeve
in krajevnih uradih.
Za vse druge zbore družbeno-
političnih skupnosti, to je zbor
krajevne skupnosti, družbenopo-
litični zbor, zbor občin, predsed-
nik predsedstva in člane pred- .
sedstva se pravilno izpolnjen
obrazec podpiše samo pred pri-
stojnim organom, ki vodi register
prebivalstva, to je oddelek za no-
tranje zadeve in krajevni uradi.
Obrazec mora biti izpolnjen ta-
ko, da bo iz njega razvidno, za
kateri zbor bo dana podpora, za
katere skupščine (občine, repu-
blike) in številko volilne enote.
Kandidati so določeni takrat, če
so dobili naslednjo podporo vo-
lilcev bodisi s podpisovanjem ali
na zboru volilcev v volilni enoti:
za zbor združenega dela 30 pod-
pisov ali glasov, za DPZ 50 pod-
pisov ali glasov, za zbor združe-
nega dela in zbor občin republi-
ške skupščine 100 podpisov ali
glasov, za DPZ republiške skup-
ščine 200 podpisov ali glasov.
V času od 9. l.do7. 2. 1990 je
potrebno predlagati kandidate in
predloge dostaviti občinski volil-
ni komisiji, ki ima svoj sedež na
Skupščini občine Ptuj, Srbski trg
1. Po preteku roka občinska vo-
lilna komisija pošlje vse sprejete
predloge zborom volivcev; te v
združenem delu vodijo delavski
sveti, v krajevnih skupnostih pa
predsednik skupščine krajevne
skupnosti.
Določanje kandidatov in list
kandidatov s podpisovanjem za
vse zbore traja za individualne
kandidature od 9. 1. 1990 do 17.
3. 1990, za liste kandidatov za
družbenopolitični zbor in indivi-
dualne kandidature za družbeno-
politični zbor pa od 9. I. do II.
■3. 1990. Po preteku tega roka se
liste kandidatov za DPZ predlo-
žijo predsedniku Socialistične
zveze v volilni enoti, da opravi
žreb v prisotnosti kandidatov oz.
predstavnikov glede uvrščanja
na zbirno listo, za druge zbore
pa občinski volilni komisiji.
Se ena pomembna novost pri
določanju kandidatov za družbe-
nopolitični zbor je ta, da lahko
listo kandidatov vloži tudi politi-
čna organizacija, ki je v skladu z
zakonom o političnem združeva-
nju registrirana kot politična or-
ganizacija. Politična organizaci-
ja, ki ima na dan vložitve kandi-
datne liste najmanj 500 članov s
stalnim bivališčem v SR Sloveni-
ji, lahko vloži listo kandidatov za
družbenopolitični zbor v vsaki
volilni enoti.
Listo kandidatov za DPZ ob-
činske skupščine lahko vloži tudi
politična organizacija, ki ima
manj kot 500 članov in ima sedež
na območju občine.
V tem sestavku je obdelan le
postopek kandidiranja, v kasnej-
ših številkah pa bomo delovne
ljudi in občane seznanili s po-
stopkom glasovanja in ugotavlja-
nja izida glasovanja.
Predsednica
Občinske volilne komisije:
Elizabeta ŠOŠTARIČ
Zimska kmetijska šola
Zimski čas, ki ga preživljamo,
je bolj primeren za vsakovrstna,
tudi kmečka opravila. Mnogo te-
žje je sedeti v zaprtih, ogrevanih
prostorih in si izpopolnjevati
znanje. V Kmetijski zadrugi Ptuj
so imeli kar srečno roko, da za te
dni niso pripravili več predavanj
v okviru zimskega izobraževanja
kmetovalcev. Poleg mlekarjev, ki
se sestajajo na občnih zborih
mlekarskih skupnosti, je bilo mi-
nuli četrtek še predavanje za pri-
delovalce sladkorne pese v Ga-
jevcih, danes ob 10. uri pa še v
prosvetni dvorani v Prvencih.
Vse druge predvidene oblike izo-
braževanja se bodo zvrstile v —
upamo — bolj zimskem fet r-
ju.
Pridelovanje sladkorne pese v KZ
Ptuj
Sladkorno peso pridelujemo
na naših poljih 12 let; prvi dve
leti je bilo pridelovanje posku-
sno. Že od vsega začetka smo da-
jali največji poudarek ugotavlja-
nju ustreznih sort za naše pride-
lovalne razmere.
Preizkusili smo 36 sort semena
in že v času poskusne pridelave
smo želeli z njimi seznaniti čim-
več bodočih pridelovalcev. Vzpo-
redno s poskusnim pridelova-
njem pese je v Ormožu rastla to-
varna za njeno predelavo.
Želja Slovencev, da bi imeli
svojo tovarno sladkorja, sega že
v čase Marije Terezije. Po razme-
roma uspešnem poskusnem pri-
delovanju smo pričeli tržno pri-
delavo sladkorne pese. Pri tem
smo imeli pospeševalci velike te-
žave, saj nas kmetovalci niso ho-
teli poslušati v naših prizadeva-
njih, da tudi peso vključimo v
njivski kolobar. Imeli so številne
pomisleke in dvome v novo polj-
ščino, dvomili pa so tudi v uspeh
nove poljščine in uspeh tovarne
v Ormožu.
Lani je Tovarna sladkorja Or-
mož slavila lO-Ietnico proizvod-
nje. V eni kampanji lahko tovar-
na predela 360 tisoč ton pese, to
je pridelek z osem tisoč hekta-
rov. Tovarna sodi s svojo tehno-
logijo med najsodobnejše v Ev-
ropi.
Kmetijska zadruga Ptuj ima s
tovarno sklenjeno pogodbo za
kooperacijsko pridelovanje pese
na 300 hektarih. Žal te pogodbe
do letošnjega leta še nismo uspe-
li izpolniti, dosegali smo površi-
no 230 hektarov in pridelke od
10 do 12 tisoč ton neto pridelka.
Potrebno je poudariti, da je z
uvajanjem sladkorne pese nasta-
la v kmetijstvu, predvsem v po-
ljedelstvu prava revolucija. Uvo-
zili smo prve stroje za obdelavo
zemljišča pred setvijo (predsetve-
nike), to pa je pripomoglo k več-
jim pridelkom pri vseh kmetij-
skih kulturah. Sladkorno peso
imajo v svetu za kraljico polje-
delstva. Je namreč kultura, ki ne
dopušča površnosti in improvi-
zacije kot nekatere druge kmetij-
ske kulture. Pri pesi moramo do-
sledno opraviti sleherno delo,
predvideno v tehnologiji pridelo-
vanja. Pri nas dosegamo povpre-
čno dobre rezultate v kakovosti
pese, pri količini pridelka pa
smo slabši. Vzrok je v nedosled-
nosti, saj kasnimo dela, delno pa
vplivajo na količino pridelka laž-
ja peščena tla, posebno v suhih
obdobjih. Moram pa omeniti, da
imamo kljub temu kar okoli tret-
jino pridelovalcev, ki dosegajo
na hektar po 60 ton sladkorne
pese.
Sladkom pesa je zelo konku-
renčna drugim poljščinam, seve-
da pri visokih pridelkih in dobri
kakovosti. Ce želimo to doseči,
bomo morali vložiti še veliko na-
porov v osvajanje tehnologije in
v organizacijo pridelovanja. Sa-
mo s takim pristopom bo imela
pesa še več prostora na naših po-
ljih.
Drugič več o tehnologiji pride-
lovanja sladkorne pese.
Franc Klaneček, ing. agronomije
POGOVOR NOVINARJEV S PREDSTAVNIKI
REPUBLIŠKEGA KOMITEJA ZA DELO
Zakon o zamrznitvi osebnih
dohodkov ima veliko slabosti
Novinarje so predstavniki komiteja za delo seznanili s stališčem re-
publiškega izvršnega sveta do zakona o zamrznitvi osebnih dohod-
kov. Zakon je po njihovi oceni zelo negativen, saj ne daje potrebne
stimulacije za delo, poleg tega postavlja podjetja in dejavnosti v ne-
enak položaj, pa še praktične težave so zaradi njega, na primer zapo-
slovanje novih delavcev. V zveznem izvršnem svetu je tako oceno
podpria le še Bosna in Hercegovina, druge je motil le tehnični vidik
zakona.
Zaradi pripomb bo verjetno ZIS zakon o zamrznitvi osebnih do-
hodkov spremenil v točki, ki določa 15. december kot fiksno določeni
zadnji izplačilni dan; za zadnji dan naj bi veljal datum sprejema za-
kona, 27. december. Več avtonomije naj bi dali velikim gospodarskim
sistemom, na primer elektrogospodarstvu, pri izračunavanju pa bi
upoštevali začasno odsotne. Poudariti je potrebno, da so zamrznjeni
čisti osebni dohodki, ne pa tudi skupna poraba. Po koncu junija, ko
bo zakon nehal veljati, naj bi se plače urejale s kolektivnimi pogodba-
mi, če seveda ne bo novih restriktivnih zakonov.
Predvidoma bo do konca marca sprejet novi republiši zakon o
delovnih razmerjih. Prisotne so seznanili z glavnimi spremembami
glede na prejšnji, sedaj že veljavni zakon.
Te bodo:
— delavci bodo izenačeni v pravicah in dolžnostih ne glede na
lastnino delovnih sredstev in predmetov dela,
— temeljne pravice in obveznosti se bodo urejale s kolektivnimi
pogodbami,
— zvezno delovno pravo bo regulirano v največji možni meri
glede na potrebe delavca v Sloveniji,
— s tem zakonom bo rešen problem presežkov delovne sile,
— možna bo večja fleksibilnost pri tedenski postavki delovnih
ur, saj bo v zakonu zapisano, da mora delavec delati največ 42 delov-
nih ur,
— večje bodo možnosti zaposlovanja za določen čas,
— velika bo samostojnost avtonomnega delovnega prava, to je
urejanje delovnih razmerij s kolektivnimi pogodbami.
Predstavnika skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarova-
nja sta govorila o novih merilih izračunavanja pokojnin. Te se bodo
poslej usklajevale za naprej z največ dvomesečnimi poračuni. Tako se
bo izračunavanje pokojnin delalo po enaki metodi, kot se izračunava-
jo dohodki zaposlenih.
M. Samec
Za nas je vse dobro
Za kupce namreč, ki jim blago ponujajo ptujski trgovci. Ali smo
kupci res zadovoljni z vsem, kar nam ponudijo in v našem imenu izbi-
rajo trgovci? Ob obisku mariborskih, da o ljubljanskih trgovinah
sploh ne govorimo, postaneš upravičeno slabe volje. Izbira v doma-
čem mestu je namreč tako skromna in enostranska, da se je bog usmi-
li.
Ste iskali navaden gumb za moško srajco, ki ima le to napako, da
ni bele barve, in razočarani odšli? Izbirali pa ste lahko le v treh trgo-
vinah. Ste stopili v katero od prodajaln s čevlji in razočarani ugotovi-
li, da modela tovarne, ki ima tudi v domačem mestu prodajalno, vide-
li pa ste ga v katerem od večjih mest, v Ptuju ni? Nič koliko ljudem
zastane dih, da o slinah v ustih sploh ne govorimo, ko se postavijo
pred pult z delikatesami v ljubljanskem Maksimarketu in se potem
spomnijo več kot skromne ponudbe v naših oddelkih delikates. Na-
šteli bi lahkp primerov še in še, na primer vsaj desetkrat več vrst sirov,
kot nam ponujajo v domačih trgovinah.
In tako človek ugotovi, da se ne splača biti domoljub. Neumno
se zdi, da bi hodili po nakupih mimo domačih prodajaln, vsem to tu-
di ni dano. Neumno že res, ne pa nekoristno.
Trgovci se zgovarjajo na visoke obresti na zaloge, drugi na svoje
veleprodaje, tretji, da so naročili, pa ne dobili ... Nekaj resnice je že
na tem. Precej več pa gre pripisati lagodnosti trgovcev, njihovi prepri-
čanosti, da je za Ptuj in okolico to, kar ponujajo, kar dovolj dobro, da
pa izbirčni in sitni kupci lahko brez škode kupujejo kje drugje.
Upanje, da se bo vendarle kaj spremenilo, nam daje vedno več
zasebnih trgovin, kajti v vsakem poslu je konkurenca najboljše zdra-
vilo.
RAZP/S PRIZNANJ OF ZA LETO 1990
v skladu z določili pravilnika o podeljevanju priznanj OF slovenskega
naroda in o delu žirije razpisuje žirija za podelitev priznanj OF SZDL Ptuj
20 PRIZNANJ OF SLOVENSKEGA NARODA ZA LE-
TO 1990.
Priznanja so namenjena posameznikom in organizacijam, ki so s svo-
jim delom prispevali k dosežkom trajnejšega pomena pri:
— uveljavljanju SZDL, naslednice OF slovenskega naroda, kot demo-'
kratične. za vse ljudi in njihove interese odprte organizacije, njene vseljud-•
ske širine, njenih demokratičnih moralnih načel in izročil, ;
— ustvarjanju razmer za neposredno uveljavljanje ljudi kot nosilcev.i
odločanja na vseh ravneh in področjih družbenega življenja in dela,        \
— uveljavljanju pluralističnih pogledov v organiziranih oblikah dejav-i
nosti za družbeni razvoj, za smotrno izkoriščanje naravnih danosti in j
ustvarjalnih možnosti, ob upoštevanju skrbi za zdravo okolje in v prizade-
vanjih za višjo življenjsko raven vseh ljudi,
— uresničevanju nalog SZDL za gospodarski in kulturni napredek,
razvoj znanosti, tehnološke in delovne inovativnosti ter pri vrednotenju
ustvarjalnega dela,
— krepitvi vzajemnosti in solidarnosti ter humanih odnosov med ljud-
mi, skrbi za bogatejše otroštvo ter krepitvi sožitja med narodi in narod-
nostmi s poudarkom na njihovi enakopravnosti v Jugoslaviji in svetu.
Predloge za podelitev priznanja OF lahko oblikujejo krajevna konfe-
renca SZDL, vodstva družbenopolitičnih organizacij, družbene organizacije
in društva, organizacije združenega dela ter druge samoupravne organiza-
cije m skupnosti
Predloge z obrazložitvijo m utemeljitvijo naj predlagatelji pošljejo žiriji
pri OK SZDL Ptuj najkasneje do 10. februarja 1990. Pozneje prispe-
lih predlogov žirija ne bo upoštevala
Žirija za podeljevanje
priznanj OF pri OK SZDL Ptuj
pismo »od daleč«
Najboljše je. da svoje beograjsko pismo pričnem
kar s trenutnim dogajanjem v kongresnih dvora-
nah centra Sava. Razkol na tako imenovano dog-
matsko strujo. ki se zavzema za stara načela parti-
je, kot je na primer demokratični centralizem, in
rejormistično strujo, ki se hoče odcepiti od komuni-
stov ter ustanoviti socialistično stranko, dobiva
vedno nove razsežnosti. Težko je v tem trenutku,
ko pravzaprav še ni bilo napovedanega plenarnega
zasedanja na tretjem dnevu kongresa, reči. kako se
bo vse skupaj končalo, toda jasno je. da je bil zad-
nji kongres partije pred štirimi leti ter da vsa doga-
janja na izrednem kongresu nimajo kaj dosti skup-
nega z žuri in prijateljskimi srečanji prejšnjih de-
setletij.
Da je partija razdeljena, se je pokazalo pravza-
prav že prvi dan. ko so glasovali okoli samih proce-
duralnih vprašanj, saj so radikalci — ali če hočete
desničarji - zahtevali, da bi takoj pričeli razpravo
o amandmajih deklaracije, ker je glede tega doku-
menta bila dosežena vsaj minimalna stopnja dogo-
vora. No. z glasovanjem so bili poraženi, saj je
predlog predsedstva kongresa oziroma delovnega
predsedstva dobil približno sto glasov več. zalo so
pričeli razpravo po komisijah, kije bila pod vsakrš-
nim nivojem, za slovensko delegacijo na kongresu
pa je bila zaradi njihove namerne ali pa nenamer-
ne radikalnosti o vprašanjih ustave in Kosova ter
seveda o vprašanju enotnosti partije velikokrat ža-
ljiva.
Nivo razprave pa ni bil edini povod, da so se
drugi dan kongresa sestali delegati iz Slovenije na
delovnem pogovoru, kjer je tekla razprava o tem,
ali nasploh zapustiti kongres ali pa izsiliti razpravo
o najpomembnejših vprašanjih vsebine in nadaljnje
usode te organizacije. Vse je namreč kazalo na \
razvodenitev deklaracije, za katero so imeli pripra- \
vljenih osem radikalnih predlogov, in tudi na pre- \
glasovanje  okoli  najpomembnejših  statutarnih i
sprememb     o tem. ali ho /.veza komunistov Ju- \
goslavije še naprej enotna organizacija ali pa bo '
sprejeta avtonomija posameznih republiških partij \
s svobodo notranje organizacije oziroma stopnje j
demokracije. ]
Zanimivo je. kako so kongres komentirali tuji ^
novinarji, češ da gre že za surrealizem. konfuznosi
in zapletenost, ki je niso mogli razumeli.
Kljub tiskovni konferenci, na kateri sta Ciril Ri-
bičič in Leo Kreft poskušala razložiti razloge, za-
kaj po njihovem mnenju kongres pelje v slepo ulico
in razpad organizacije, pa nista mogla odgovoriti,
ali bodo, če njihova stališča ne bodo sprejela, odšli
na vsak način domov. Štiri ure je zasedalo delovno
predsedstvo in preučevalo slovenske predloge, če-
prav je bilo jasno, da hi nadaljevanje razprave po
komisijah kongres podaljšalo vsaj za nadaljnjih 10
dni. Predlog slovenske delegacije je bil sprejel ne-
kako polovično, saj so komisije delu nadaljevale
celo noč ter tudi zjutraj, ko jc bilo tako ali tako že
napovedano plenarno zasedanje. Jasno je. da si
slovenska partija ne more delati velikih utvar o
tem, da bodo njihova stališča sprejela, ter da bodo
o nekaterih problemih morali na referendumsko
odločanje med članstvom, saj ni mogoče, da bi iz-
vajali nekatere sklepe in odločitve kongresa in zve-
zne organizacije, od katere nimajo ničesar oziroma
vsaj z njo nimajo nič skupnega. Doma jih čakajo
volitve in jasna opredelitev do problemov skupnega
življenja na zvezni ravni. Zlom stare centralistične,
stalinistične partije je nujen in za večino članstva
oziroma delegatov na kongresu boleč. Plenarno za-
sedanje torej ne bo odločilo samo o tem. ali bo par-
tija še enotna organizacija ali zveza zvez. ampak
bo moralo priznati, da gre za razkol na komunisti-
čno in socialistično strujo znotraj partije, kar je
vsekakor največje presenečenje izrednega kongre-
sa, ki naj bi po prvotnih zamislih počistil še z zad-
njimi ostanki birokratizma ter ustoličil prosrbsko
vodstvo zvezne partije.
Snovalci so se ušteli in bodo po vsem tem, kar se
je zgodilo, ugotovili, da bi bilo bolje, če izrednega
kongresa, ki se bo končal izredno predvsem za
dogmatske sile znotraj partije, sploh ne hi bilo.
Velike spremembe so se zgodile ludi znotraj Sr-
bije: nastopila je opozicija, ki pa ni marginalna si-
la nasproti Miloševiču. saj bo moral po nekaterih
razmišljanjih že skoraj oditi s prestola velikosrb-
skega liderja. Njegov nastop je bil po mnenju veči-
ne nastop obupanca. ki je sicer pripravljen na vse
kompromise, toda ne zdaj. da bi vsaj v času kon-
gresa in po njem ohranil lep obraz pred članstvom.
Izredni kongres pa ni preveč ustrezal niti sloven-
skim niti hrvaškim komunistom, ki so pred volitva-
mi in so tako z nekaterimi odločitvami večine na
kongresu postavljeni pred zid. Od vsake ure v Beo-
gradu je odvisno, kaj se bo zgodilo z njimi na volit-
vah. Sicer pa se mora najprej kongres končati: to
lahko pričakujemo danes ali jutri ali pa celo čez
nekaj mesecev, ko se bodo kongresniki zopet .sesta-
li.
Vladimir Vodušek
4 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
25. januar 1990 - XEIMtfIK
Sladkorni bolniki in njihove
aktivnosti
Društva, pri tem ptujsko Društvo za boj proti sladkorni
bolezni ni nobena izjema, imajo velike finančne težave. Nujni
denar za delo si zagotavljajo z zbiranjem po podjetjih, ustano-
vah in zasebnikih.
Ptujski sladkorni bolniki so tudi novoletno srečanje izko-
ristili za zbiranje denarja, ki ga nujno potrebujejo, da bodo
lahko organizirali srečanje s člani društva za boj proti slad-
korni bolezni iz Novske. Načrtujejo ga v maju. Pripravili so
srečelov s 177 dobitki. Nekaj potrebnih finančnih sredstev pa
so prispevali ormoški člani. *
V tem letu bodo nadaljevali bogato družabno in siceršnjo |
aktivnost. Med člani je zelo odmevna izletniška dejavnost. To;
so pričeli že pred osmimi leti in vsako leto pripravijo najmanj
štiri izlete ter več srečanj. j
Posebno pozornost bodo letos namenili žgočim vpraša-'
njem svojih članov. Na prvem mestu je socialna varnost. Nič
manjše pozornosti ne bo deležna prehrana sladkornih bolni-
kov, saj je ta v povprečju dražja od druge za polovico. Ptujča-
ni so že večkrat predlagali, da bi dietna živila »oprostili« pro-
metnega davka. Poleg tega sladkorne bolnike močno pesti
plačilo participacije za spremljajoče bolezni pri sladkorni.
_______________.............      MG.
Tudi za malo denarja se lahko
dobro je: Jedi iz testenin
NASVETI ZA VSAK DAN
Danes prevladuje zmotno miš-
ljenje, da testenine izvirajo iz Ita-
lije. Testenine so poznali že stari
Grki, Rimljani, Arabci. Tudi Ki-
tajci so jih že zgodaj jedli. Marco
Rolo jih je v Italijo prinesel v 13.
stoletju s svojega potovanja na
Daljni Vzhod.
Pravi razcvet »pastasciutte«,
kot Italijani imenujejo vse jedi s
testeninami razen testenin v juhi,
pa seje začel v 17. stoletju, ko so
se testenine »srečale« s paradiž-
nikom. Ta je prišel v Evropo z
mehiških in perujskih planot že v
16. stoletju, a ga v prehrani zelo
dolgo niso znali uporabljati. S
paradižnikom so nastale neštete
nove možnosti za pripravo okus-
nih omak.
Kakovostne testenine so trde
in krhke. So prijetnega vonja in
jantarjevo rumene barve. Svetijo
se, so skoraj prosojne in hkrati
kompaktne. .Se ne razkuhajo,
votle testenine pa zadržijo prvot-
no obliko.
Pravilno kuhanje testenin
Testenine kuhamo v velikem
loncu, na 100 g testenin računa-
mo 1 liter vode. Vode lahko nali-
jemo več, nikakor pa ne manj.
Testenine ne smejo biti v posodi
natlačene, da se škrob lahko po-
razgubi. Vodo solimo, ko zavre.
Računamo 10- 12 g soli na liter
vode. Testenine vsujemo v vrelo
vodo. Dolgih testenin ne lomi-
mo. V vodi jih takoj premešamo,
povečamo temperaturo in poso-
do pokrijemo, da voda ponovno
hitro zavre, nato jo odkrijemo in
kuhamo dalje v odkriti posodi
na močni temperaturi. Med ku-
hanjem jih večkrat premešamo.
Dolge testenine mešamo z veliki-
mi lesenimi vilicami, kratke pa z
leseno kuhalnico.
Čas kuhanja testenin
Čas kuhanja je kratek, vendar
se spreminja. Odvisen je od ka-
kovosti testenin, od trdote vode
in od klime. Na splošno lahko
rečemo, da tanke špagete in
drobne testenine kuhamo od 5
do 10 minut, debelejše pa od 8
do 15 minut. V vseh primerih
morajo biti testenine kuhane »al
dente«, kar pomeni, da jih ob
ugrizu čutimo pod zobmi in so še
nekoliko trde. Pravilno kuhani
špaget mora, ko ga pretrgamo,
imeti v sredini belo piko. Vedeti
moramo, da se testenine še neko-
liko zmehčajo v skledi. Ne sme-
mo jih razkuhati. Najboljše je,
da jih po določenem času kuha-
nja pokušamo.
Kuhane testenine takoj odce-
dimo, da se izcedi vsa tekočina.
Nikoli jih ne oplaknemo s hlad-
no vodo. Prav je, da jih najprej
prelijemo z maslom ali oljem, da
se ne sprimejo. Vedno pazimo,
da imamo omako pripravljeno,
ko so testenine kuhane. Stresemo
jih v ogreto skledo, prelijemo s
poljubno omako, potresemo z
naribanim parmezanom in takoj
ponudimo. Kadar kuhamo re-
zance ali druge domače testeni-
ne, je dobro, če vlijemo v vrelo
vodo žlico olja, da se ne sprime-
jo.
Nariban sir
Skoraj k vsem jedem s testeni-
nami se poda trd, nariban sir.
Italijani uporabljajo največ par-
mezan, pogosto pa tudi trd ovčji
sir. Parmezan je najboljši, če ga
naribamo, tik preden ga postre-
žemo. Sir ne sodi k testeninam,
ki jih pripravljamo z omako iz
rib, školjk aH rakov. Pri teh je-
deh damo na dno sklede, kamor
bomo stresli testenine, žlico na-
sekljanega zelenega peteršilja in
česna.
Omake za testenine:
Z omakami testeninam spre
minjamo okus in hranilno vred-
nost. Lahko jih pripravimo iz ze-
lenjave, mlečnih izdelkov, mesa,
jajc in rib. Pripravljamo jih lah-
ko iz vseh živil, ki jih f>oznamo.
Tako lahko pripravimo okusen
krožnik testenin z maslom in na-
ribanim sirom ali samo z ma-
slom, morda z oljem, na katerem
popražimo česen. Lahko pa pri-
pravimo pravo gastronomsko
poslastico z raki, mesnimi oma-
kami itd.
Omaka mora biti dovolj gosta,
da se testenin oprime. Sladoku-
sci pravijo, da k različnim teste-
ninam sodijo različne omake,
drugi pa, da je zlato pravilo, da
gredo vse omake k vsem testeni-
nam. Zapomnimo si nekaj os-
novnih pravil.
Česnove omake z olivnim
oljem sodijo na dolge testenine,
zlasti špagete. Enako velja tudi
za omake iz rib, školjk in rakov.
K makaronom se podajo krep-
ke mesne omake.
Omake iz drobovine, masla in
smetane, gob in bešamela se po-
dajo h kratkim testeninam. Para-
dižnikova in mesne omake pa so
primerne za vse testenine.
V grobem delimo omake na
rdeče (s paradižnikom) in na be-
le (brez paradižnika).
Po starem pravilu se k testeni-
nam ne pije. Tega se danes težko
držimo, zato velja, naj bi pri te-
steninah pili vino, ki se poda k
omaki: k ribji in zelenjavni oma-
ki pijemo belo vino, k mesnim
omakam pa roze in rdeče vino.
Testenine postrežemo vedno v
globokih krožnikih.
Paradižnikova omaka
Je najbolj značilna in prilju-
bljena, hkrati pa jo lahko zelo hi-
tro naredimo. Pripravljamo jo iz
zrelega svežega, vloženega ali za-
mrznjenega paradižnika. Kadar
nimamo na voljo svežega ali olu-
pljenega paradižnika iz konzer-
ve,   uporabimo   paradižnikovo
mezgo.
Omako kuhajmo po možnosti
v kožici iz nerjaveče pločevine,
lahko tudi v emajlirani posodi,
vendar se nam v njej omaka hi-
treje prime. Nikakor pa je ne pri-
pravljajmo v aluminijastih poso-
dah.
Paradižnikova omaka je zelo
dobra, če jo pripravimo na oliv-
nem olju. Okus popestrimo z raz-
nimi dodatki. Lahko dodamo se-
sekljan česen, origano, peteršilj,
majaron, kapre, zelene ali črne
olive, nageljnove žbice, cimet,
sladko ali ostro papriko, fefero-
ne, sardelne fileje, vinjak, vodko,
smetano ali mleko. Kadar hoče-
mo dodati omaki smetano, upo-
rabimo sladko smetano. Okus je
nežnejši, hkrati pa ne tvegamo,
da bi omaka postala kisla.
Omaka iz svežega paradižnika
Paradižnik narežemo na kose
in ga damo kratek čas na cedilo,
da se izcedi tekočina. Paradižnik
in vse druge sestavine dušimo na
zmerni temperaturi približno pol
ure. Med dušenjem večkrat pre-
mešamo. Preden jo pretlačimo,
odstranimo strok česna. Omako
lahko tudi zamrznemo.
Za pripravo smo porabili:
1,5 kg zrelega paradižnika
1 dlolja
vejico zelenega petršilja
1 čebulo
strok česna
šopek bazilike
žličko soli
poper
Omaka z vloženega paradižnika
Paradižnik odcedimo. Vse su-
rovine hkrati dušimo 10 minut in
omaka je pripravljena. Tudi to
omako lahko dalj časa hranimo
v hladilniku (do 7 dni) ali pa jo
po obrokih zamrznemo. Naredili
smo jo iz:
400 g plupljenega paradižnika iz
konzerve
4 žlic olja
I žličke soli
1/2 žličke sladkorja
malo popra ali koščka pekočega
feferona.
Pri kuhanju vam želim obilo
uspehov in dober tek.
V naslednji številki Tednika
(I. februarja) boste lahko spo-
znali nekaj novih receptov za
pripravo jedi iz testenin pod ge-
slom: Tudi za malo denarja se
lahko dobro je.
Vaš Dušan Bombek
V vrtu
v ZELENJAVNEM VRTU je v tem mesecu naj-
pomembnejše opravilo načrtovanje pridelovanja
zelenjave. Iz načrta setve bomo pripravili pregled
pravočasne priprave zemlje za setev in sajenje ter
oskrbe s semeni in drugim reprodukcijskim mate-
rialom.
Pri načrtovanju potreb po vrtninah načrtujemo
tudi razporeditev izrabe vrtnih gredic glede na vr-
stni red, kot si.posamezne vrtnine lahko sledijo na
isti površini, ali glede na kolobarjenje, kar je gla-
vni smisel in smoter načrtovanja. Pri kolobarjenju
pridelovanja vrtnin moramo upoštevati naslednja
bistvena načela, ki zagotavljajo uspešno pridelova-
rije: kako posamezne vrste vrtnin črpajo hrano iz
tal, da zemlja z enostransko rabo ne bi prehitro
postala utrujena in s tem neplodna. Drugače pove-
dano: s pravilnim kolobarjenjem uspešno vzdržu-
jemo plodnost tal. Kolobarjenje ima za posledico
pravilno gnojenje, predvsem oskrbo tal z organski-
mi gnojili in ne nazadnje varovanje tal pred čez-
mernim razmnoževanjem rastlinskih bolezni,
škodljivcev in plevelov brez pretirane porabe ke-
mičnih sredstev — pesticidov.
Nekatere vrste vrtnin potrebujejo zelo hranljivo
zemljo in zahtevajo močno gnojenje. S hlevskim
gnojem že v jeseni, najmanj pa en mesec pred set-
vijo pognojimo grede, na katere bomo sejali ku-
mare, buče, paradižnik, zelje, ohrovt, cvetačo, ze-
leno in por. Drugo polovico gred, na katere bomo
sejali korenček, peteršilj, čebulo, česen, fižol in
grah, pa gnojimo le z mineralnimi mešanimi gnoji-
li z večjo vsebnostjo fosforja in kalija in manjšo
vsebnostjo dušika. Mineralna gnojila potresemo
po brazdi, če smo zemljo že globoko prelopatali,
ali ob pripravi za setev. Navedenim rastlinam je
priporočljivo gnojiti z lesnim pepelom, ki ga čez
zimo v času kurilne sezone sproti stresamo na gre-
de.
Pri sestavi načrta setve moramo tudi upoštevati
različno vegetacijsko dobo posameznih vrst vrtnin,
saj nekatere zasedajo gredice vse leto. Nekatere
vrtnine pa imajo krajšo vegetacijsko dobo in dobi-
mo z gredice tako letno dva ali celo tri pridelke.
na primer redkvico pred čebulo, bob pred zimsko
redkvijo, grah pred zgodnjo cvetačo, kolerabico
pred paradižnikom, špinačo pred brstičnim ohrov-
toin.
Če je zgodnja pomlad ali če smo sejali pod foli-
jo, so lahko trije letni pridelki pri naslednjih pri-
merih zaporednih posevkov: grah — kumare —
zimska špinača, grah — solata — radič, rezivka —
nizek fižol — motovileč, redkvica — rana cvetača
— kolerabica.
Med LONČNICAMI je sobna lipa zelo prilju-
bljena okrasna posodovka, ki s svojimi številnimi
velikimi svetlozelenimi listi bivalne prostore krasi
celo leto in občutno vpliva na svežo klimo. Prvo
leto jo vzgajamo v lončku, ker pa bujno raste in se
razvije v velik grm, jo moramo že v drugem letu
presaditi v večjo posodo, najbolje leseni čeber.
Sobna lipa zaradi velike listne površine, ki jo z leti
razvije, zahteva sorazmerno dobre rastne razmere.
Prostor mora biti svetel s stalno bivalno tempera-
turo okrog 15 do 18° C. Zemlja mora biti mešani-
ca kompostnice, šote in peska z dodatkom stare
gnojevke in ruševke, ki jo vsako leto spomladi ob
presajanju menjamo.
Sobna lipa liste obdrže, če jo z dovolj občutka
intenzivno negujemo. Ne smemo je prehladiti ali
zalivati s hladno vodo. Občutljiva je na prepih,
škoduje ji preobilno zalivanje, zaradi tega ji segni-
jejo korenine. Sobna lipa je posebno zanimiva in
lepa ob času cvetenja. Beli cvetovi z izrazitimi
prašniki se razvijajo na koncu vej. Ko odcveti, vr-
šičke obrežemo, da rastlino tako pomladimo in se
bo razvilo več mladih poganjkov, kar bo zagotovi-
lo še bogatejše cvetenje. Na njeno listno površino
ugodno vpliva pršenje z vodo enake temperature,
kot je v okolju. Vodi za pršenje občasno dodajamo
eno od razpoložljivih listnih gnojil. Če jo napade-
jo listne uši, poškropimo z manj strupenimi insek-
ticidi (etiol, radotion ali actelic).
Miran Glušič, ing. agr.
Franc Flderšek
EPIDEMIJA KOZ
Ena večjih gospodarskih razstav v Ptuju je bila od 16. do 23. okto-
bra 1949. Ogledalo si jo je nekaj čez 26.000 ljudi, veliko iz drugih krajev
Slovenije in tudi iz drugih republik. Razstava je bila v prenovljeni zgrad-
bi šole Mladika (danes Tone Žnidarič) in na dvorišču te šole.
Priprave so zahtevale veliko dela. pa tudi strokovne in organizacij-
ske sposobnosti. Imela naj bi tudi velik politični pomen, kar potrjuje na-
slednji zapis:
'Tovarne in podjetja, organizacije in ustanove ter obrtniki vseh treh
gospodarskih sektorjev bodo razstavili proizvode, ki jih dan za dnem v
tekmovalnem poletu ustvarjajo delovni kolektivi v zavesti, da izvršujejo
naloge potreb in nujnosti našega delovnega ljudstva ne oziraje se pri tem
na inozemske in domače kritike, klevetnike in reakcionarje, ki bi radi
prepričali naše delovno ljudstvo, da to ni socializem, kar daje moč in de-
lovni polet narodom Jugoslavije in njihovemu vodstvu.« (Naše delo št. 28
z dne 14. oktobra 1949, stran 1.)
Pripravljalni odbor za izvedbo razstave je v soboto zvečer končal pri-
pravljalna dela. Vse je bilo pripravljeno za nedeljsko slovesnost. Ptuj je
bil v zastavah, z zelenjem in parolami so bila okrašena izložbena okna.
Mestna godba je v nedeljo, 16. oktobra, zjutraj igrala budnice po ptuj-
skih ulicah.
Pred železniško postajo v Ptuju so se začeti zbirati delavci in usluž-
benci podjetij in ustanov, šolarji in mladinci z zastavami, prapori in tran-
sparenti. Razporedili so se v povorko in krenili skozi mesto pred Mladiko
oh Dravi. Tam je bila slavnostna tribuna, na njej so se zbrali gostje iz
Ljubljane, celotno vodstvo oblastnega ljudskega odbora mariborske
oblasti, domače okrajno vodstvo in nekaj gostov od drugod.
Točno ob 9. uri je zborovanje začel Franc Leskovec, takratni predsed-
nik OLO Ptuj. Za njim sta množici spregovorila še Ivan Bratko, tedaj
pomočnik ministra za znanost in kulturo vlade LRS, in Franček Simo-
nič. predsednik oblastnega LO. Poudarjala sta predvsem veličino boja za
izvedbo prve petletke, ki predstavlja gospodarsko osamosvojitev Jugosla-
vije, je simbol boja za mir v svetu in za zmago resnice. Vse to je naše
ljudstvo pripravljeno braniti s svojim delom in življenjem.
Potem je Franc Leskovec objavU sklep izvršnega odbora OLO Ptuj o
nagraditvi več deset delavcev in nameščencev podjetij in ustanov v ptuj-
skem okraju za »nesebično in požrtvovalno zalaganje pri izvajanju plan-
skih nalog«. Skupno je bilo razdeljeno 131.000 din: najnižji znesek na-
grade je bil 800. najvišji pa 40(X) din. Bilo je treba še poslati pozdravno
resolucijo predsedniku vlade LRS Mihi Marinku. Šele potem je Leskovec
prerezal rdeči trak in s tem odprl razstavo.
Najprej so si jo lahko ogledali gostje, šele nato drugi radovedneži in
udeleženci zborovanja. Vsi šolski prostori so bili praktično eno samo raz-
stavišče. Največ prostora sta zavzeli kmetijstvo in lokalna industrija. Po^
službeni dolžnosti me je moralo najbolj zanimati kmetijstvo, zato bom
podrobneje opisal ta del razstave.
Okrajni petletni plan je predvideval povečanje ornih površin, uporabo
izbranih semen, umetnih gnojU in dajal prednost nekaterim vrstam kme-
tijskih kultur. Vse te planske naloge so bile nazorno prikazane na grafi-
konih. Razstavljala pa so samo državna posestva, kmečke obdelovalne
zadruge in razne ekonomije, zasebni .sektor kmetijstva ni bil oziroma ni
smel bili prisoten.
Državno posestvo Domava je razstavilo predvsem razne sorte krompir-
ja, čebulo, papriko, buče, korenje in zelje. Pri krompirju so bili navedeni
tudi hektarski donosi: bintje 30.(XX) kg na hektar, akersegen 22.000 kg,
kresnik 20.000 kg, pozni rožnik 18.000 kg in »kanada« (na poskušnji)
samo 6.000 kg.
Zadružna ekonomija H ris to/ Minčo (ta je bila prej zasebna last bol-
garskih vrtnarjev) je pripravila zelo pestro razstavo vseh vrst povrtnin, ce-
lo 4 kg težko karfijolo. Posebej so razstaviU svoj pridelek semen vrtnin z
navedbo velikih možnosti širitve.
Ekonomija TAM v Staršah se je omejila le na krompir oneidovec
(41.000 kg na ha) in kardinal (24.000 kg). Prav tako KOZ Trniče, kjer so
pri sorti jubel dosegli 27.000 kg, pri kardinalu pa 28.(K)0 kg.
Posestvo Domava je razstavilo 40 kg težko bučo. mestna ekonomija
tri buče od 24 do 28 kg, KOZ Sobetinci pa bučo dvojčka. KOZ Gorišnica
je poleg sort krompirja dala poudarek tudi pridelkom oljaric, kar je sim-
bolizirala velika sončnica, pozabili pa niso tudi na sladkorno peso, lan.
konopljo in sojo.
Zanimiv je bil sadjarski del razstave. Tu so se zlasti izkazala državna
posestva Podlehnik, Zavrč in Vurberg, od KOZ pa Osojnik in Prvenci ter
zadružna ekonomija Leskovec. Oblastno odkupno podjetje je razstavilo
predvsem lepe primere sortnih jabolk za izvoz. Pri tem sem slišal kritiko
enega od občudovalcev, da manjka podatek, katera jabolka, enako velja
za hruške, so zrasla na visoko-, srednje- ah nizko dehelnih drevesih. Ta
isti kritik pa je pohvalil državno posestvo Podlehnik, ki je iz orehov na-
pravilo napis »Tito—Partija«. Domiselnost pa taka!
Za oči in grlo privlačen je bil tudi vinogradniški del razstave. Podleh-
ničani so prikazali relief terasnega nasada, kar je bila tedaj za Haloze
novost. Posestvo Zavrč je razstavilo velik klopotec: na ogrodju so bile po-
stavljene steklenice z vinom, z gredi in macljekov pa je vabilo sočno groz-
dje. Na vetrnice so pritrdili še šest diplom.
Za živinorejo ni bilo prostora v šolski zgradbi, temveč na njenem dvo-
rišču. Razstavljenih je bilo nekaj lepih primerkov plemenskih bikov, žreb-
cev in krav molznic z državnih posestev, KOZ in ekonomij. Prašičerejo so
izpustili. Perutninarstvo in zajčerejo so predstavili poleg Perutnine še
ekonomija TAM Starše in društvo rejcev malih živali. Okrajni lovski svet
je razstavil nekaj pasem psov, gozdna uprava Ptuj pa tri srne. K temu so.
spadali še primerki lovskih pušk. ki so zlasti primerne »za pobijanje
škodljive in za prehrano ljudi koristne divjačine«.
Okrajna čebelarska zadruga je razstavila vzorce panjev, ki so najpri-
kladnejši za transport. Prikazali pa so tudi celotni potek pridobivanja
medu. Za predstavitev ribištva je ustrezno poskrbela okrajna ribarska
zadruga.
Vse razstavljeno s področja kmetijstva je bilo za državni in zadružni
.sektor praktična šola in slika možnosti razvoja kmetijstva v vseh pano-
gah in sektorjih lastništva.
Industrifski del razstave je obsegal oddelke za premog, kovinsko indu-
strijo in obrt, težko industrijo (to samo v slikah), kemijsko in tekstilno in-
dustrijo, lesno industrijo in obrt, industrijo gradbenega materiala, živil-
sko industrijo in razne druge obrtniške dejavnosti. Posebej so predstavili
ljudsko tehniko, požarno varnost, nazadnje pa še umetnost in kulturo.
Ta je sicer bila povezana s številnimi kulturnimi prireditvami, ki so se vr-
stile ves čas razstave.
Posebej velja omeniti še elektrifikacijo. »DES obrat Ptuj je razstavil
relief električnega omrežja z objekti, iz katerega je razvidno, da stojijo
Slovenske gorice in Haloze pred problemom napeljave električnega
omrežja, pri čemer bodo imela prvenstvo državna in zadružna posestva
ter družbene zgradbe, nato pa tudi široka ljudska potrošnja elektrike.«
(Naše delo št. 29 z dne 21. oktobra 1949, stran I.)
V soboto pred zaprtjem razstave sem si jo še enkrat ogledal. Razstava
je za tedanje razmere prav gotovo imela spodbudno vlogo. V razgovoru z
znanci, ki so delali na področju kmetijstva, sem se zadržal pozno v noč.
Ob pokušnji vin to ni bilo težko. Zvedel sem mnogo zanimivih dogodkov
iz življenja ljudi, marsikaj takega, česar med službenimi obiski ne zveš.
Naj omenim le en primer.
Med ljudmi je bil tedaj močan strah pred novo vojno, saj so nam na
vzhodu odkrito grozili, na mejah so bili pogosti incidenti in padali so na-
ši graničarji. Ljudje so videli, kako utrjujemo mejo. K temu je spadala
tudi gradnja zasilnega letališča v Moškanjcih. O tem mi je Ivan povedal
tole:
V Moškanjcih so bila močna prizadevanja za ustanovitev KOZ. Eden
večjih kmetov se je temu odločno upiral. Bilo ga je treba zlomiti, saj so
drugi kmetje govorili: »Če bo on vstopil, bom tudi jaz.« Pa je šel k temu
kmetu eden od fantov iz notranje uprave. Ko je po dolgem razgovoru pri-
dobil kmetovo zaupanje, mu je povedal, da dela za Angleže, kijih pose-
bej zanima letališče v Moškanjcih. Kmet mu je naivno nasedel, zbral po-
datke o velikosti in legi letališča in narisal skico. Potem pa je ta kmet
preživljal težke trenutke ob obtožbah, da je bil pripravljen izdajati...
Pribodmjič: Z ANONIMKO V RESORNO EKONOMUO
TEDNIK -      januar 1990
NAŠI KRAJI IN UUDJE — 5
OBČNI ZBOR DRUŠTVA PRUATEUEV VINA
V ormoško-ljutomerskih goricah raste
dobro vino
Člani Društva prijateljev vina
iz Ljutomera, ki mu predseduje
Cvetka Sakelšek, dipl. ing., eno-
loginja ljutomerske vinske kleti,
so se na dan treh kraljev, 6. janu-
arja, zbrali na 21. občnem zboru.
Predsednica društva je povedala,
da v društvo niso vključeni samo
vinogradniki in vinarji (kljub te-
mu da so bili na občnem zboru v
večini), temveč vsi ljubitelji do-
brega vina, ki v vinu ne vidijo sa-
mo pitja, temveč ga povezujejo z
umetnostjo, domačo obrtjo, tu-
rizmom, posebnostmi življenja v
vinorodnih krajih in ohranitvijo
starih običajev, ki so povezani s
trgatvijo, predelavo vina in kle-
tarjenjem.
Da društvo resnično skrbi za
vinsko kulturo in da ima do vina
poseben odnos, lahko razberemo
iz 7. člena pravil društva, da vsa-
kogar, ki se zoper pravila pregre-
ši) med »pregrehe« spada tudi
nekulturno uživanje vina, osebne
koristi in podobno), lahko iz
društva izključijo.
»Vinska tradicija v tem koščku
Slovenije je zelo dolga. Vino so v
prejšnjih časih iz teh krajev tovo-
rih v avstrijske in češke dežele,
zato so morali imeti hitre in vzdr-
žljive konje, to pa je začetek in-
tenzivne konjereje v okolici Lju-
tomera,« je dodala Cvetka Sakel-
šek.
Društvo si med letom ne nala-
ga posebnih nalog. Enkrat letno
se na občnem zboru srečajo in
prijateljsko pokramljajo, vsako
leto pa obiščejo eno znanih vin-
skih kleti v domovini ali zamej-
stvu. Sodelujejo tudi na prle-
škem sejmu v Ljutomeru.
Lansko leto so obiskali Trst in
si ogledali zloglasno Rižarno ter
tovarno plutastih zamaškov Co-
lombina in vinsko klet KZ Gori-
ška Brda. Letos si želijo v začet-
ku junija ogledati mednarodni
vinogradniško-vinarski sejem Vi-
nova na Dunaju, kjer je zanimi-
va ponudba zasebnih vin iz šte-
vilnih dežel. Letos bodo pono-
vno sodelovali pri prieškem kr-
stu mošta, vendar želijo, da bi bil
v Ljutomeru in ne v Ljubljani.
Da na občnem zboru ne bodo
govorili samo o raznih poročilih,
so pripravili še strokovno preda-
vanje. Lidija Ruška, enologinja
ormoške vinske kleti, je posredo-
vala nekaj izkušenj pri negi vina
posebne kakovosti, ki ga v ormo-
ški vinski kleti negujejo edini v
Jugoslaviji. Omeniti moramo tu-
di člane tamburaškega orkestra
Bisernica iz Ljutomera, ki so po-
pestrili in polepšali srečanje. Vsi
so postali člani društva z oblju-
bo, da bodo z njim v bodoče še
bolj trdno sodelovali na vseh pri-
reditvah.
Vsak član društva prijateljev
vina je tisto soboto na dan treh
kraljev prinesel na pokušnjo tudi
svoje vino. Zbralo se je kar 33
vzorcev, bila je resnično prava
mala pokušnja, ki jo je vodila Li-
dija Ruška. Vsak vinogradnik,
čeprav je sprva šlo nekoliko te-
žje, je moral povedati, kakšno le-
go ima vinograd, kdaj je trgal in
kdaj pretakal vino. Lidija Ruška
je bolj hvalila kot grajala vsako
sorto in jim primerno svetovala,
kaj morajo še narediti, da bo vi-
no popolnejše. Člani društva,
mnogi med njimi so tudi člani
društva vinogradnikov Jeruza-
lem, so bili strokovnega mnenja
zelo veseli, saj več ljudi več ve.
Tekst in foto Vida Topolovec
MIRKO KOSTANJEVEC
Izvenzakonska življenjska skupnost
1. nadaljevanje
Osebno področje
Tako kot zakonca v zakonski zvezi imata
tudi partnerja v zakonsko priznani izvenza-.
konski življenjski skupnosti enake medseboj-
ne pravice in dolžnosti: n. pr. dolžnost vza-
jemnega spoštovanja, zaupanja in medseboj-
ne pomoči; pravico, da vsak svobodno odlo-
ča o rojstvu otrok, da svobodno izbira delo in
poklic itd. Od teh pravic se mi zdi zelo važna
pravica izvenzakonskega partnerja, ki nima
sredstev za preživljanje in brez svoje krivde
ni zaposlen ali je nesposoben za delo, da ga
drugi izvenzakonski partner preživlja, če je to
v njegovi moči, in to za časa trajanja izvenza-
konske življenjske skupnosti kakor tudi po
prenehanju take skupnosti.
Premoženjsko področje
Določbe ZZZDR o skupnem premoženju,
o skupnih dolgovih, o vračanju daril, o deli-
tvi skupnega premoženja zakoncev pridejo
smiselno v poštev tudi za partnerja v zakon-
sko priznani izvenzakonski življenjski skup-
nosti. Opozoriti pa je potrebno, da premo-
ženjske posledice zakonske zveze nastanejo z
njeno sklenitvijo, kar je lahko ugotoviti, med-
tem ko enake premoženjske posledice pri iz-
venzakonski življenjski skupnosti ne nastane-
jo takoj po vstopu v tako skupnost, temveč
šele takrat, ko taka skupnost izpolni vse za-
konske pogoje iz 12 čl. ZZZDR, o katerih
sem že pisal.
Dedno področje
Slovenski zakon o dedovanju (Ur. list SRS,
št. 15/76, 23/78) določa, da enako kot zakon-
ca dedujeta drug po drugem tudi partnerja,
ki sta do smrti enega partnerja živela v pra-
vno priznani izvenzakonski življenjski skup-
nosti.
Odškodninsko področje
Člen 201/4 zveznega zakona o obligacij-
skih razmerjih (Ur. list SFRJ, št. 29/78) dolo-
ča, da lahko sodišče v primeru, ko je bil iz-
venzakonski partner nasilno usmrčen ali pa
tako težko poškodovan, da je ostal invalid,
prisodi odškodnino za duševne bolečine tudi
drugemu izvenzakonskemu partnerju, če je
obstajala med njim in usmrčenim oziroma
poškodovanim trajnejša življenjska skupnost.
V določbah o zadržanju zastaranja pa cit.
zvezni zakon določa, da zastaranje terjatev ne
teče tudi med dvema, ki živita v nezakonski
skupnosti, dokler to skupnost obstaja.
Tu naj omenim, da, po mojem mnenju, cit.
zvezni zakon ne misli samo na izvenzakonsko
življenjsko skupnost iz 12 čl. slovenskega
ZZZDR, temveč na vsako trajnejšo življenj-
sko izvenzakonsko skupnost, torej tudi na ta-
ko, ki vsebuje t. i. zakonske zadržke, ki sem
jih naštel.
Uveljavljanje pravic
Naštete pravice iz osebnega, premoženj-
skega, dednega in odškodninskega pravnega
področja lahko izvenzakonska partnerja uve-
ljavljata pred pristojnim rednim sodiščem, ki
bo pred odločitvijo v glavnem tožbenem zah-
tevku moralo ugotoviti, ali obstaja oz. je ob-
stajala zakonsko priznana izvenzakonska ži-
vljenjska skupnost.
Stanovanjsko področje
Zakon o stanovanjskih razmerjih — skraj-
šano ZSR (Ur. list SRS, 35/82) priznava pra-
vno priznani izvenzakonski življenjski skup-
nosti enake pravne posledice kot zakonski
zvezi. Tako se n. pr. šteje za souporabnika
stanovanja tudi izvenzakonski partner. Po
smrti imetnika stanovanjske pravice ali pa o
trajni zapustitivi stanovanja pridobi stano-
vanjsko pravico tudi njegov izvezakonski
partner, ki je tako stanovanje souporabljal.
Po razpadu pravno priznane izvenzakonske
skupnosti se bosta lahko dotedanja izvenza-
konska partnerja sporazumela, kdo od njiju
bo obdržal oz. pridobil stanovanjsko pravico
na stanovanju, za katerega je bil imetnik sta-
novanjske pravice eden od njiju.
Pripomnim naj, da naštete pravice izvenza-
konskih partnerjev na družbenem stanovanju
veljajo tudi na stanovanjih v zasebnih hišah.
Pravice, ki gredo na stanovanjskem po-
dročju izvenzakonskim partnerjem, lahko ti
uveljavljajo:
a) pred rednim sodiščem, če se partnerja
ne bosta mogla sporazumeti, kdo od njiju naj
obrži oziroma pridobi stanovanjsko pravico
na stanovanju po razpadu pravno priznane
izvenzakonske življenjske skupnosti, ali če
bo en izvenzakonski partner v primeru smrti
drugega izvenzakonskega partnerja, ki je
imel pravico do uporabe stanovanja v zaseb-
ni hiši, hotel to stanovanje uporabljati naprej
b) pred sodiščem združenega dela, če bo
preživeli izvenzakonski partner zahteval, naj
sodišče ugotovi, da je on po smrti svojega
partnerja — imetnika stanovanjske pravice
na družbenem stanovanju — pridobil stano-
vanjsko pravico, ali če bo v postopku, ki ga
bo sprožil stanodajalec za izselitev oseb, ki
so po smrti imetnika stanovanjske pravice
ostale v družbenem stanovanju, moral doka-
zovati, da izpolnjuje pogoje za pridobitev
stanovanjske pravice, ker je z umrlim živel v
zakonsko priznani izvenzakonski skupnosti.
Redno oz. sodišče združenega dela bo
pred odločitvijo o glavnem zahtevku moralo
ugotoviti obstoj oz. neobstoj zakonsko pri-
znane izvenzakonske skupnosti.
Nadaljevanje prihodnjič
Cvetka Sakelšek, predsednica društva, pred ljutomersko vinsko kletjo.
Neurje 89
Prebivalci Haloz zagotovo ne bomo kmalu pozabili naravne uj-
me, ki je opustošila naše že poprej precej puste haloške bregove.
Kdor je bil priča takratnemu besnenju naravnih sil, je gotovo pomi-
slil, da se je začel vesoljni potop in da je sedaj tisti zadnji sodni dan,
ki je napovedan in za katerega ne vemo ne ure ne dneva, kdaj bo na-
stopil.
Od takrat je minilo že dobrega pol leta in vsa škoda, ki je takrat
nastala, je sedaj ocenjena in popisana, tako da se točno ve, kaj vse so
naše Haloze takrat doživele in utrpele. Kar je pa najvažnejše in kar je
nam, tukaj živečim, spet dalo novega elana in volje, pa je takojšnja
pomoč, ki je začela prihajati od vseh strani.
Solznih oči in nemočni smo si krajani drugi dan ogledovali ško-
do in bili vdani v usodo, prepričani, da tega razdejanja nikoli več ne
popravi človeška roka. Toda prišli so stroji in se kot krti zarili v nano-
se na tone blata in vejevja ter si počasi, toda vztrajno začeli utirati pot
do ogroženih domačij. Nekatere so bile popolnoma zasute, druge ne-
primerne. Za najbolj pgrožene se je našlo s solidarnostjo novo, vsaj
zasilno prebivališče     sedaj že tudi stalno in predvsem varno.
Za vse tiste pa, ki imamo še vedno svoja domovanja, se je začel
boj za obstanek in za preživetje tako sebe kot živine. Brez tuje pomoči
gotovo ne bi bili vztrajali in celo uspeli tako daleč, da so sedaj naše
Haloze spet podoba prijetnega življenjskega okolja in na zimo ni bo-
jazni za obstoj. Za vse to, za vso prispelo pomoč bi se človek rad za-
hvalil, toda sam bog ve komu vse, saj je pomoč prihajala iz vseh stra-
ni. Zahvala torej vsem, ki so kakor koli pomagali, in to od vseh Halo-
žanov.
Sedaj se pojavljajo govorice in namigovanja, da je bil ta ali oni
oškodovan pri delitvi pomoči, daje nekdo dobil več, drugi — morda
bolj potreben — pa manj.
Morda je kaj takega ponekod tudi res, toda po mojem se danes
vsi skupaj ne moremo pritoževati, saj sami nikoli ne bi bili uredili
vseh stvari tako, kot so sedaj. Ravnali bi se bili po starem načelu: Po-
magaj si sam in bog ti bo pomagal. Tako bi si bili vsaj za silo lahko
pomagali tisti bolje stoječi, ki imajo svojo mehanizacijo. Kaj pa naj
stori nekdo, ki je sam in onemogel in se sam zase ne more poskrbeti?
Ostal bi bil zapuščen in odrezan v svoji koči. Tako pa imamo sedaj v
celotnih Halozah urejene najnujnejše in najpomembnejše stvari, kot
so ceste, voda in elektrika.
Seveda še ni vse urejeno in vse posledice še niso odpravljene, to-
da saj je od ujme minilo šele pol leta in toHko se v Halozah ni delalo
in storilo cela stoletja nazaj. Upamo, da se bo sedaj, ko je delo enkrat
steklo, tudi nadaljevalo in da bomo s skupnimi močmi in s pomočjo
vseh uspeli povsem odpraviti vse posledice. Še bomo potrebovali šir-
šo družbeno pomoč, kajti potrebe so še velike, toda dobro voljo mora-
mo pokazati v bodoče tudi sami. Kmalu bo spet prišla pomlad in z
njo spomladanska dela. Na nas je, da izkoristimo vsak košček obdelo-
valne zemlje in si sami pridelamo čimveč hrane. Večno se namreč ne
bomo mogli zanašati na solidarnostno pomoč in zgodi se nam lahko,
da bodo naše shrambe ob letu prazne, če nas ne bo med letom spet
doletela kakšna ujma.
AnZa
V. R.
SPOMINI NA BORL
■ 941 — 1943
(14. nadaljevanje)
Anica navaja tudi, kako stro-
go so pazili na to, da politični
jetniki niso smeli priti v stik z
drugimi jetniki. Tega pa niso
mogli onemogočiti pri jutra-
njem odhodu vseh jetnikov na
stranišče, ker sta bili le dve
stranišči, jetnikov pa zelo veli-
ko. Nekega dne pa so za politi-
čne uredili zasilno stranišče za
grajskim zidom. Za politične
zapornike je bilo to poniževal-
no.
Anica Mervar je na koncu
svojega spominskega zapisa
navedla še poseben dogodek.
Nekoč sta prišla pred vhod-
na grajska vrata, bilo je še ma-
ja, preden so jo premestili v
Rajhenburg, kmečka ženska s
cekarjem in bos kmečki fant.
Pogovarjala sta se s stražarjem.
Kaj, tega jetnice niso slišale,
ker niso smele iz notranjega na
zunanje dvorišče. Videle pa so,
da sta ženska in fant kmalu od-
šla. Čez kakšni dve uri pa so se
začeli zbirati boriski policisti in
nervozno tekati sem in tja. Tu-
di iz Ptuja je prišlo nekaj gesta-
povcev. Jetnice so videle, da so
se oborožili in šli na hajko.
Spraševale so se, kaj to pome-
ni.
Nekatere so menile, da je
ušel kak zapornik in ga gredo
iskat. Nestrpno so čakale, kate-
rega nesrečneža bodo ujeli in
pripeljali nazaj. Oddahnile pa
so si, ko so se gestapovci vrnili
praznih rok. Pozneje so zvede-
le, da je bila »kmečka« ženska
pred grajskim vhodom Tončka
Sagadin-Ženka, aktivistka OF
iz Ptuja. Hotela je navezati stik
z Emo Potrčevo, ženo dr. Jože-
ta Potrča, zdravnika v Janežov-
cih. Bosi fant, ki je Ženko
spremljal, pa je bil Edi Murn,
elektrikar iz Ptuja. (Opomba:
izjavo Anice Mervarjeve Spo-
mini iz let najtežjih življenjskih
preizkušenj hrani oddelek ljud-
ske revolucije Pokrajinskega
muzeja v Ptuju.)
ZAPRT! KOMUNISTI IN
SOKOLI
Ptujskim Nemcem in nem-
škutarjem je bilo dobro znano,
da so bili v letih pred okupaci-
jo komunisti in sokoli glavni
pobudniki narodnoobrambnih
nastopov tudi na ptujskem ob-
močju. Zato so nacisti po prev-
zemu oblasti z njimi najhuje
obračunavali.
Omeniti moramo tudi gonjo
proti Židom, a teh je bilo v
ptujskem okraju po nepopol-
nih podatkih okrog dvajset
družin, med njimi tudi polži-
dovske. V zadnjih predvojnih
letih so se skoro vse iz ptujske-
ga okraja iz strahu pred nacisti-
čno invazijo izselile. Omenili
smo že^ kako so gestapovci tr-
pinčili Zida Arturja Maidera iz
Zavrča, ki se je menda ob ženi
Nemki čutil dovolj varnega in
se zato ni izselil. Usoda Židov,
ki so živeli v ptujskem okraju
pred vojno, je med vojno malo
znana. Ve se le za številno Star-
klovo družino iz Ptuja, ki so jo
nacisti izgnali, čeprav je bila le
delno židovska.
V šestdesetih letih je Pokra-
jinski muzej v Ptuju povabil na
pogovor predvojnega židovske-
ga trgovca v Ptuju Marica, ki
se je tedaj kot izseljenec v Iz-
raelu poslovno mudil v Jugo-
slaviji in prišel tudi v Ptuj. O
ptujskih predvojnih Židih je
dal le nekaj skopih podatkov.
Povedal je, da sta vojno preži-
vela sinova ptujskega trgovca s
kmetijskimi pridelki Sonnen-
scheina in daje eden izmed nji-
ju ginekolog v Murski Soboti.
O svoji sestri in bratu je dejal,
da ju je uničilo nacistično nasi-
lje. Tako ostane z Borlom po-
vezano le eno židovsko ime,
ime Arturja Maidera, velikega
mučenika in žrtve nacistične
rasne ideologije.
Vrnimo se h komunistom,
zaprtim na Borlu!
Doslej je znano, da so gesta-
povci privedli na Bori maja
1941 le dva člana komunistične
partije, Mirka Centriha (27) in
Knzimirja Koželja (29). Komu-
nistično usmerjen je bil tudi je-
tnik Alojz Štrafela (21). Na
Bori so ga privedli tudi maja,
za Koželjem in Centrihom.
Kazimir Koželj je bil trgovski
pomočnik, zaposlen v galante-
rijski trgovini Fini Vugove v
Ptuju, kjer je bila z njeno ved-
nostjo in podporo javka Osvo-
bodilne fronte. Med drugimi so
sem prihajali snovalci upora na
ptujskem območju in tudi na
širšem območju severovzhodne
Slovenije, n. pr. Miloš Zidan-
šek in Jože Kerenčič. Ker je bil
pri Fini Vugovi zaposlen tudi
Alojz Štrafela, seje v Koželjevi
družbi ogrel za komunizem.
Stanoval je pri starših v Mar-
kovcih na Ptujskem polju ter je
v letih pred vojno vneto delo-
val v sokolskem društvu in pri
gradnji sokolskega doma. No-
vo idejo, predvsem kritične po-
glede na razmere v Jugoslaviji
je prenašal na sokolske tovari-
še v domačem društvu, na
mlajšo sestro Elico in brata
Stanka, ki sta bila dijaka. Po
kapitulaciji jugoslovanske voj-
ske je bil med mladinci, ki so
zbirali in skrivali odvrženo oro-
žje jugoslovanskih vojakov.
Kdo je Lojzeta ovadil nemškim
oblastem, ni znano. Aretirali so
ga že 23. maja in ga po nekaj
dneh trpinčenja, na sedežu ge-
stapa v Ptuju odpeljali na Bori.
Tu so ga mučili še naprej, kar
bo iz spominskih zapisov dveh
jetnic še napisano. Ustrelili so
ga septembra 1941. O tem bo
napisano tudi v poglavju tega
spisa o boriskih talcih.
Za Mirka Centriha vemo iz
poglavja o boriskih hlevskih
zapornikih, da je bil član ko-
munistične partije od leta 1933,
ko je nekaj dijakov ustanovilo
na ptujski gimnaziji komunisti-
čno celico. Od njenih članov
sta bila na Borlu zaprta le Mir-
ko Centrih (27), ki so ga pri-
vedli sem maja, in Rudi llec
(27), ki so ga privedli julija
1941.
Rudi llec je preživel na Boriu
kar deset mesecev. Aretirali so
ga pri njegovi sestri v Grajeni
pri Ptuju. Oba, njega in ženo
Anko, ki je bila šivilja, so ge-
stapovci že ob aretaciji v Gra-
jeni hudo pretepali. Njega so
celo obesili z glavo navzdol in
ga tako obrnjenega še tepli.
Ker je bila Anka tuberkulozna
s komaj zakalcinirano rano na
pljučih, je zaradi pretepanja
začela bruhati kri. Bolezen se
je ponovila v taki meri, da je
Anka umrla v mariborski bol-
nišnici maja 1942. Po njeni
smrti so Rudija odpeljali z Bor-
la na prisilno delo v Nemčijo.
Pozneje je bil mobiliziran v
nemško vojsko in se je na fran-
coskem bojišču pridružil od-
porniškemu gibanju. Vojno je
preživel in umrl leta 1970. V le-
tih po vojni je bil upravnik in-
ternata srednje kmetijske šole v
Mariboru, nato pa v gradbe-
nem šolskem centru predava-
telj in pomočnik ravnatelja. Za-
radi srčne bolezni je odšel ne-
kaj let pred smrtjo v pokoj.
Na Borlu je bil llec med je-
tniki posebno spoštovan. Hitro
so spoznali njegov plemeniti
značaj. Znal je tolažiti sojetni-
ke, bolne, pretepene, žalujoče
za ustreljenimi svojci. S hudo-
mušno in šaljivo besedo je raz-
vedril vse v sobi. Ker je užival
spoštovanje, so se jetniki v sti-
skah zatekali k njemu po na-
svete. Rudi je znal razpršiti ma-
lodušje, ki je večkrat zavladalo
v jetniški sobi. Govoril je, da
bo vojna, ki divja doma in po
svetu, kmalu končana, da bo
premagan fašizem, ki povzroča
toliko gorja.
Pri hlevskih zapornikih sta
bila omenjena ptujski advokat
in socialist Janko Šegula (40)
in komunist Mirko Centrih
(27), oba iz Ptuja, ki sta vojno
preživela v izgnanstvu.
Kazimirja Koželja je doletela
drugačna usoda. Ker je bil ro-
jen na Dolenjskem, je njegova
žena Milka, tudi trgovska po-
močnica pri Vugovi, odšla na
italijansko okupacijsko ozem-
lje, imenovano ljubljanska po-
krajina, in prinesla v Ptuj od
italijanskih oblasti potrdilo, da
je njen mož italijanski drža-
vljan. Zato so ga poleti 1941 z
Borla izpustili in se je z ženo in
šestletnim sinkom Crtomirjem
legalno preselil na Dolenjsko.
Tu se je povezal s partizani, a
prišel jeseni 1942 v belogardi-
stične roke. Umreti je moral v
hudih mukah. Koželj je že v
stari Jugoslaviji presedel nekaj
let v kaznilnici Sremske Mitro-
vice in leta 1941 od januarja do
aprila v taborišču v Medjurečju
pri Ivanjici v Srbiji, kjer je
oblast uredila taborišče za po-
budnike ljudskofrontnega na-
prednega gibanja v Jugoslaviji.
Se nadaljuje
6 - OD TU IN TAM
25. januar 1990 - TEDNIK
Pri Tomaničevih v Lovrencu odpirajo
jutri novo obratovalnico
Za skupno obratovalnico Romana in Martine To-
manič, kjer se že dobro desetletje ukvarjajo i. vulka-
nizersko obrtjo, bo jutri velik dan. Odprli bodo so-
dobno obratovalnico v skupni velikosti 500 m'. S
tem bodo bistveno izboljšali delovne razmere in
hkrati povečali proizvodnjo, v prvem letu za 30 od-
stotkov.
Pri novi obratovalnici sta lastnika udeležena z
okrog 60 odstotki vrednosti investicije, delež Jugo-
banke je 25, sovlagatelja Trgokooperanta 5, raz-
vojnega dinarja pa je 10 odstotkov celotne vredno-
sti. Zanimivo je, da sta Tomaničeva prva ptujska
obrtnika, ki sta znala »pritegniti« razvojni dinar.
Na novi proizvodni lokaciji bodo delali fazno; v
prvi fazi bodo prenašali proizvodnjo. Načrtujejo
tudi dodatne zaposlitve. Te so vezane na gospo-
darsko stabilnost celega leta, ne samo prvega pol-
letja, nabavo dodatne opreme in pripravljenost
družbe, da končno le nekaj naredi z nenormalno
visokimi prispevki na osebne dohodke zaposlenih
v obrti.
V skupni obratovalnici je trenutno zaposlenih
trinajst delavcev. Ce bodo uspeli z dodatnimi za-
poslitvami, bodo še letos proizvodnjo povečali za
trideset odstotkov. Proizvodni rezultati pa se mo-
rajo izboljšati tudi zaradi boljših delovnih razmer
in opremljenosti.
Vulkanizerstvo Romana in Martine Tomanič
praznuje z odprtjem novih proizvodnih prostorov
tudi desetletnico obrtne dejavnosti. Začela sta leta
1979. Na petkovi slovesnosti bodo podelili plakete
in priznanja poslovnim partnerjem, investitorjem
ter delavcem kolektiva. Za kulturni program bodo
poskrbeli člani ptujskega noneta, udeleženci slo-
vesnosti pa bodo lahko na priložnostni razstavi
spoznali proizvodnjo Tomaničevih. MG
V Juršincih nujno potreben opozorilni semafor
Vsem, ki bivate v okolici ceste v spodnjem delu
Juršinec ali ki prihajate v Juršince in ste se ustavili
na križišču ob Vrbnjakovi gostilni ali zdravstve-
nem domu, je dobro znano, kako pomembno je to
križišče. Tod hodijo nakupovalci, gosti iz gostilne
ali bifeja, obiskovalci zdravniške in zobne ambu-
lante in ne nazadnje najpomembnejši številni šo-
larji, ki se domala ves dan srečujejo na tem delu
vasi. Hkrati je tudi avtomobilski promet močno
povečan, saj je cesta zdaj močna in direktna pove-
zava s Prekmurjem. Dnevno torej drvi tod skozi
ogromno vozil, osebnih in tovornih. In moram re-
či, da res drvijo. Zlasti mlajši vozniki. Ne ozirajo
se na prometni znak, ki omejuje hitrost vožnje na
40 km na uro. Tu so že bili večji ali manjši prekr-
ški voznikov, toda vse to prav nič ne zaleže. Tudi
modri avto milice ne zaleže, saj vedno ni tu. Ne-
koč, ko so v Juršincih še imeli postajo milice in so
uslužbenci te postaje vseskozi pridno nadzorovali
promet oziroma opozarjali prestopnike, je še šlo.
Sicer pa tedaj ni bilo tolikšnega prometa. Danes je
za 100 odstotkov večji, pa nimamo postaje milice,
čeprav bi jo še kako potrebovali, zlasti zaradi vse-
splošnega prometa in številnih divjih dirkačev. Ta-
ko lahko samo vsak hip pričakujemo, da bo tukaj
potrebna reševalna postaja ali celo mrtvašnica.
Predlagam, da na tem kritičnem križišču posta-
vijo utripajoči semafor, ki bo VSE PREHITRE
voznike bolj kakor zdaj prometne table opozarjal
na nevarnost. Upam, da se bo še kdo pridružil mo-
jemu predlogu ter da pristojni o tem razmislijo in
ukrenejo potrebno. ... ak
SlovenjebistrJškJ alpinist Milan Romih odšel v Sevemo Ameriko
Bistriška alpinista, člana alpi-
nističnega odseka Planinskega
društva Impol iz Slovenske Bi-
strice Danilo Tič in Milan Ro-
mih sta minuli petek številnemu
občinstvu v kinodvorani Sloven-
ska Bistrica pokazala okoli 130
diapozitivov in krajši film o svo-
jem vzponu na najvišjo goro sve-
ta Mt. Everest lansko poletje in
jesen. V besedi, pokrepljeni z
diapozitivi in filmom, sta ljubite-
ljem planin in potovanj prikaza-
la življenje v tem delu sveta — v
Nepalu in Tibetu, ki se zelo razli-
kuje od našega. Obiskovalci so
zvedeli iz prve roke, kakšne teža-
ve spremljajo alpiniste iz leta v
leto v najvišjem gorskem predelu
sveta. Na sam vrh najvišje gore
sveta po severozahodni smeri ni-
so mogli priplezati, ker je bilo
ves čas zelo slabo vreme, njuna
želja pa je, da preplezata to teža-
vno smer kdaj v bližnji prihod-
nosti.
Milan Romih se je v ponede-
ljek, 15. januarja, ponovno od-
pravil na pot. Tokrat gre za po-
vabilo prijateljev — ameriških
alpinistov, ki jih je spoznal pred
dvema letoma v Peruju. Gredo
pa na popolnoma neraziskano
območje Zveane v ameriški zve-
zni državi Wyoming, kjer bo sku-
paj z ameriškimi prijatelji posku-
sil opraviti nekatere zimske
vzpone na več gora. Tudi tokrat
sta mu priskočila na pomoč z de-
narjem sponzorja Impol in TGA
Kidričevo.
Številni prijatelji bodo po nje-
govi vrnitvi domov, v Severni
Ameriki bo dva meseca, pono-
vno radi prisluhnili vsemu, kar
bo videl in posnel. V. Topolovec
Kako pomembna je v prehrani pri zvišanem
krvnem tlaku kuhinjska sol
številne raziskave so dokazale,
da ima prevelika količina kuhinj-
ske soli v prehrani velik negati-
ven vpliv na krvni tlak.
Med prebivalci, ki uživajo mo-
čno slano hrano, je število bolni-
kov s povišanim krvnim tlakom
zelo veliko. Ce se bolnik odloči,
da bo s prehrano vplival na svo-
jo bolezen, mu zadostuje dnevno
le I do 2 g kuhinjske soli. To pa
pomeni v praksi skoraj popolno-
ma neslano hrano. Pri današnjih
navadah doma, posebej pa še v
razvitih — industrijskih državah
je to skoraj nemogoče. Naša pre-
hrana je iz različnih vzrokov zla-
sti v restavracijah ali tovarniških
kuhinjah pretežno sestavljena iz
industrijskih, delno pripravljenih
živil. Znano pa je, da je tej hrani
dodana velika količina natrija.
Danes že vemo, da je želja po
slani hrani pridobljena lastnost.
Velikokrat dobivajo preveč soli
že dojenčki in majhni otroci.
Kravje mleko na primer vsebuje
štirikrat več natrija kot materino
mleko. Ce otroku pripravimo
hrano tako slano, kot prija naše-
mu okusu, .delamo veliko napa-
ko. Otroka je treba navaditi na
manj slano hrano, da se mu poz-
neje v zrelih letih -ne bo razvila
navajenost na velike količine ku-
hinjske soli.
Prosvetljevanje prebivalstva,
da bi zavestno sami določali ko-
ličino zaužite kuhinjske soli, bi
verjetno povečalo povpraševanje
po manj slani prehrani, zaradi
česar bi se povečala tudi ponud-
ba take hrane.
Ker bolezen pokaže svojo kru-
tost, ko smo v najlepših letih, si
moramo z vsemi močmi prizade-
vati, da ji zastavimo pot že prej
— veliko prej! Že pri dojenčkih.
MARIJA ŠOBA,
višja medicinska
sestra
Iz majhnega raste veliko
Lepo priden bodi...
... in se bova odpeljala. (Foto: Cilka.)
Pri nas v klubP
Vemo se
zabavati. . .
... so ugotavljali člani kluba
zdravljenih alkoholikov in 30.
decembra v sobi Belega križa
pripravili silvestrovanje. Zabava
je trajala od 6. ure zvečer do
zgodnjih jutranjih ur. Vsak član
je prispeval sto din, 5 članom pa
je denar dal Rdeči križ. To je bi-
lo dovolj za večerjo, za potice pa
so poskrbele žene in jih pripravi-
le doma. Harmonikar Klasinc je
skupaj s sproščenimi in veselimi
ljudmi ustvaril enkratno vzdušje.
Prisotnih je bifo več kot 50 čla-
nov in terapevti, tako da je bil
prostor skoraj premajhen. Ni-
smo bili presenečeni, ko so se
nam okoli 10. ure zvečer pridru-
žili družine in prijatelji naših
zdravljencev ter prosili, da se
nam pridružijo. Želeli so se zdra-
vo poveseliti.
Ker se zavedamo, da je mnogo
ljudi, ki bi se radi udeležili take
zabave, smo se odločili pripraviti
ples za osmi marec. Vse vas bo-
mo o tem še obvestili in veseli
bomo, če se vabilu odzovete. Ob
možu ali prijatelju, ki je trezen in
vso energijo potroši za ples, dov-
tipe, pesmi, ne more biti slabo.
Premislite, pripravite se, in ko
vas pokličemo, zaplešite z nami.
Mnogo ljudi dobre volje lahko
to zagotovi.
dr. Z. Ivetič terapevtka kluba
IN MEMORIAM
Rajko Pavalec
v ponedeljek, 15. januarja,
smo se za vedno poslovili od dol-
goletnega člana NK DRAVA
Ptuj Rajka Pavaleca. Rodil se je
v Mariboru pred 74 leti. Tam je
tudi preživel svojo mladost. Izu-
čil se je za elektrikarja in z vese-
ljem opravljal svoj poklic. Že v
mladih letih je bil ljubitelj špor-
ta, posebno naklojenost pa je ču-
til do nogometa, in prav zato je
svojo celotno življenjsko pot po-
svetil slovenskemu in v zadnjih
nekaj desetletjih ptujskemu no-
gometu. Svoje delovne obvezno-
sti je opravljal v podjetju ŽTP
Celju, Mariboru in Ptuju. Upo-
kojen je bil v letu 1973. Od tega
leta naprej je svoj prosti čas po-
svetil športu, predvsem nogome-
tu; temu je ostal zvest vse do
svoje smrti! V anale NK DRA-
VA PTUJ in celotnega ptujskega
nogometa je bil vpisan v letu
1951.
Veliko bi morali napisati o
njegovih delovnih sposobnostih
in predanosti do dela, ki ga je
opravljal. Vedno več delovnih
obveznosti so mu zaupoali in vse
je opravljal natančno in kvalitet-
no, čeprav mu je velikokrat
zmanjkovalo časa za zasebno
družinsko življenje. Rajko ni bil
človek, ki bi se pritoževal, če ni
šlo vse tako, kot si je želel, in so
prišla krizna obdobja in slabe
nogometne sezone v ekipah NK
DRAVA. Skupaj s celotnim kole-
ktivom je znal športno preboleti
neuspeh v pričakovanju, da bo
naslednja nogometna sezona ve-
liko boljša in bodo tudi rezultati
tekem takšni, kot si jih je želela
ptujska nogometna publika. Raj-
ko je v to verjel, in prav to mu je
dajalo novih moči pri njegovem
delu.
Za svoja športna prizadevanja
in delo je prejel številna odličja
in priznanja. NZ Slovenije, TKS
Ptuj, ZTKO Ptuj in NK DRAVA
Ptuj so se mu za njegovo športno
delovanje tako vsaj malo oddol-
žili za prispevek in razvoj sloven-
skega in ptujskega športa.
Vsi, ki smo ga poznali in ga
srečevali, ko je vsako jutro hitel
po opravkih, se za hip ustavil in
pokramljal s prijatelji — o čem
drugem kot o nogometu — in že
odhitel naprej, se ga bomo prav
takšnega vedno spominjali. Leta
so tekla, izmenjalo se je veliko
generacij igralcev in vodilnih
mož v klubu, toda Rajko je ostal
in nadaljeval začeto delo. Ni bil
mož popuščanja in omahovanja.
Vedno se je znal prilagoditi spre-
membam in hotenjem tistih, ki
so na novo prihajali v klub. Pre-
pričan je bil, da je to edina mož-
nost za obstoj kluba in kvaliteto
našega nogometa.
Tiho in skromno, tak kot je bil
on sam, je odšel iz našega okolja
prav na dan, ko so ptujski špor-
tniki prejemali priznanja za svo-
je športne uspehe. V svečanih
trenutkih so se mu z minuto mol-
ka zahvalili za vse, kar je storil
za napredek ptujskega športa.
Dragi Rajko, nogometni stro-
kovnjaki so rekli, da si živa le-
genda ptujskega nogometa, in
prav so imeli. Danes, ko te ni več
med nami, se tega vse bolj zave-
damo, občutimo praznino in vr-
zel, ki je natala. Veliko premalo
bi bilo samo reči hvala za vse,
kar si storil za naš nogomet. Tru-
dili se bomo tvoje delo nadalje-
vati, vzgajati nove kadre in jih
vzgojiti v dobre športnike, kar je
bila tudi tvoja največja želja.
Vse selekcije igralcev, trener-
jev, vodstvo kluba in športno ob-
činstvo Ptuja te bomo ohranili v
lepem spominu in za nas boš za
vedno ostal legenda ptujskega
nogometa!
Teh. sekretar NK DRAVA
Viki Par
Hudobnih psov ni, so le
slabi gospodarji
Konec decembra lanskega leta
so člani Kinološkega društva
Ptuj in učenci ekonomske šole v
SŠC Dušana Kvedra v Ptuju pri-
pravili razstavo z naslovom: »I
LOVE MY DOG«. Razstava, ki
je imela predvsem prosvetljeval-
ni značaj, je bila pripravljena v
hodniku ekonomske šole.
Na otvoritvi, ki je bila 18. de-
cembra, je najprej govoril pred-
sednik KD Ptuj  Branko Skrt.
Chow-chow Argos \
I
Orisal je zgodovino kinološkega j
društva, njegov težki začetek, ki j
je temeljil na entuziazmu posa- i
meznikov, njihovo, delovanje
kasneje, gradnjo doma v Budini
ipd. Želo pozorno je predstavil
dejavnost društva danes. Njiho-
va osnovna dejavnost je šolanje
psov. Ponujajo več vrst šolanja;
preprostejše tečaje za manj zah-
tevne lastnike psov, ki bi radi le
dovolj ubogljivega psa, pa tudi
zelo zahtevne, ki so namenjeni
predvsem tekmovanjem. Pripo-
ročil je, da se tečajev udeležijo
tudi lastniki psov, saj pridobijo s
tečajem primerno znanje, ki je
nujno potrebno za skupno življe-
nje s kužkom. Ob šolanju psov in
izobraževanju njihovih lastnikov
opravljajo v društvu še druge
aktivnosti, predvsem prosvetlje-
vanje članstva, družabna sreča-
nja ... Na koncu je povabil vse,
ki jih dejavnost v društvu zani-
ma, naj se včlanijo v KD Ptuj.
Razstavo je odprl ravnatelj
ekonomske šole mag. Avgust
Kokol in vsem prisotnim zaželel
veliko prijetnih trenutkov ob
ogledu razstave.
In kaj so organizatorji pripra-
vili? Pravzaprav veliko reči, ki
zanimajo lastnike psov. V več vi-
trinah je bilo najti številne pred-
mete, literaturo, fotografije, med
drugim časopise oz. revije kino-
logov iz domovine, Avstrije,
Madžarske. Zraven so bile knji-
ge. Precej je domače literature,
očitno pa je, da so posamezniki
primorani svoje znanje dopolnje-
vati tudi s tujo literaturo. Videli
smo lahko tudi poln pano foto-
grafij kužkov, ki so jih prinesli
učenci ekonomske šole. Kaže, da
ima skoraj vsaka hiša doma psa.
Člani K D Ptuj imajo s svojimi
kužki uspehe na razstavah. V eni
od vitrin je bil predstavljen del
priznanj enega najuspešnejših —
chovv'-chowa 'Argosa, ki ni samo
šampion Jugoslavije, temveč se
uveljavlja tudi v tujini.
Na panojih je bilo več prele-
pih posterjev in vzgojnih sporo-
čil. Napišimo jih nekaj: »Pes ne
sodi na verigo, temveč v pesjak,«
ali »Odrasli pes potrebuje vsak
dan obrok primerne hrane, spre-
hod, pozornost.« Skratka delček
tega, kar spada k razviti kulturi.
Na razstavnem prostoru so
učenci vsak dan predvajali tudi
videoposnetke. Predstavljali so
šolanje in delo psov pasme do-
berman.
Poudariti velja, da smo v enem
od panojev lahko videli reporta-
žo o zavetišču za živali, potrebne
pomoči. Res je bila v tujem časo-
pisu, a je bila prijetna. Mnogi so
se spraševali: Kdaj bo zavetišče
za živali tudi pri nas, v Ptuju?
Brez dvoma bi bilo zelo potreb-
no, saj bi z njim lahko ohranili
marsikatero pasje življenje in
osrečili koga, ki si psa močno že-
li. V razvitem svetu so se zavetiš-
ča dobro obnesla.
Utrinek z razstave. (Fotokrožek SŠC Ptuj.)
Zelo nas bo veselilo, če bomo
lahko ugotovili, da se je odnos
do hišnih prijateljev ob razstavi
izboljšal. Saj jih moramo ja imeti
radi!
Za kinološko društvo Ptuj
Jelka M.
TEDNIK - 25. januar 1990
OD TU IN TAM — 7
Akad. prof. dr. Janko Jurančič
(1902—1989)
Prav je, da tudi Tednik odmeri nekaj prostora življenju in delu akad. profes. dr. Janka Jurančiča'^
(vsaj ob njegovi smrti), že zaradi njegovega obsežnega strokovnega, znanstvenega dela, ki je bilo skoraj v-
celoti posvečeno srbohrvatistiki in s tem neposrednemu povezovanju našega in drugih jugoslovanskih na-
rodov, bil pa Je tudi doma iz Andrenec v Sloven. goricah (ki sicer spadajo že v lenarško občino, mejijo pa
na ptujsko), osnovno šolo Je obiskoval pri Sv. Andražu (Vitomarci), gimnazijo v Ptuju pa od 3. do S. ra-
zreda in bil nekaj let mlajši sopotnik in prijatelj dr. Antona Slodnjaka, kateremu Je posvetil obsežen spo-
minski sestavek v 5. Ptujskem zborniku.
V tej številki bo opisano njegovo življenje, v naslednji pa njegovo delo (informativno za bralce Ted-
nika, več in natančneje Je bilo napisano že drugod in bo še).
Rodil se je 18. dec. 1902 v An-
drencih, vasi v precej samotni
Andrenski grabi, ki se vleče on-
stran slemena Vitomarcev in Dr-
betincev tja pod Cerkvenjak (Sv.
Anton). Njegov oče Ivan (r.
i 86 i) se je tu naselil 1885. leta, si
postavil trdno kmečko domačijo
in postal, praktičen, pameten in
delaven, kakor je bil, čebelarski
strokovnjak, znan po svojem ož-
jem okolišu in daleč čez kot po-
tovalni čebelarski učitelj, vodil
pa je tufli kmetijsko nadaljeval-
no šolo v Vitomarcih (z urejeno
drevesnico idr.). Izumil je čebel-
njak svojega sistema, stiskalnico
za vosek in klešče za jemanje sa-
tja iz panjev. Bil je stalen sotrud-
nik Sloven. čebelarja od 1898.
dalje. Njegova Cebelareja pa je
ostala nenatisnjena. Umrl je
1935. leta. (Več o njem gl. v SBL
I, v Slovencu in Slovenskem če-
belarju). V Cerkvenjaku se po
njem imenuje Čebelarsko dru-
štvo, o njegovi čebelarski dejav-
nosti govori tudi spominska
plošča, sina Janka pa so počastili
s častnim članstvom, čeprav je
sam krenil po drugačni poti, na
več desetletij dolgo, neutrudno
zbiranje besednega gradiva, ki je
rodilo dva velika slovarja (srb-
skohrvatsko-slovenskega in slo-
vensko-srbskohrvatskega).
Za dom je skrbela predvsem
tiha, skromna žena Marija (obe-
ma je hvaležni sin Janko posvetil
svoj slovensko-srbskohrvatski
slovar, 1981 — ob 120-letnici
očetovega rojstva). Domačija še
vedno stoji (na položni vzpetini,
obdana z gozdom, v grabi spodaj
pa teče Andrenski potok), sama
za sebe (na začetku Andrenec).
Žal jo je že hudo načel zob časa,
prešla je že tudi v druge roke.
Novi gospodarje na drugi strani
dvorišča (malo više) na temelju
starega gospodarskega poslopja
(kolarnice in preše) postavil
manjše novo poslopje (še ne po-
vsem dokončano), zraven pa je
še ostanek starega, z velikansko
prešo (z vtisnjenimi črkami: I. in
M. Jurančič). Od čebelnjakov so
ostali le še sledov sledovi, na po-
ložnem bregu pa še gorica. V go-
spodarskem poslopju (verjetno v
manjši sobici) je imel sin Janko
izgovorjen kot, kamor je pozneje
prihajal na počitnice (po letu
1945 menda ne več).
Sin Janko je bil najmlajši
(pred njim je bilo menda še pet
hčera). V osn. šolo je hodil od
1909/10 dalje pri Sv. Andražu
(samo trirazrednica, za preostale
razrede vsi podatki še niso zna-
ni).
Od leta 1916 do 1919 je obi-
skoval prve tri razrede marib.
klasične gimnazije. Glavni vzrok
je morda navedel sam v že ^ me-
njenem spominskem sestavku o
dr. Slodnjaku, kjer v daljšem
uvodu oriše socialne, nacionalne
in kulturne razmere za ta slove-
njegoriški okoliš in pravi, da je
bila ptujska gimnazija manj priv-
lačna zaradi svoje ponemčevalne
usmerjenosti, na mariborski pa
je kljub nemškemu pritisku žive-
lo in se še krepilo slovenstvo,
zlasti po zaslugi nekaterih slo-
venskih profesorjev (prim. Slod-
njaka mladostni, avtobiografski
roman Pohojeni obraz!). Tu sta
se tudi pobliže srečala s tri in pol
leta starejšim Slodnjakom. O tem
je napisal v že omenjenem se-
stavku: »Ko je on bil petošolec,
sem jaz trgal hlače v prvem ra-
zredu. Brez ceremonij sva se
sprijateljila, čeprav to ni bila na-
vada, da bi dijak višjega razreda
imel prijatelja v nižjem razredu.
Pri rojaku iz Bodkovec sem videl
takoj, da me je upošteval, jaz pa
sem bil s tem prijateljstvom po-
čaščen. Respektiral sem ga, ker
je bil štiri razrede pred menoj
(takrat je že en razred veliko po-
menil)...« (V nadaljevanju še
utemelji, kaj vse mu je pri gimna-
zijcu Slodnjaku posebej imponi-
ralo). To prijateljstvo, medseboj-
no upoštevanje in spoštovanje je
ostalo do konca.
Po prvi svetovni vojni je J. Ju-
rančič nadaljeval študij na ptuj-
ski gimnaziji (ki je postala slo-
venska), od 4. razreda nižje do
zadnjega letnika višje gimnazije
(1919/20-1923/24), in je leta
1924 uspešno opravil višji tečajni
izpit (iz sloven. jezika so za ma-
turitetno nalogo pisali: Boj za
Adrijo v zgodovini, iz srbohrvat-
skega pa prevajali iz Dositeja
Obradoviča: Vrednost nauke —
takrat še ni slutil, da bo pozneje,
kot prof. srbskohrv. jezika, za
potrebe sloven. srednje šole med
drugim izdal tudi komentirano
izbrano delo D. Obradoviča).
Po odsluženem vojaškem roku
(1924/25) se je 1925 vpisal na
slavistiko ljubljanske univerze in
diplomiral 1. julija 1930. Delno
je študiral tudi v Beogradu. Za
glavni predmet si je izbral srbsko
in hrvatsko književnost z južno-
slovanskimi književnostmi, pod
B zgodovino hrvatskega ali srb-
skega jezika in pod C narodno
zgodovino in nemški jezik s knji-
ževnostjo. Njegovo slavistično
znanje je oblikovala prva zname-
nita generacija slovenskih slavi-
stov ljubljanske univerze (profe-
sorji Prijatelj, Kidrič, Nahtigal in
Ramovš) in drugi (tudi v Beogra-
du — dr. Aleksander Belič .. .).
Kot visokošolec je bil član AD
Triglav (ki se je prav takrat zače-
lo preusmerjati na levo).
Od 1930 pa tja do 1951 je služ-
boval kot srednješolski profesor
na Tehniški srednji šoli v Lj. (dr.
Slodnjak pa do 1945 na Trg. aka-
demiji — takrat, saj je bila slo-
ven. univerza v neprestani nevar-
nosti krnjenja, še ni bilo prostora
na univerzi za vse, ki bi si to žele-
li in zaslužili). Zadnja 4 leta je
bil tudi direktor tega zavoda, ki
se je posebno po vojni, v novih
razmerah in potrebah, organiza-
cijsko in sicer silno razrasel (o
čemer priča tudi jubilejni zbor-
nik, izdan ob njegovi 60-letnici).
1934. leta je opravil tudi stroko-
vni (profesorski) izpit. Tik pred
vojno je bil odgovorni urednik li-
sta Srednješolec (izšli sta le 2 šte-
vilki, nakar ga je policija zatrla).
Med vojno je bil že od vsega za-
četka aktivist OF (posebej tudi
na svojem zavodu), po vojni pa
ob svojem šolskem delu tudi
družbenopolitični delavec.
Z dr. Slodnjakom sta se spet
pobliže srečala, pri Slodnjako-
vem Pregledu slovenskega slov-
stva (1934), v katerem mu je v
odločilni meri pomagal s sestavo
obsežnega Letopisa sloven. slov-
stva in imenskim kazalom na
koncu knjige. Z Borisom Ziher-
lom pa sta prevedla in izdala
(pod psevdonimom) G. Plehano-
va: Osnovni problemi marksiz-
ma (1934).
Pravo njegovo strokovno,
znanstveno delo in objavljanje
le-tega pa se je začelo razmero-
ma pozno, šele potem, ko je po-
stal profesor srbskohrvat. jezika
in knjiženovsti na Višji pedag.
šoli (danes PA) in končno na lju-
bljanski univerzi. Na VPŠ je ho-
norarno predaval že od ustanovi-
tve šole (1947) in bil nato njen
redni profesor od 1952 dalje, do
premestitve na Filoz. fakulteto v
Lj. jeseni 1961 (nova stavba FF
je zrasla ravno nasproti Tehn.
srednje šole, na drugi strani ce-
ste), na kateri je potem predaval
do upokojitve 1977. leta. Že 1962
je bil promiviran za doktorja fi-
loloških znanosti na univerzi v
Lj. (njegova doktorska disertaci-
ja Kajkavsko narečje kao knjiže-
vni jezik u djelima Tita Brezovač-
kog). Najvišje znanstveno prizna-
nje pa je dobil 25. marca 1976,
ko je postal dopisni član Slov.
akadem. znanosti in umetnosti
— SAZU (1981 pa še njen redni
član) do svoje smrti.
V teh štirih desetletjih je poleg
svojega rednega predavateljske-
ga dela sestavil celo vrsto srbsko-
hrvatskih beril za sloven. osno-
vne in zlasti srednje šole (s pona-
tisi), uredil in opremil s komen-
tarji več klasikov srbske in hrvat-
ske književnosti (predvsem v
Kondorju), napisal za študente
Južnoslovanske jezike (kompara-
tivno s slovenskim), priročni uč-
benik Slovenački jezik (za Hrva-
te in Srbe), sestavil (od 1955 do
1981 ozir. 1989) dva velika slo-
varja (najprej Srbskohrv.-sloven-
skega, nato še Sloven.-srbskohr-
vatskega), ki pomenita vrh njego-
vega leksikografskega dela, pa
tudi miniaturnega (kar skupaj, za
obojestransko rabo), sodeloval v
več funkcijah (organizatorskih in
strokovno uredniških) pri Slovar-
ju sloven. knj. jezika (SAZU), bil
več let odbornik Slavističnega
društva (za eno obdobje tudi
predsednik, 1975 pa izvoljen za
njegovega častnega člana) in po-
memben sodelavec njegovega
glasila Jezik in slovstvo, preda-
val profesorjem slavistom na nji-
hovih strokovnih zborovanjih,
sodeloval na več jugosl. in med-
narodnih slavističnih simpozijih
(zlasti v zvezi z 200-letnico V. St.
Karadžiča), objavil celo vrsto
strokovnih, znanstvenih razprav
■ in drugih prispevkov v različnih
znanstvenih slavističnih revijah,
ni pa mu bilo odveč pisati s svo-
jega področja tudi poljudno, za
širši krog bralcev (npr. zlasti v
mesečniku Ljudske prosvete Slo-
venije Obzorniku) in še to in
ono.
(Več o tem delu, seveda v izbo-
ru in le informativno,v naslednji
štev. Tednika.)
Za svoje delo — politično
(med vojno in po njej) in stroko-
vno, znanstveno — je dobil tudi
številna priznanja: red zaslug za
narod lil. stopnje, red Republi-
ke s srebrnim vencem, častno
priznanje skupšč. mesta Lj. ob
30-letnici vstaje sloven. naroda,,
red dela z zlatim vencem (za za-
sluge in uspehe pri jlelu poseb-
nega pomena za socialistično iz-
gradnjo države). Izvoljen je bil
tudi za člana Srbske akad. zna-
nosti in umetnosti zunaj delov-
nega sestava, za stalnega člana
sodelavca Matice srbske, prejel
je tudi specialno Vukovo nagra-
do 1987 (za Ivom Andričem,
Des. Maksimovič in Pavlom Sa-
vičem) za »izjemen prispevek k
razvoju kulture v SR Srbiji in
SFRJ«.
Bil je osebno skromen, pošten
in objektiven, ni se rad glasno
razdajal navzven, čeprav tudi ni
bil znanstveni samotar, delal je
neutrudno skoraj do zadnjega
(kakor očetove čebele), zavedal
se je, da pravi znanstvenik, stro-
kovnjak pri svojem delu, ne sme
poznati odmora, sicer takoj zao-
stane (to misel je izrazil s pou-
darkom med nekim pogovorom,
ko sem bil slučajno navzoč), in
ko sem ga pred dvema, tremi leti
obiskal na njegovem stanovanju
zaradi prispevka o Slodnjaku za
5. Ptujski zbornik, sem ga našel v
preprostem meščanskem stano-
vanju, v delovni sobi pa same
omare in police, preobložene s
knjigami, knjige tudi na kavču
(menda celo na tleh), veliko
odprtih (verjetno slovarji in
znanstvene revije), kjer je še ved-
no iskal odgovor na morda drob-
na, še nerešena vprašanja, čeprav
seje pod pezo let le s težavo pre-
mikal med njimi.
Umri je 15. dec. 1989, tri dni
pred svojim rojstnim dnem. Mor-
da je še pred smrtjo dobil v roke
2. izdajo svojega Slovensko-srb-
skohrv. slovarja, ki ga je pod ko-
nec leta 1989 izdala DZS,z ob-
čutkom, da je uspešno sklenil
svoje življenjsko delo.
Slovenska akademija znanosti
in umetnosti je svojega pokojne-
ga člana počastila z žalno sejo.
Slovenske gorice (in vsa vzhodna
Štajerska) pa so z njegovo smrtjo
izgubile še enega velikega jeziko-
slovca v dolgi vrsti njegovih
predhodnikov?
Ivo Arhar
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE - IZJAVA ŠT. 416  |
Vzorec za izpolnjevanje čekov
Denominacijo dinarja spremlja tudi oživitev par, ki jih nismo
uporabljali kar nekaj časa. Plačevanje z gotovino je preprosto, zapleta
pa se pri pisanju čekov, ker morajo biti odslej izpolnjeni v najnovej-
ših dinarjih. Novi način so banke in trgovine pospremile z dokaj čud-
nimi in nedoslednimi navodili, ki bi jih bilo treba poenotiti ali pa vsaj
povedati, kaj je dovoljeno napisati, da je ček kljub vsemu še veljaven.
V navodilih za izpolnjevanje čekov je mogoče opaziti tele nedo-
slednosti:
1. Pri pisanju zneska s številko se ponekod pred parami, zapisa-
nimi z zadnjima dvema števkama, pojavlja vejica, drugod pa pika.
Dobro bi bilo, da bi pika ločevala zadnja tri mesta celih števil od
10.000 navzgor oziroma zadnjih šest mest celih števil od 1.000.000
navzgor itd. (Namesto pik je v tem primeru mogoče puščati tudi malo
večji presledek.) Zato bi bilo priporočljivo pred parami pisati vejico.
— Prav je, da navodila pri celih (okroglih) dinarjih zahtevajo dve nič-
li. (Včasih je bilo treba namesto njih pisati pomišljaj ali enačaj, pred
številskim zneskom pa enačaj.)
2. Prava zmešnjava je s pisanjem zneska z besedami. Nekatera
navodila zahtevajo samo eno besedo, npr. tristopetindvajsetdin, kai
je sprto s slovenskim pravopisom, ali stodvajset din, kar slovenski
pravopis sicer dopušča, zatem pa zahtevajo pisanje par s številko (tu-
di kadar jih ni), in to v rubriki, pred katero piše z besedami, npr. 5
50/100 ali 00/100. Krajšavo din seveda pišimo ločeno od zneska, za
pisanega z besedami (ali besedo). In kaj bi bilo narobe, če bi besedo
din ali dinarjev sploh izpustili? (Pred rubriko za zapis zneska s števil
ko je namreč že zapisana valuta, s katero plačujemo.) V katerem pri
meru bi se dalo zlorabiti ali ponarediti znesek, kadar ga pišemo z be
sedami narazen? Ali lahko vse to pišemo npr. s samimi velikimi tiska
nimi črkami, navodila ne povejo. ~ Eno od cvetk je zasadila Lju
bljanska banka, ki je pri navodilih za pisanje čekov znesek 120,00 5
besedami zapisala z veliko začetnico, z velikim s-jem. (V spodnji ru
briki — upravičencu — pa je meni osebno »seveda« zapisano z male
začetnico.) Zdaj po nekaterih trgovinah zahtevajo, da naj znesek z be
.sedami pišemo z veliko začetnico, sicer čeka ne sprejmejo, ker da ta
ko zahteva banka. (Ob tem se sprašujem, kako naj ravna prodajalec
ali bančni uslužbenec, če dobi ček, izpolnjen v neslovenskem jeziki
ali v cirilici. Problem je res obroben, ko se pojavi, pa za prizadete go
tovo osreden. Kakšno je mnenje uradnih organov o tem, saj se vsako
mur lahko zgodi, da mora izpolniti ček zunaj Slovenije. V katerem je
ziku in pisavi?)
3. Med krajem in datumom v nekaterih navodilih ni vejice. —
Zmeda je tudi pri pisanju dnevov in mesecev s številko, saj nekaten
navodila zahtevajo način 05. 01. 1990, kjer so ničle nepotrebne. Ali sc
tudi tu zapisane zaradi preprečevanja ponarejanja? Nič pa navodih
ne povejo, ali je pravilno pisanje meseca z besedo (npr. januar), da nt
govorimo o ponovno obujajočem se prosincu itd.
Opozorilo, da bo SDK nepravilno izpolnjene čeke dosledno za
vračala, je za tiste, ki jih morajo sprejemati, tako hudo, da se držijc
navodil kot pijanec plota. Vprašanje je, pri katerih navodilih SDK
sploh sme vztrajati, če pa so slovnično in pravopisno neoporečne. Za
to bi bilo dobro, če bi ta služba (z bankami vred) malo natančneje po
vedala, kaj bo še dopuščala in česa ne več.
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE Z
gostujočim članom
Petrom VVeissom
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s^slovenščino v javn;
rabi pošiljajte na naslov:
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slove
nije, Komenskega 7, Ljubljana.
VESELE POČITNICE BREZ SNEGA
Dolgčas ni bilo nikomur
Da res ni bilo nikomur dolg-
čas, je v letošnjih zimskih poči-
tnicah poskrbela Zveza prijate-
ljev mladine Ptuj skupaj s kultur-
nimi institucijami. Zvezo teles-,
nokulturnih organizacij in Klu-
bom mladih. Po dolgih letih seje
v Ptuju v počitnicah spet nekaj
dogajalo. Tisti, ki jih zanima
Začelo se je v knjižnici z obiskom Ferija Lainščka, Milivoja Mikija Ro-
sa in nastopom plesne sekcije DPD Svvoboda Ptuj. (Foto Kosi.)
šport, so se razgibali v športni
dvorani Mladika, igrali so nami-
zni tenis, košarko ali nogomet, v
plavalnem tečaju v Ptujskih to-
plicah pa se naučili plavati.
V naši redakciji so se seznanili
z novinarskim delom, v zimski li-
kovni delavnici v Pokrajinskem
muzeju v Ptuju pa z umetnostjo
slikanja. Tudi za tiste, ki jim je
bolj pri srcu glasba, je bilo po-
skrbljeno v glasbeni delavnici
Glasbene šole Karola Pahorja.
Delala je tudi gledališka delavni-
ca, v kinu so ta teden matineje,
filme pa vrtijo tudi v Klubu mla-
dih, kjer je tudi sicer vedno pol-
no in živahno. Tudi na šahiste
organizatorji niso pozabili, kot
tudi ne na tiste, ki so jim knjige
dobre prijateljice. V knjižnici se
je pravzaprav vse pričelo z Otro-
škim literarnim popoldnevom.
Počitnrce torej, kot jih že dol-
go ni bilo. Dokaz, da se da, če se
le hoče. Vsem organizatorjem in
mentorjem velja zahvala z veliko
začetnico. Hkrati pa si želimo,
da bi počitnice ne ostale v lepem
spominu le učencem in staršem,
ki so lahko bili letos malo manj v
skrbeh, kje so in kaj počno otro-
ci, ampak tudi tistim, ki odločajo
o tem, ali bomo za take dejavno-
sti namenili tudi kakšen dinar.
Trikrat hura za letošnje počitni-
ce.
Čisto za konec pa — niso bile
brez napake. Napaka pa je bila
storjena tam, kjer bi jo človek
najmanj pričakoval. V šoli. Uči-
telji so namreč zahtevali od
učencev, da se prijavijo za neko
dejavnost in jo potem tudi obi-
skujejo — obvezno. Pri togih
učenih načrtih naših šol bi bilo
pričakovati prav nasprotno.
Učenci naj bi se sami odločili, ali
se bodo udeležili kakšne od or-
ganiziranih dejavnosti, dano jim
naj bi bilo, da danes obiščejo
eno, jutri spet drugo in sami pre-
izkusijo svoje sposobnosti oziro-
ma potrdijo svoja nagnjenja ali
pa ne. Kajti počitnice niso bile
Tako je bilo v zimski likovni delavnici v Pokrajinskem muzeju. (Foto:
OM)
mišljene kot zgolj preganjanje
dolgega časa, ampak naj bi tudu
pomagale k iskanju interesa naše
mladeži, k iskanju sposobnosti
za katero od organiziranih dejav-
nosti vseh skupaj in vsakega po-
sebej. NaV
Zapuščina dr. Štefke Cobljeve
Znana, lani preminula ptujska kulturna delavka
dr. Štefka Cobelj je del svoje zapuščine volila ne-
kaj kulturnim institucijam in ptujski bolnišnici.
Njeno delo ni pustilo sledov le doma, v ptujski ob-
čini, ampak seže tudi v daljno Afriko, kjer je po-
stavila muzej v severni Somaliji in tamkajšnji na-
cionalni muzej. Njeno doktorsko delo o slikarjih
Straussih je bilo prevedeno tudi v nemščino, napi-
sala je nekaj sto katalogov, strokovnih člankov,
postavila veliko razstav in muzejskih zbirk, napi-
sala monografijo o ptujskem slikarju Janezu Me-
žanu, zadnja leta svojega življenja pa namenila
ljubiteljskim likovnikom in izdala monografijo
Ljubiteljski likovniki.
Ptujski bolnišnici je med drugim zapustila večjo
vsoto denarja. Ljudski in študijski knjižnici vse
knjige. Pokrajinskemu muzeju glasbila, slike
Umetnostni galeriji v Mariboru, doprsni kip Stan-
ka Vraza, delo Gabrijela Kolbiča, mariborski Uni-
verzitetni knjižnici, osebni arhiv Pokrajinskemu
arhivu v Mariboru, nakit in porcelan pa celjskemu
muzeju.
• Taico se je dr. Števka Cobelj zapisala v kulturno
zgodovino ne samo s svojim delom, ampak je vse
dragocenosti, ki jih je skrbno zbirala, zapustila
strokovnim institucijam in tako obogatila njihove
zbirke.
NaV
8 — ZA KRATEK ČAS
25. januar 1990 - TEDNIK
Dober den! Nedela, 21. januara. Sedim duma za pečjo in
gledam skoz okno. Vuni sunce sije in se je skoro že pomlod gor
na zimo sprovla. Mija z mojo Miciko srna včeraj že v gorici trse-
ke obrezovala. Tak je blo toplo, ke srna mogla suknje doj slečti.
To je provi narobe svet. Zdaj hi moga tak vejki sneg biti, ke bi
nam do nosa segna, če bi si doj vlegli. Jaz se še dobro spunim,
kakšne zime so negda bile. Sneg pa je tak vejki bija, ke smo si
lehko deca tunele delaU pod njim. V zodjih por letih pa smo še
sneg zavirtili, ali kak moj sosid Juža reče — zakurvali. Še za ti-
ste dvonožne lisice, ki pridejo na Pohorje smučat s celega sveta,
moremo z umetnim dežom umetni sneg delati. Saj je tudi na na-
šem Suhem Bregi že tokšna suša, da man jaz škrge čista doj vsu-
šene. Poleg suhih vodovodov in mlak bodo skoro suhi tudi vinski
polovjoki. Posebno v tistih kleteh, ge so pri hiši najvejkši borci
proti alkoholi.
Snoči srna z Mico malo po televiziji gledala, kak so se na
partijskem kongresi radi meli naši jugoslovanski delegati. Vsi so
bili za in vsi so bili proti. Pa je bilo med njimi dosti takšnih, ki se
mi zdi, da sploh neso vedli, za kaj se gre. Samo da so proti bili in
eden drugega za besede prijeli. Škoda, škoda! Tudi upokojenci
imamo zaj svojo stranko Sivih panterov. Ime je lepo, samo nikak
nam ne paše, saj je panter poskočna, elegantna in nasploh z mo-
čnimi zobmi oborožena živalca. Mi upokojenci pa smo že šajtra-
vi, puklavi in imamo vsi v povprečji .samo še tri zdrave zobe. Me-
ne moja Mica že zafrkovle in mi provi: »Ti moj panterček, sivi si
resen, (po)skočen pa čista nič več.. .« Jaz pa jo nazaj potolažin:
»Ti moja panterica, rada bila bi devica, pa si samo stara škrbla-
sta Mica .. .«
Ta pa srečno. Lepo vas pozdravla sivi panter LUJZEK.
TEDNIK - 25. januar 1990
ZA RAZVEDRILO — 9
10 - ŠPORT IN ŠE KAJ
25. januar 1990 - TEDNIK
OBVESTILO
Sporočamo vsem najemnikom grobov, ki še niso poravnali letnih
stroškov vzdrževanja starega in novega rogozniškega pokopališ-
ča za leto 1989, da to storijo najkasneje v 15 dneh po objavi. Ce-
na letnega vzdrževanja pokopališča, ki zajema odvoz odpadkov,
uporabo vode, košnjo trave, vzdrževanje čistoče poti, zimsko
službo idr, znaša:
za družinski grob 107,20 din
za enojni grob 83,10 din
Vse dodatne informacije dobite v pisarni DE POGREBNA SLU-
ŽBA na Žnidaričevem nabrežju 3, kjer dolg tudi poravnate, ali p>o
telefonu 771-641.
ROKOMET
Priznanja
in vodstvo
članov
Rokometni klub Drava in nje-
govi člani so ob prehodu leta
prejeli veliko priznanj. Na prire-
ditvi v Škofji Loki ob 40-letnici
Rokometne zveze Slovenije so
plakete zveze prejeli Zora Jeli-
nek, Robert Muhič, Milan Zu-
pane in klub, Katica Mumlek pa
je nastopila v republiški repre-
zentanci članic. Podobno je bilo
tudi na proglasitvi najboljših in
podelitvi Bloudkovih značk, kjer
pa so zaradi čudnega odnosa
vodstva ZTKO ob podelitvi vrni-
li pokal, ki ga je prejela ekipa
članic, uvrščena med najboljše
ekipe občine v letu 1989.
Člani kluba pa zelo uspešno
igrajo v medrepubliški ligi zim-
skega prvenstva Varaždina, kjer
so brez poraza v vodstvu. V so-
boto so v Varaždinu s 27:24 pre-
magali domačo Banfico, ki na-
stopa v prvi hrvaški ligi. Najbolj-
ša strelca sta bila Vrtarič s 13 in
Sagadin s 5 zadetki. V soboto se
bodo v Veliki Nedelji pomerili z
Ormožem (18.00), kjer bo dopol-
dan tudi območno prvenstvo ka-
detov. I.k.
Trstenjak tokrat
prvi
Ptujski strelec s pištolo Alojz
Trstenjak je očitno v dobri formi.
Dobre rezultate in uvrstitve na
zveznih pozitivnih turnirjih je
potrdil tudi na tretjem republi-
škem, ki je bil v Postojni. V stre-
ljanju s standardno zračno pišto-
lo je z rezultatom 572 zmagal, za-
nesljivo pa vodi tudi v republiški
dopisni ligi.
I.k.
»Sodniški« turnir
v malem nogometu
Medobčinsko društvo nogo-
metnih sodnikov Ptuj bo v sobo-
to, 27. januarja, v dvorani Mladi-
ka izvedlo tradicionalni turnir v
malem nogometu za pokale in
denarne nagrade. Začeli ga bodo
ob 9. uri, prijave pa sprejemali
pol ure prej. Ce bodo igrali tudi
s svojo ekipo, ne vemo, sodili pa
bodo zagotovo!
I.k.
Pri Ribiču so se
poslovili od
primorskih gostov
Od srede do nedelje so Ptujčani
pridno obiskovali ptujsko restavraci-
jo Ribič in segali po morskih dobro-
tah ter drugih jedilih primorske kuhi-
nje. Za obiskovalce je kuhal vodja ku-
hinje restavracije Lanterna iz Drama-
Ija Rudi Polič. Pri Ribiču seje dobro
počutil, vesel pa je bil tudi zaradi do-
brega obiska.
Prvi stiki Haloškega bisera in Go-
stinskega podjetja Jadran so dosegli
namen. Vse kaže, da jih bodo v bodo-
če okrepili. Ptujčani jim bodo obisk
vrnili. Crikvenica in Ptuj imata veliko
skupnega. Njuni turistični društvi sta
začeli delati pred 102 letoma; pri tem
je zanimivo, da je crikveniško začelo
svojo pot s postavitvijo prvih kabin
za kopalce. Primorska Crikvenica je
svojo prednost znala izkoristiti in se-
daj dobro služi od turizma, kontinen-
talni Ptuj pa kljub turistični tradiciji
svoj turistični razcvet šele napovedu-
je. Upajmo, da si bo pomagal tudi s
»posnemanjem« boljšega.
MG
Drava tretja ali prva?
JUDO
V soboto je bil sklepni del pr-
venstva v prvi republiški ligi ju-
doistov. Ekipa Gorišnice je uspe-
šno nastopila v Celju, Drava pa
na odločilnem turnirju v Pluju.
Ptujčani so pomemben dvoboj z
ekipo Iva Reya iz Celja izgubili
in so pristali na tretjem mestu.
Vendar še ni bilo odločitve pri-
stojnih organov JZS o njihovi
pritožbi na dvoboj z ljubljansko
Olimpijo (drugo ekipo), ki je po
njihovem mnenju nastopila s
preveč borci iz prve ekipe, udele-
ženke državnega prvenstva. Če
bo pritožba ugodno rešena, po-
tem bo Drava republiški prvak s
pravico nastopa na državnem pr-
venstvu, v nasprotnem primeru
pa bo tretja in se bo naprej uvr-
stila celjska ekipa (prva bo sicer
Olimpija H, ki pa nima pravice
napredovanja, ker je v višjem
rangu že njihova prva ekipa).
Borci Gorišnice so preseneče-
nje lige, saj so osvojili visoko če-
trto mesto in tako izboljšali lan-
sko uvrstitev ter si tako zaslužijo
nove čestitke. V zadnjem kolu
oziroma na zadnjem turnirju v
Celju so kljub okrnjeni postavi
(brez Plošenjaka in Tajhmana,
zato~so nastopali v težjih katego-
rijah kot običajno) najprej z 8:6
(32:30) premagali drugo ekipo
Iva Reye, nato pa z 10:4 (50:20)
še Lendavo. Nastopili so Feguš,
Blažič, Kostevc, Muršič, Petek,
Miloševič in Marin. Po dve zma-
gi so dosegli Blažič, Petek, Milo-
ševič in Marin, Feguš pa eno.
V Ptuju so tako Ptujčani kot
Celjani najprej brez težav prema-
gali ljubljansko ekipo Golovec
(Ptujčani s 13:1, Celjani pa z
12:2). Vsi so pravzaprav čakali
na medsebojni obračun, ki se je
za domačine začel uspešno s hi-
tro zmago Harterja proti Mehel-
čiču. V naslednji borbi se je Se-
nekovič dobro upiral reprezen-
Tik pred koncem akcije, v kateri je Letonja (desno) končal borbo s Pli- i
berškom. I
Ekipa J K Drava. Od desne: Hartner, Senekovič, Mernik, Vidovič, Ja-
vornik, Letonja in Murko.
tantu Čuku in izgubil v zadnji
minuti. Sledile so tri kategorije, v
katerih so domačini nekoliko ra-
zočarali, saj so vse tri izgubili -
Mernik z Oštirjem, Vidovič s
Pungerškom in Javornik z Ima-
movičem. Tako je bil dvoboj
odločen, čeprav je v nadaljeva-
nju Letonja učinkovito opravil s
Pliberškom, v supertežki katego-
riji pa reprezentant Anderle ni
uspel premagati domačina Mur-
ka, čeprav je med njima tako po
renomeju kot po kilogramih veli-
ka rezlika. Dvoboj se je končal z
zmago Iva Reye_z 9:5 (30:20), vo-
dila pa sta ga Četiš iz Ljubljane
in Mohorko iz Maribora (korekt-
no, čeprav je bilo nekaj pripomb,
kar pa je v takšnih dvobojih ra-
zumljivo). Tekst in foto:
I. kotar
Janko Bohak — hitropotezni prvak za leto 1989
Da so hitropotezni turnirji še vedno najbolj priljublje-
na oblika šahiranja, je pokazal tudi nagradni novoletni
turnir, ki se ga je udeležilo 22 igralcev. Zmagal je Rado
Brglez.
Vse leto je bilo odigranih 12 turnirjev, na katerih je so-
delovalo 31 igralcev — povprečno jih je bilo na turnirju
od 10 do 12. Kljub temu da se je Jože Cič udeležil vseh 12
turnirjev in bil vedno med prvimi štirimi, je v končni raz-
vrstitvi posebnega točkovanja osvojil le 3. mesto, saj se re-
zultat dveh najslabših turnirjev v primeru udeležbe na
vseh črta. Tako je v ciklusu hitropoteznih turnirjev za leto
1989 zmagal Janko Bohak s 152 točkami (10 turnirjev), 2.
Marko Podvršnik - 135 (8), 3. Jože Cič - 132,5 (10), 4.
Rado B.-glez ~ 109 (8), 5. Igor Iljaž ~ 102,5 (10)...
Najboljša članica je bila Anita Ličina, najboljši mladi-
nec pa Matjaž Plajnšek. Prvi trije v skupni razvrstitvi so
prejeli pokale, prvih pet uvrščenih ter najboljša članica <n
najboljši mladinec pa še knjižne nagrade. Za vse udele-
žence novoletnega turnirja pa so posamezne delovne or-
ganizacije ptujske občine prispevale praktične nagrade.
Sahisti so že 5. januarja 1990 odigrali prvi turnir v ci-
klusu turnirjev za leto 1990. Udeležilo se gaje 10 igralcev,
zmagal pa je Igor Iljaž s 16 točkami, sledijo Jože Cič 14,
Milan Šeruga 13. Boris Žlender in Oliver Težak 10 itd.
Naslednji turnirji bodo po programu: 2. februarja, 2.
marca, 6. aprila, 9. novembra in 7. decembra ob 18. uri, 4.
maja, 1. junija, 14. septembra, 5. oktobra in 26. oktobra ob
19. uri ter nagradni novoletni 2. januarja 1991 ob 9. uri v
prostorih društva (Muršičeva 7).
Silva Razlag
Gorišnica tretja v Slovenski Bistrici
V soboto, 13., in nedeljo, 14. januarja, je v Slovenski Bi-
strici potekal tradicionalni turnir judoistov za pokal po-
horskega bataljona. Tekmovali so v vseh starostnih skupi-
nah, pomerilo pa se je več kot 200 tekmovalcev iz 15 klu-
bov.
V soboto so se pomerili pionirji. Judo klub Gorišnica je
na tekmovanje poslal predvsem neizkušene tekmovalce,
ki pa so pokazali dobre borbe. Od novincev sta izstopala
Aleš Kvar, ki je nekaj vrstnikov premagal, in Filip Žnida-
rič. Izkušenejši tekmovalec Marko Petek pa se je gladko z
zmagami 10:0 prebil do medalje.
V nedeljo so se pomerili mladinci in člani. Ekipa Goriš-
nice je pri mladincih ob koncu tekmovanju imalo v finalu
kar štiri tekmovalce. Zdravko Erhatič je finalno borbo iz-
gubil in osvojil drugo mesto. Marko Petek je premagal
lanskega državnega prvaka Cihajla iz Murske Sobote in
osvojil prvo mesto, prvo mesto pa si je z gladko zmago
10:0 proti Debelaku iz Lendave priboril tudi Damijan Pe-
tek. V najtežji kategoriji (nad 85 kg) je Slavko Plošenjak
moral priznati premoč nasprotnika in osvojil je odlično
drugo mesto. Tretji mesti sta pri mladincih osvojila Fabi-
jan Korošec in Tone Plošenjak.
Pri članih je prijetno presenetil Mitja Kostevc, ki se je
najprej prebil do finala, nato pa z 10:0 premagal Vučino
iz Impola in bil zasluženo prvi. Neposredno v boju za me-
dalje pri članih so bili še Rajko Muršič, Jože Marin in Mi-
ran Plošenjak in na koncu osvojili peta mesta.
V skupnem seštevku točk turnirja je na koncu visoko
slavil Impol s 70 točkam, drugi je bil Branik s 27, tretja
Gorišnica s 24, četrta pa Murska Sobota z 20 točkami.
Miran Petek
Strelske novice
14. januarja je potekalo 4. kolo občinske lige v streljanju s serijsko zračno
puško. Na tekmovanju je sodelovalo 18 ekip. Doseženi so bili naslednji ekipni
rezultati: I. Tumiče - 1060 krogov, 2. Jože Lacko - 1057, 3. Agis I 1047, 4.
Opekar I 1037 in 5. Mip I 1031. Sledijo Vitomarci, Dornava I, Kidričevo 1,
Turnišče II, Železničar, Polenšak, Mip II, Domav^ II, Kidričevo II, Turnišče
III, Trnovska vas, Draženci in Opekar 11.
Najboljši posamezniki so bili: I. Andrej Pulko, 276 krogov, 2. Franc Simo-
nič, 270, 3. Ludvik Pšajd, 269, 4. Vlado Lovrenčič, 268, in 5. David Ribič, 267.
Do 28. januarja bodo potekala družinska izbirna tekmovanja v streljanju s
ser. zračno puško za občinsko prvenstvo. Občinsko prvenstvo (ekipno in posa-
mezno) s serijsko zračno puško za vse kategorije bo 28. januarja ob 8. uri na ob-
činskem strelišču v Mladiki.
Danica SERDINŠEK
Zmagal
Albin Žganec
Turnirja Šahovskega društva Ptuj,
ki je bil obenem kvalifikacijski za se-
stavo ekipe za nastop na 43. republi-
škem prvenstvu ter za nastop na med-
narodnem turnirju junija prihodnjega
leta, se je udeležilo 10 igralcev (igral-
cem oziroma članom društva z ratin-
gom nastop ni bil potreben). Po priča-
kovanju je zmagal M K Albin Žganec
s 7,5 točke, vendar je odločitev padla
šele v zadnjem kolu, saj so še štirje
igralci imeli možnost osvojiti prva tri
mesta. Drugo mesto je po ogorčenem
boju osvojil Oliver Težak s 7 točkami,
tretji je bil Boris Žlendar s 7 točkami,
četrti pa Tomaž Žmavc s 6 točkami.
Na peto mesto seje s 4,5 točkami uvr-
stil najboljši mladinec na turnirju Sa-
ša Prelog, ki je prav tako nastopil v
zmagoviti ekipi na republiškem pr-
venstvu. Tehnična komisija je tokrat
strogo upoštevala kriterije za sestavo
ekipe. V njej tokrat ni bilo Milana Še-
ruga in Martina Majcenoviča, saj se
nista udeležila društvenega kvalifika-
cijskega turnirja. S tem je bila dana
možnost mlajšim igralcem, kar se je
pokazalo kot dobra poteza. Tudi v
bodoče bo tehnična komisija vztraja-
la pri sprejetih kriterijih.
Silva Razlag
TEDNIK - 25. januar 1990
OGLASI IN OBJAVE - 11
27. POHORSKA ZLATA LISICA - ODLIČNO!
Zlata lisica Mateji Svet
Pohorske strmine so bile ko-
nec minulega tedna prizorišče
27. tekmovanja smučark za zlato
lisico, ki šteje tudi za tekmovanje
v svetovnem pokalu. Več kot se-
dem tisoč obiskovalcev, med ka-
terimi je bilo tudi precej Ptujča-
nov, je v soboto navdušeno plo-
skalo zmagi naše Mateje Svet v
veleslalomu in dvanajstemu me-
stu Katjuše Pušnik. V čudovitem,
sončnem vremenu, ki je v nede-
ljo privabilo okoli dvajset tisoč
obiskovalcev, pa smo bili priča
kar trojni dobri uvrstitvi naših
deklet v slalomu. Mateja Svet si
je s četrtim mestom v slalomu in
prvim mestom v veleslalomu pri-
smučala tudi zlato lisico, saj je v
skupnem seštevku bila za točko
boljša od zmagovalke nedeljske-
ga slaloma — Švicarke Vreni
Schneider. Katjuša Pušnik si je v
nedeljo prismučala odlično deve-
to mesto, presenetila pa je pred-
vsem Nataša Bokal na desetem
mestu. Žal je Veronika Šareč za-
radi napake v obeh tekmah od-
stopila.
Poleg odlično pripravljenih
prog in lepega vremena pa so k
čudovitemu vzdušju veliko pri-
spevali tudi ptujski kurenti in
folkloristi iz Cirkovc.
Direktor naših smučarskih re-
prezentanc Tone  Vogrinec ob
koncu ni mogel skrivati svojega
navdušenja in je za Tednik pove-
dal: »Fantastično, super, fanta-
stično. Tako sam ambient kot
priprava proge iz umetnega sne-
ga, odlična publika in uspehi Ju-
goslovank. Prekrasno vreme . . .
Vse, karkoli je bilo vezano na le-
tošnjo zlato lisico, sega v super-
lative in takšnih tekem si seveda
vsi želimo še naprej. Tudi v ino-
zemstvu, kjer večkrat tekmujemo
in se preverjamo v dosti težjih
razmerah in na mnogo mnogo
slabše organiziranih prireditvah.
Bravo, Mariborčani, bravo, Slo-
venija, bravo, Jugoslavija!«
Katjuša Pušnik pa je svojo
uvrstitev takole komentirala:
»Zagotovo sta bili obe tekmi ze-
lo dobri, predvsem zaradi odli-
Najboljše v nedeljskem slalomu: 1. Vreni Schneider, 2. Ida Ladstater, 3.
Patricia Chauvet, 4. Mateja Svet in 5. Monika Maierhofer.
čne smučine, in sama sem s svo-
jim nastopom zelo zadovoljna,
čeprav sem imela pred drugim
nedeljskim tekom v slalomu zelo
veliko tremo. Deveto mesto pa
sem le prismučala kljub vsemu,
lahko pa bi z malce več sreče bi-
la moja uvrstitev še boljša .. .«
Trener Jože Drobnič (z roko v
mavcu) je bil zelo ganjen: »Vsak
trener je vesel svojih uspehov,
tudi jaz, seveda, še posebej ker
vsi vemo, da smo neka majčkena
deželica, pa imamo štiri, pet de-
klet, ki se lahko skoraj popolno-
ma enakovredno kosajo z največ-
jimi smučarskimi narodi. To je
potrditev naše skupne pridnosti,
zagotovo pa je tudi veliko zado-
voljstvo za ljudi, za ljubitelje be-
lega cirkusa . . .«
Velik up jugoslovanskega žen-
skega smučanja Nataša Bokal:
»Čeprav moje vožnje niso bile
najboljše, sem s svojo slalomsko
uvrstitvijo na nedeljski tekmi ze-
lo zadovoljna. S tem sem potrdi-
la svojo letošnjo formo, s katero
v začetku nisem bila najbolj za-
dovoljna. Morda sem želela pre-
več in zato ni šlo. Sedaj z dese-
tim mestom pa sem dobila tudi
več možnosti za prvo jakostno
skupino. V nedeljo nas že čaka
nova preizkušnja v Italiji v vele-
slalomu. Vesela bom, če bom pri-
smučala med prvimi tridesetimi,
seveda pa bi bila še bolj vesela,
če bi bila boljša . . .«
M. Ozmec
Marijan Smode
danes v Blagovnici
Iz ptujske Blagovnice so nam
sporočili, da bo danes (v četrtek)
na njihovem glasbenem oddelku
od 16. do 17. ure Marijan Smode
podpisoval svojo novo kaseto
vsem, ki jo bodo v tem času ku-
pili ali pa jo že imajo. Če bi radi
srečali pevca s Koroške, potem
imate sedaj to priložnost.
1. k.
Sreča s tremi
imeni — IIL
V prejšnji številki smo objavili
dopolnilo k članku o ptujskih
trojčkih. Zaradi pomanjkanja
prostora smo bili v uredništvu
prisiljeni članek skrajšati, pri tem
pa smo nevede spremenili tudi
vsebino. Ne gre namreč za to, da
bi darovalcj^mislili le na svoj de-
nar, ne pa tia novorojenčke, kot
bi lahko sklepali iz sestavka
(skrajšanega), pač pa je denar v
mislih nekaterih, ki so prepričani,
da bi morali novinarji raziskati
celotno finančno življenje staršev
trojčkov in po možnosti objaviti
celostransko zahvalo za vse, tudi
za tiste, ki so nekoč mladim star-
šem (ko ti še niso bili starši) dali
kredit (ne gre za TGA!).
Sicer pa je bil namen našega
prvotnega članka predstaviti sre-
čno družino, družinski proračun
in darovalce pa smo pozneje
omenjali samo zato, ker se nam
zdi za malo, da morajo sedaj star-
ši trojčkov poslušati očitke o ne-
hvaležnosti. Dopolnilo k Sreči s
tremi imeni je nastalo po naši že-
lji, enako današnji — 111. del.
Če je bil kdo ob prejšnjem
članku prizadet, se mu opraviču-
jemo, še zlasti pa staršem trojč-
kov, če so morebiti imeli kakšne
nevšečnosti. In naj mali kričači
čimbolj zdravo rastejo!
Jože Šmigoc,
nam. odg. urednika
VOLILNA KONFERENCA ZDU PTUJ
Glas upokojencev je vse pomembnejši
v prostorih Društva upokojen-
cev v Ptuju, Aškerčeva ul. 9, je
bila v petek, 19. januarja, voUlna
konferenca Zveze društev upo-
kojencev občine Ptuj. V preno-
vljeni društveni sobi, ki jo krasi
že 26 plaket in priznanj, so se
zbrali delegati iz večine društev
in vabljeni gostje. Manjkali so le
delegati iz DU Majšperk, Polen-
šak in Rogoznica.
Po sprejemu poslovnika in iz-
volitvi organov konference so
sprejeli še sklep o spremembi
V ptujski občini je sedaj
okoli 11.700 upokojencev, od
tega skoraj četrtina kmečkih,
po ena petina je družinskih in
invalidskih upokojencev in le
dobra tretjina starostnih. V
članstvu društev upokojencev
je 76,4 %, ki so povezani v 24
društvih. Nazadnje je bilo
ustanovljeno DU v KS Stoper-
ce. Nimajo pa še samostojnega
društva v KS Leskovec in Ze-
tale. i
pravil, nato pa prisluhnili poro-
čilom o delu v minulem dvelet-
nem obdobju. Predsednik Miha
Kolarič je podrobno razčlenil
delo društev in njihove zveze ter
opozoril na probleme, s katerimi
se srečujejo upokojenci. Vsebino
obširnega poročila bi bilo moč
strniti v en stavek: Poglavitne na-
loge je Zveza društev upokojen-
cev reševala sproti, program dela
je bil v celoti uresničen, upoko-
jenci so prebili led anonimnosti,
uspešno so izvedli obširni pro-
gram tedna upokojencev in izda-
li brošuro, ki je bila ugodno oce-
njena.
Ugodna so bila tudi poročila o
finančnem poslovanju, komisije
za stanovanjska vprašanja upo-
kojencev in odbora za družbeni
nadzor.
V razpravi, ki jo je vsebinsko
dobro usmerjal in povezoval de-
lovni predsednik Simon Pešec,
so delegati spregovorili o kon-
kretnih problemih, ki tarejo upo-
kojence in s katerimi se srečujejo
posamezna društva.
Ob razrešnici dotedanjim or-
ganom ZDU so se posebej za-
hvalili predsedniku Mihi Kolari-
ču, ki zaradi zdravstvenega sta-
nja ni pristal na ponovno kandi-
daturo. Nato so izvolili novo
vodstvo: predsednika, podpred-
sednika, tajnika, blagajnika in še
pet članov izvršnega odbora,
3-članski odbor za družbeni nad-
zor in častno razsodišče ter skle-
nili, da naj bo delegat občinske-
ga sindikalnega sveta vsakokra-
tni predsednik Zveze društev
upokojencev.
Novoizvoljeni predsednik
Alojz Čeh je nato predlagal pro-
gram dela za naslednje dveletno
obdobje. V predlog so bili vklju-
čeni tudi sklepi in pobude iz raz-
prave. Med glavne naloge so uvr-
stili prizadevanja, da večino upo-
kojencev včlanijo v društvo in
ustanovijo društva tudi v tistih
krajevnih skupnostih,-kjer še ni-
majo društva upokojencev. Pri
tem zlasti pričakujejo več razu-
mevanja od nekaterih upokojen-
cev z višjo in visoko izobrazbo,
ki odklanjajo članstvo.
Ko je bil ukinjen stanovanjski
sklad, je to pomenilo tudi konec
gradnje stanovanj za upokojen-
ce. Zato je treba znova preučiti
možnosti, kako zagotoviti denar
za gradnjo stanovanj za upoko-
jence. Upokojenci so razpolagali
z več kot 170 stanovanji, toda iz
leta v leto ta stanovanjski fond
kopni, ker zakonodaja omogoča,
da po smrti upokojenca lahko
stanovanje obdržijo svojci.
Pokojnine nekaterih upoKo-
jencev, ki so odšli v pokoj s pol-
no delovno dobo, so nizke in ne-
sorazmerne z drugimi enako-
vrednimi poklici; to še zlasti ve-
lja za nekatere prosvetne delav-
ce. Zato si bo zveza prizadevala.
da se nesorazmerja iz preteklosti
odpravljajo. Člani pa naj svoje
zahteve sproti sporočajo višjim
organom.
Nadaljevali bodo prizadeva-
nja, da se dokončno uredijo po-
slovni prostori za delo zveze, in
nudili pomoč, da bo vsako DU v
občini imelo prostorske in druge
materialne razmere za delo. Pri
tem naj društva v okviru KS išče-
jo možnosti sofinanciranja iz
krajevnega samoprispevka.
Pripravili in izvedli bodo pro-
gram tedna upokojencev, vsem
društvom pa priporočajo, da pri-
pravijo dan upokojencev. Orga-
nizirali bodo razne ljubiteljske
aktivnosti upokojencev, podpira-
li ustanavljanje klubov upoko-
jencev v podjetjih, organizirali
srečanja in podobno. Zavzemali
se bodo tudi za ukinitev partici-
pacije za zdravstvene storitve
upokojencem, priporočali upo-
kojencem, da si uredijo prejema-
nje pokojnine prek banke, in nu-
Novo vodstvo Zveze društev
upokojencev občine Ptuj: Alojz
Ceh. predsednik izvršnega od-
bora. Mirko Bernhard. pod-
predsednik, Milena Medved,
tajnica. Hedica Longhino. hla-
gajničarka. Dragica Verbega,
predsednica odbora za družbe-
ni nadzor, Lojze Čuček, pred-
sednik častnega razsodišča.    \
dili razne druge oblike pomoči
svojim članom.
Ob koncu so govorili tudi o
volitvah. Niso se posebno stri-
njali z mariborskimi upokojenci,
ki so ustanovili celo stranko Sivi
panterji. Mnenje večine je bilo,
da upokojencem ne bi vsiljevali
neke politične opredelitve, za to
naj se odloči vsak sam. »Veliko
truda in znoja smo vložili v naš
sistem, zato upam, da se mu na
starost ne bomo izneverili,« je
dejal Miha Kolarič in pritrdili so
mu.
FF
Zlatoporočenca Galun
v soboto, 20. januarja, sta bila na matičnem uradu v Ptuju slove-
sno razglašena za zlatoporočenca LOVRENC in MARIJA GALUN
iz Skorbe 48, KS Hajdina. Poročila sta se 21. 1. 1940, ko je bilo Lo-
vrencu 28, Mariji pa 24 let. V zakonu sta imela 4 otroke in ponosna
sta, da imata danes že 11 vnukov in tudi 6 pravnukov. Lovrenc je upo-
kojeni gradbeni delavec, Marija pa je delala doma, gospodinjila in
pomagala sovaščanom. Zlatoporočencema tudi naše čestitke!
FF
Zlatoporočenca na slovesnosti v poročni dvorani matičnega urada v Ptu-
ju-
Foto: Langerholc
osebna kronika
Rodile so:
Milena Crček, Obrez 57 — de-
klico; Majda Meško, Osluševci
53 - dečka; Zlatka Juršek, Bel-
ski Vrh 60 — dečka; Zlatka Pla-
ner, Zagrebška 117 — Adrijano;
Jožica Simonič, Pobrežje 69 —
Jerneja; Danica Kurež, Podleh-
nik 43/a — deklico; Melita KikI,
Gomila 44 — Petro; Zdenka
Vindiš—Zavratnik, Sp. Leskovec
10 — Veroniko; Ljubinka Jerič,
Šalek 86, T. Velenje — Tanjo;
Sanja Veličkovič, Kraigherjeva
15 — dečka.
Poroke:
Anton Pravdič, Gajevci 27/a,
in Silva Jamnik, Gajevci 18; Mi-
ran Svenšek, Mejna cesta 13, in
Marija Mere, Mejna c. 13; Sreč-
ko Žerak, Strmec pri Rogatcu 20,
in Jelka Jus, Stoperce 75; Jožef
Lenart, Kratka ul. I, in Sabina
Stoger, Vintarovci 45/c; Beno
Fingušt, Podova 47, in Jožica
Goričan, Pongrce 12.
Umrli so:
Simon Gorjup, Stoperce 69,
roj. 1904, umrl 12. jan. 1990; Ju-
stina Gabrovec, Muršičeva 4, roj.
1922, umrla 15. jan. 1990; Terezi-
ja Potočnik, Strmec 20 pri Le-
skovcu, roj. 1913, umrla 12. jan.
1990; Pavla Trbuc, Muzejski trg
I/a, roj. 1928, umrla 16. jan.
1990; Amalija Pliberšek, Slov.
Bistrica, Vošnjakova 2, roj. 1911.,
umrla 16. jan 1990; Ivana Čeh,
Dom upok. Ptuj, roj. 1907, umrla
18. jan. 1990; Franjo Mihalinec,
Turški Vrh 59, roj. 1918, umrl 21.
jan. 1990; Štefan Žunič, Belšako-
va 32, roj. 1931, umrl 20. jan.
1990.
ČRNA KRONIKA
UBOJ V SLOVENJI VASI
Preiskovalni sodnik iz Maribo-
ra je moral v soboto, 20. januar-
ja, v hišo Slovenja vas 66. Tam je
prišlo do osebnega obračuna
med 56-letno Marijo U. in 57-le-
tnim Jožetom Drevenškom, ki
sta živela v zunajzakonski zvezi.
Po izjavah poznavalcev razmer
so bili spori med njima pogosti.
Po prvih ugotovitvah preiskave
je Marija Drevenška udarjala z
grebljico in lesenim kolom po
glavi in drugih delih telesa. S
tem mu je zadala tako hude tele-
sne poškodbe, da je za njihovimi
posledicami umrl.
V TOVORNJAK IN NA TRAV-
NIK
V sredo je po cesti od Krapine
proti Podlehniku vozil osebni av-
to Nedeljko Nuždič iz Razboja.
Pri naselju Stanošina je prehite-
val tovornjak. Nasproti mu je
pripeljal drug osebni avto, po-
skušal se mu je izogniti, zato je
zavil na desno in trčil s tovornja-
kom. Odbilo ga je s ceste na trav-
nik in tam je padel iz vozila. Hu-
do ranjenega Nuždiča so prepe-
ljali v ptujsko bolnišnico.
SMRT ZARADI NASILJA
K preiskovalnemu sodniku
Temeljnega sodišča v Mariboru
so privedli tudi 41-letnega Jožeta
Kelca   iz   Korenjaka   22,   KS
Zavrč. Utemljeno sumijo, da je
umoril 54-letno Rozalijo Krajnc,
s katero sta živela v zunajzakon-
ski zvezi. Med obdukcijo trupla
so ugotovili, da je Rozalija dobi-
la nekaj udarcev po glavi in da je
utonila v betonski cisterni za zbi-
ranje kapnice. V cisterni je bilo
nekaj nad meter vode, v njej pa
je ženska ležala z glavo naprej.
Najverjetneje je bila že brez za-
vesti, ko jo je nekdo postavil v
vodo. Upravičeno je osumljen
Jože Kelc, zato so ga tudi priprli.
FF
TEDNIK
izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK Ptuj. UREDNIŠTVO:
Franc Lačen (direktor in gla-
vni urednik), Ludvik Kotar
(odgovorni urednik), Jože
Smigoc (namestnik odgovor-
nega urednika in lektor), Šte-
fan Pušnik (tehnični ured-
nik), Jože Bračič, Ivo Ciani,
Majda Goznik, Darja Luk-
man, Martin Ozmec, Vida To-
polovec, Nataša Vodušek in
Milena Zupanič. NASLOV:
Radio-Tednik, Raičeva 6,
62250 Ptuj, p.p. 99; tel.
062/771-261 in 771-226. Celo-
letna naročnina 200.— dinar-
jev, za tujino 380.— dinarjev.
ŽIRO RAČUN pri SDK Ptuj:
52400-603-31023. Tisk: ČGP
Večer, TOZD Mariborski tisk,
Maribor. Na podlagi zakona o
obdavčevanju proizvodov in
storitev v prometu je TEDNIK
uvrščen med proizvode, za
katere se temeljni davek ne
plačuje.