Stenografien! zapisnik
sedemnajste seje
deželnega zbora kranjskega
v Ljubljani
dne 6. julija 1896.
Nazoči: Prvosednik: Deželni glavar Oton Detela. — Vladna zastopnika: G. kr. deželni predsednik baron Viktor H ein in c. kr. okrajni komisar baron Viljem Rechbach. — Vsi članovi razun: Ekscelenca knezoškof dr. J a k o b M i s s i a. — Zapisnikar: Deželni tajnik Jožef Pfeifer.
Dnevni red:
1.	Branje deželno-zborskega zapisnika XVI. seje dne 11. februarija 1896.
2.	Naznanila deželno-zborslcega predsedstva.
3.	Priloga 55. Poročilo deželnega odbora o dogovoru, ki je skleniti med deželnim odborom kranjskim in c. kr. deželno komisijo za agrarske operacije glede nastavljanja, zemljemerskega osebja za agrarske operacije.
t. Priloga 56. Poročilo deželnega, odbora o razdružitvi selslce občine Škofjaloka v dve samostojni občini.
5. Priloga 57. Poročilo deželnega odbora glede začasnega daljnega pobiranja deželnih priklad 1897. leta.
6- Priloga 58. Poročilo deželnega odbora glede dovolitve ® /° naklade na najemnino v Ribniškem trgu.
^ Priloga 59. Poročilo deželnega odbora, glede iz državnih sredstev deželi Kranjski povodom potresa dovoljenega 3°/0 posojila v znesku 1,500.000 gld.
8- Priloga 60. Poročilo deželnega odbora glede dovoljevanja triodstotnih posojil potrebnim posestnikom takih poslopij, ki jih je potres podrl ali poškodoval, iz svote 500.000 gld., ki se je dovolila deželi kranjski iz državnih
der sieöenzetznten Sitzung
tses ftraintsclißii £itntffages
in Laibach
mn 6. Inti 1896.
Ainvcsende: Vorsitzender: Landeshauptmann Otto Detela. — Regierungsvertreter: K. k. Landespräsident Victor Freiherr v. Hein und i. k. Bezirks-commissär With el m Freiherr v. R e ch b a ch. — Sämmtliche Mitglieder mit Ausnahme von: Se. Excellenz Fürstbischof Dr. Jacob Missia. — Schriftführer: Landschaftssecretär Josef Pfeifer.
Tagesordnung:
1.	Lesung des Protokolles der XVI. Landtagssitzimg born 11. Februar 1896.
2.	Mittheilungen des Landtagspräsidiums.
3.	Beilage 55. Bericht des Landesausschusses über das zwischen dem krainischen Landesausschusse und der k. k. Landescommission für agrarische Operationen, betreffend die Bestellung des geometrischen Personales für agrarische Operationen abzuschließende Übereinkommen.
4.	Beilage 56. Bericht des Landesausschnsses, betreffend die Theilung der Ortsgemeinde Bischoflack in zwei selbständige Gemeinden.
5.	Beilage 57. Bericht des Landesausschnsses inbetreff der provisorischen Weitcrcinhebung der Landesumlagen im Jahre 1897.
6.	Beilage 58. Bericht des Landesausschusses, betreffend die Bewilligung einer 5°/o Auflage von den Miethzinserträgnissen im Markte Reifniz.
7.	Beilage 59. Bericht des Landesausschusses, betreffend das aus Staatsmitteln dem Lande Kram aus Anlass des Erdbebens gewährte 3°/o Darlehen im Betrage von 1,500.000 fl.
8.	Beilage 60. Bericht des Landesausschnsses, betreffend die Gewährung von dreiprocentigem Darlehen an hilfsbedürftige Besitzer von solchen Gebäuden in Laibach und den Land-bezirken Krams, welche durch das Erdbeben zerstört oder beschädigt wurden, aus dem dem Lande Kram aus Staatsmitteln bewilligten Betrage von 500.000 fl.
476
XVII. seja dne 6. julija 1896. —
9.	Priloga 61. Poročilo deželnega odbora o najemu 450.000 gld. posojila v regulacijske namene mestne občine Ljubljanske.
10.	Priloga 62. Poročilo deželnega odbora o zgradbi novega poslopja na mestu sedanjega dvorca.
11.	Priloga 63. Poročilo deželnega odbora glede priskrbe režijskih potrebščin in glede preskrbovanja bolnikov s hrano v deželni bolnici, porodišnici in hiralnici.
12.	Volitev jednega člana v finančni odsek.
13.	Ustno poročilo odseka za letno poročilo o letnem poročilu deželnega odbora, in sicer:
o uvodu; o § 1.: Sankcija deželnozborskih sklepov in zakonskih načrtov; o § 2.: Davki; o § 3. C: Zdravstvene reči; o § 4.: Deželne podpore; o § 7.: Deželni zavodi in zakladi; o § 8.: Šolstvo; o § 9.: Ustanove; o § 10.: Osebne stvari; o § 11.: Različne reči.
Začetek seje ob 10. uri 20 minut dopoldne.
XVII. Sitzung mn 6. Juti 1896.
9.	Beilage 61. Bericht des Landesausschusses, betreffend die Aufnahme eines Darlehens von 450.000 fl. zu Regulierungszwecken der Stadtgemeinde Laibach.
10.	Beilage 62. Bericht des Landesausschusses inbetreff des Baues eines neuen Gebäudes an Stelle der gegenwärtigen Burg.
11. Beilage 63. Bericht des Landesausschusfes, betreffend die Beistellung der Regie-Erfordernisse und der Krankenverköstigung in der Landeskranken-, Gebär- und Siechenanstalt.
12.	Wahl eines Mitgliedes in den Finanzausschuss.
13.	Mündlicher Bericht des Rechenschaftsberichtsausschusses über den Rechenschaftsbericht des Landesausschusses, und zwar:
über die Einleitung desselben; über § 1: Sanction der Landtagsbeschlüsse und Gesetzentwürfe; über § 2 : Steuern; über § 3 C: Sanitätsangelegenheiten; über § 4: Landesunterstützungen ; über § 7: Landesanstalten und Fonde; über § 8: Unterrichtswesen; über § 9: Stiftungen; über § 10: Personalangelegenheiten; über § 11: Verschiedenes.
Helsinn der Sitzung um 10 Uhr 20 Minuten Scrmittag.

Založil kranjski deželni odbor. — Tisk R. Milič-eve tiskarne.
XVII. seja dne 6. julija 1896. — XVII. Sitzung am 6. Juli 1896.
477
Deželni glavar:
Potrjujem sklepčnost visoke zbornice in otvar-jam sejo. Prosim gospoda zapisnikarja, da prečita zapisnik zadnje seje.
1. Branje deželno-zborskega zapisnika XVI. seje dne 11. februvarija 1896.
1. Lesung des Protokolles der XVI. Laud-tagssitzmlg vom 11. Februar 1896.
Tajnik Pfeifer:
(Bere zapisnik XVI. seje v nemškem jeziku. — Liest das Protokoll der XVI. Sitzung in deutscher Sprache.)
Deželni glavar:
Zeli kdo gospodov poslancev kak popravek v prečitanem zapisniku ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, izrekam, da je zapisnik XVI. seje potrjen.
2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva.
L. Mittheilungen des Landtagspräsidiums.
Deželni glavar:
(Pozvoni. — Gibt das Glockenzeichen.)
Visoki deželni zbor! Med časom, ko je bilo pretrgano naše deželno-zborsko zasedanje, zadela je britka izguba presvetlega cesarja, cesarsko rodbino in vse narode širne Avstrije.
Dne 19. maja izdihnil je svojo blago dušo nadvojvoda Karol Ludovik (Poslanci ustanejo. — Die Abgeordneten erheben sich.) in sklenil življenje, katero je bilo posvečeno presvetlemu cesarju, državi, humaniteti, vednosti in umetnosti.
Kot starejši brat presvetlega cesarja stal je najbližje cesarskemu prestolu, njegovo človekoljubje vezalo ga je pa z vsemi narodi naše države.
Nadvojvodi Karolu Ludoviku gre velika zasluga za ustanovljen j e in organizacijo človeko-Jjubnega in patrijotičnega društva „Rudečega križa“, katerega delovanje se sme šteti v čast našega stoletja. Kot pokrovitelj društva „Belega križa“ pospeševal in podpiral ie blage namene tega društva.	1
Kot protektor avstrijskega trgovinskega muzeja, tega velevažnega zavoda, pridobil si je neprecenljivih zaslug in pospeševal s tem razvoj in napredek avstrijske trgovine in industrije.
Naša dežela pa ima še posebej uzrok, obža-ovati smrt nadvojvode. V svojej milosti obljubil je bil, prevzeti protektorat našega deželnega muzeja, kadar se bo reorganizoval; ta izguba bo nam oreJ jako težko nadomestiti.
Hvaležnost in ljubezen avstrijskih narodov ohranila bo nadvojvodi Karolu Ludoviku velečastni in trajni spomin v zgodovini Avstrije. Deželni odbor je v imenu dežele Kranjske izrazil potom deželnega predsedstva globoko sožalje presvetlemu cesarju in umrlega soprogi Njeni cesarski visokosti nadvojvodinji Mariji Tereziji.
Gospodje poslanci so se uzdignili v znak globokega sožalja, kar bo zabeleženo v zapisniku današnje seje.
Velečastiti gospodje poslanci! Danes vidimo na tej (levi — linken) strani visoke zbornice sedež prazen, katerega je toliko let zasedel naš dragi tovariš kanonik Klun. Nikdar več ne bomo gledali v njegovo dobrovoljno, jasno lice, nikdar več videli prijaznih njegovih oči. Daleč od domovine, v tuji zemlji, zatisnil je poslanec Klun svoje oči dne 8. junija t. 1.
Kanonik Klun stal je četrt stoletja kot časnikar, kot deželni in državni poslanec na braniku za pravice naroda in za blagor domovine. Njegove zasluge so znane gospodom deželnim poslancem. On kot velenadarjen, neumorno delaven, vesten poslanec, bil je uzor deželnega in državnega poslanca. — Daleč od domovine, katero je toliko ljubil, za katero je živel in neumorno delal, vzdihnil je svojo dušo. Vsegamo-gočni Bog poklical ga je v dobi krepke starosti, a prihranil mu pa tudi s tem marsikatere težave in britkosti, ki čakajo človeka v dobi starosti. Bila mu je v daljni, tuji zemlji še zadnja tolažba. Ko je čutil, da mu sega mrzlo-ledeua roka do srca, prihitel je k njemu tovariš in prijatelj njegov, državni poslanec Nabergoj na pomoč; še enkrat je videl v lice starega prijatelja, brata Slovenca; še enkrat in sicer zadnjikrat je cul besede v jeziku materinem, katerega je toliko ljubil, toliko spoštoval. Sedaj pa počiva v zemlji domači, na mirodvoru, kjer počivajo njegovi prijatelji in tovariši iz deželnega zbora, Bleiweis, Robič, Zarnik, dr. Poklukar.
Ljubezen, hvaležnost in spoštovanje slovenskega naroda spremila ga je do hladne gomile in obdržala mu bo tudi trajni, častni spomin. Skorej vsi gospodje deželni poslanci zbrali so se pri pogrebu tovariša Kluna in pokazali globoko sožalje ob njegovi zgubi. Danes, ko se bo zadnjikrat zapisalo ime kanonika Kluna v zapisniku deželnega zbora, zabeležilo se bo tudi živo sožalje visoke zbornice ob njegovi nenadomestljivi zgubi.
Izročene so bile sledeče peticije:
Vodstvo deželne prisilne delalnice predloži prošnjo paznikov za zgradbo še jedne pazniške hiše.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Lukesch Giacomina, Districtsarztenswitwe in Grvß-lupp, bittet um Bewilligung einer Gnadcnpension.
(Izroči se finančnemu odseku. —=» Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
478
XVII. seja dne 6. julija 1896. —
Pečnik Franc, kane. adjunkt pri deželni pomočili pisarni prosi za dovolitev osebne doklade.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Zupanc Ivan, kane. ofieijal pri deželni polnočni pisarni, prosi za dovolitev osebne doklade.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem | Finanzausschüsse zugewiesen.)
Podobčina Vodice prosi podpore za popravo poti od Vodic do Rupnika.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem 1 Finanzausschüsse zugewiesen.)
Russbach Engelbert, gewesener Districtsarzt in i Zirkniz bittet um Bewilligung einer Gnadenpension. j
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Preinitsch Josefine, landschaftliche Irrenhaus- j arztenswitwe in Lichtenwald, bittet um Bewilligung Von Erziehungsbeiträgen.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Freyer Maria, Mnsealcustos Witwe in Laibach, bittet um Bewilligung einer Gnadengabe.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Recto rat der k. k. Karl-Franzens Universität in Graz bittet um Subvention für das Freitisch-Institut.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Die Insassen der Ortschaften Unterauersperg, Schurke und Schelimlje bitten um Subvention behufs Tieferlegung des Zemlimljicabaches.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Maria Johanna, Oberin der armen Schnlschwe-stern D. N. D. in St. Michael bei Rudolfswert, bittet um Remuneration.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod poslanec Modic izroča prošnjo Andreja Klemenca, posestnika v Planini pri Logatcu, za podporo, ker mu je poginilo več glav govedi.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschnssc zugewiesen.)
Gospod poslanec Ažman izroča prošnjo soseske Pavški Rot nad Jesenicami za podporo za napravo nove zložne občinske poti.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod poslanec Hribar izroča prošnjo učiteljske udove Ane Novak, za podporo.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Posestniki iz Orehovice in Polhoviee prosijo za izločitev iz občine Brusnice.
(Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Verwaltungsausschusse zugewiesen.)
Na vrsto pride:
XVII. Sitzung am 6. Kuli 1896.
3.	Priloga 55. Poročilo deželnega odbora o dogovoru, ki je skleniti med deželnim odborom kranjskim in c. kr. deželno komisijo za agrar-ske operacije glede nastavljanja zemljemerskega osebja za agrar-ske operacije.
3. Beilage 55. Bericht des Landesausschnffes über das zwischen dem krainischen Lan-desausschnsse und der k. k. Landescommission für agrarische Operationen, betreffend die Bestellung des geometrischen Personales snr „agrarische Operationen, abzuschließende Übereinkommen.
Abgeordneter Dr. Schalter:
Ich bitte ums Wort! Mit Rücksicht ans den Umstand, dass die Vorlage betreffend den Abschluss eines neuen Übereinkommens mit der Regierung, beziehungsweise der k. k. Landescommission für agrarische Operationen wegen Bestellung des geometrischen Personales, insoweit dieselbe jetzt in Verhandlung kommt, rein finanziellen Charakters ist, und cs sich hiebei nur um die Erhöhung der Pauschalsumme, welche das Land von nun an zu zahlen hüben wird, von 15.000 ans 20.000 fl. handelt, beantrage ich, dass diese Vorlage dem Finanzausschüsse zur Berathung zugewiesen werde.
Deželni glavar:
Gospod poslanec dr. Schaffer predlaga, da se priloga 55. izroči finančnemu odseku.
Gospodje, kateri pritrjujejo temu predlogu, izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet in se priloga 55. izroči finančnemu odseku.
Dalje pride na vrsto:
4.	Priloga 56. Poročilo deželnega odbora o razdružitvi selske občine Škofjaloka v dve samostojni občini.
4.	Beilage 56. Bericht des Landesausschusses, betreffend die Theilung der Ortsgemcinde Bischoslack in zwei selbständige Gemeinden.
(Izroči se upravnemu odseku. — 26it'd deni Verwaltungsausschusse zugewiesen.)
5.	Priloga 57. Poročilo deželnega odbora glede začasnega daljnega pobiranja deželnih priklad 1897. -e a.
5. Beilage 57. Bericht des Landesausschnffes inbetreff der provisorischen Weiterem-
479
XVII. seja due 6. julija 1896. —
XVII. Sitzung mn 6. Juli 1896.
Hebung der Landesumlagen im Jahre 1897'
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird belli Finanzausschüsse zugewiesen.)
6. Priloga 58. Poročilo deželnega odbora glede dovolitve 5°/o naklade na najemnino v Ribniškem trgu.
6.	Beilage 58. Bericht des Landesausschnsses, betreffend die Bewilligung einer 5 °/o Auflage von den Miethzinserträgnifsen im Markte Reifuiz.
(Izroči se upravnemu odseku. — Wird bellt Verwaltnngsansschusse zugewiesen.)
7.	Priloga 59. Poročilo deželnega odbora, glede iz državnih sredstev deželi Kranjski povodom potresa dovoljenega 3°/o posojila v znesku
1.500.000	goldinarjev.
7.	Beilage 59. Bericht des Landesausschnsses, betreffend das aus Staatsmitteln dem Lande Krain ans Anlass des Erdbebens gewährte 3°/o Darlehen int Betrage von
1.500.000	fl.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird bellt Finanzausschüsse zugewiesen.)
8.	Priloga 60. Poročilo deželnega odbora glede dovoljevanja triodstotnih posojil potrebnim posestnikom takih poslopij, ki jih je potres podrl ali poškodoval, iz svote
500.000	gld., ki se je dovolila deželi Kranjski iz državnih sredstev.
8, Beilage 60. Bericht des Landcsausschnsses, betreffend die Gewährung von drcitzro-centigem Darlehen an hilfsbedürftige Besitzer von solchen Gebäuden in Laibach und den Landbezirken Krams, welche durch das Erdbeben zerstört oder beschädigt wurden, ans dem dem Lande Krain aus Staatsmitteln bewilligten Betrage von 500.000 fl.
odseku. — Wird beut
9- Priloga 61. Poročilo deželnega odbora o najemu 450.000 gld. poso-
(Izroči se finančnemu
oinanzausfchusse zugewiesen.)
jila v regulacijske namene mestne občine Ljubljanske.
9.	Beilage 61. Bericht des Landesausschnsses, betreffend die Ausnahme eines Darlehens von 450.000 fl. zu Rcguliernngszwecken der Stadtgemeinde Laibach.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird beul Finanzausschüsse zugewiesen.)
10. Priloga 62. Poročilo deželnega odbora o zgradbi novega poslopja na mestu sedanjega dvorca.
10.	Beilage 62. Bericht des Landesausschnsses inbetreff des Baues eines neuen Gebäudes an Stelle der gegenwärtigen Burg.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird betn Finanzausschüsse zugewiesen.)
11.	Priloga 63. Poročilo deželnega odbora glede priskrbe režijskih potrebščin in glede preskrbo vanj a bolnikov s hrano v deželni bolnici, porodišniei in hiralnici.
11. Beilage 63. Bericht des Landesausschnsses, betreffend die Beistellung der Regieersor-derniffe und der Krankenverstzeisung in der Landeskranken-, Gebär- und Siechen-austalt.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Deželni glavar:
Na vrsto pride 19. točka, to je izvolitev enega člana v finančni odsek.
Predlagam, da se ta volitev zvrši koncem seje. (Pritrjuje se. — Zustimmung.)
Ker se visoka zbornica s tem strinja, vršila se bode volitev koncem seje in sedaj prestopimo na točko:
13. Ustno poročilo odseka za letno poročilo o letnem poročilu deželnega odbora, in sicer:
o uvoclu :
13. Mündlicher Bericht des Rechenschafts-berichtsansschnsses über den Rechenschaftsbericht des Landesausschnsses, und zwar:
über die Einleitung desselben:
Poročevalec Grasselli:
Visoka zbornica' Odsek za pretresanje letnega poročila deželnega odbora za dobo od 1. ja-
480
XVII. seja dne 6. julija 1896. — XVII. Sitzung mit 6. Juli 1896.
nuvarija do konca meseca decembra 1. 1895. je se za časa prejšnjega zasedanja posvetoval o vsem tem letnem poročilu in bo po posameznih oddelkih danes poročal.
Najprej mi je poročati o uvodu tega poročila, kjer so omenjeni posebni prigodki in stvari, tičoče se deželnega odbora glede razdelitve referatov in njegovih sej.
„Odsek za letno poročilo predlaga, da je uvod vzeti na znanje“.
Deželni glavar:
Gospod poročevalec predlaga, da se uvod letnega poročila vzame na znanje.
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati.
Gospodje, ki se strinjajo s tem predlogom, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
o § 1.: Sankcija deželnozborškili sklepov in zakonskih načrtov:
über § 1: Sanction der Landtagsbeschlüsse und Gesetzentwürfe.
Berichterstatter Z-reiljerr von Wurzöach:
Hohes Haus! Im § 1 des Rechenschaftsberichtes für das Jahr 1895 berichtet der Landesausschuss über die Erledigung der der Allerhöchsten Sanction unterbreiteten Landtagsbcschlüsse und Gesetzentwürfe.
Der Rechenschaftsberichtsausschuss hat zu diesem Paragraphe nichts zu bemerken und stellt den Antrag:
„Der hohe Landtag wolle § 1 des Rechenschaftsberichtes für das Jahr 1895 zur Kenntnis nehmen."
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati. Gospodje, ki se strinjajo s tem predlogom, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
o § 2.: Davki;
über § 2: Steuern.
Poročevalec Pfeifer:
Odsek za letno poročilo razpravljal je § 2., kateremu pripada m arg. št. 5.
Glede marg. št. 1, radi prošnje za znižanje glavne svote zemljišnega davka je omeniti sledeče:
Ko so se 1. 1870—1880 ocenjevala zemljišča, je bila glavna podlaga tej ocenitvi žitna cena in po tej ocenitvi določila se je svota zemljišnega davka 1881. 1. za dobo 15 let v znesku 371/a milijonov goldinarjev.
Ta doba poteče koncem 1896. 1. in se ima v zmislu zakona od 24. maja 1869 pregledati zemljišno davčni kataster ter zopet razdeliti in prepisati zemljišni davek.
Od prve cenitve sem premenila se je davčna podlaga, ker je padla cena žitu, lesu i. t. d. skrčil se pridelek iz vinogradov vsled poškodovanja po trtni uši in perenospori, plačila za delavce in posle pa se povekšalo.
Vse te in druge neugodne okolnosti je deželni odbor gospodski zbornici in državnemu zboru pojasnjeval v posebni ulogi s prošnjo, da se zniža glavna svota zemljišnega davka, ker kmetije ne donašajo več onega dohodka kakor pred 15. leti.
Poučna knjižica s revizijo zemljiško davčnega katastra razlaga pomen revizije ter razpravlja v lahko umevnem jeziku glavne poteze načrta do-tičnega zakona.
Knjižica podaja navod, po katerem naj bi zemljišni posestniki svoje pritožbe oglašali o previsokih tarifah, o krivični ocenitvi, o napakah glede krive uvrstitve pašnikov med gojzde i. t. d., da vse te podatke potem porabi deželna komisija za revizijo katastra ter vsaj naj hujše krivice in napake odpravi. Želeti je, da se pri reviziji katastra odstranijo najhujše napake, na katere poučna knjižica interesente opozarja, da dotični tudi sami nekoliko varujejo svoje koristi, temu namenu služi ta poljudna knjižica, ki dokazuje, da Jo je deželni odbor vestno sestavil in spisal, o čemur so se gospodje poslanci itak sami prepričali.
Pri olajšavah glede iztirjavanja davkov in pristojbin malim davkoplačevalcem nasproti se ni nič spremenilo.
Iz marg. št. 4. razvidimo tistih 11 okrajev, kateri niso bili poškodovani po kakšni vremenski ali drugi nezgodi, da jim tedaj ni bilo treba odpisati zemljišni davek.
Ostalim okrajem odpisalo se je 18.898 gld-23 kr. cesarskega davka z dokladami vred nasproti lanskemu izkazu v znesku 28.100 gld' 10 kr.
Pri marg. št. 5. glede izkaza neposrednjega davka in priklad pripomniti je, da pristojbine za iztirjanje davkov znašajo 23.218 gld. 20 kr. nasproti izkazu 1. 1893. 30.216 gld. 91/2 kr., torej za 6.997 gld. 89 kr. manj in bi bilo želeti, da bi se svota v tej rubriki leto za leto zmanjšala oziroma popolnoma zginila.
S temi opazkami nasvetuje odsek za letno poročilo:
„Visoki deželni zbor naj sklene:
Letnega poročila § 2. marg- št. 1, 2, 3, > 5 jemljejo se na znanje s pristavkom, da se gle ^ spisa poučne knjižice o reviziji zemljiško davcneg katastra izreče deželnemu odboru hvaležno pr znanje.“
Deželni glavar:
Želi kdo besede k predlogu odseka za letno se ne oglasi. — Niemand meldet sch)
XVII. seja dne 6. julija 1896. — XVII. Sitzung am 6. Juli 1886.
481
Ker ne, prosim za glasovanje. Gospodje, ki pritrjujejo ravnokar prečitanemu predlogu, izvolijo ustali.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
o § 3. C: Zdravstvene reči;
über § 3 C: Sanitätsangelegenheiten.
Poročevalec Kersnik:
Odsek za letno poročilo je pretresal § 3. lit. C. in nima k dotičnim marginalnim številkam nobene opombe napraviti. Sprejela se je v odseku neka resolucija, katero sem imel cast staviti pri obravnavi o proračunu deželnega zaklada, ki se je takrat tudi sprejela, namreč tičoča se nove izdaje zdravstvenih predpisov, ki veljajo za Kranjsko.
Zaradi tega predlagam v imenu odseka za letno poročilo danes samo:
„Visoka zbornica izvoli vzeti § 3 lit. C. marg. št. 92. do vštete 106. v vednost“.
„Visoki deželni zbor naj sklene:
Deželni odbor izdelaj v porazumljenji s slavnim deželnim šolskim svetom primem poduk na vodstva ljudskih šol v tem pomenu, da naj se pri šolskem poduku pri ugodnih prilikah kažejo žalostni nasledki požarov, in da naj se kadenje pri šolskih otrocih strogo kaznuje.
Enak opomin naj bi se razposlal tudi na občinska predstojništva in župnijske urade, da v tem pomenu vplivajo na ljudstvo“.
Deželni glavar:
Zeli kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati.
Gospodje ki se strinjajo s predlogom gospoda poročevalca, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
o § 7.: Deželni zavodi in zakladi;
liber § 7: Landesanstalten und Fonde.
Deželni glavar:
Želi kdo gospodov poslancev besede k temu predlogu gospoda poročevalca?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati.
Gospodje, ki pritrde temu predlogu odseka za letno poročilo, izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
o § 4.: Deželne podpore;
über § 4: Landesunterstützungen.
Poročevalec Ažman:
Visoka zbornica! Poročati mi je o 4. točki letnega poročila, ki govori o deželnih podporah. Iz tega poročila je razvidno, da je naša dežela zopet lansko leto velike svote izdala za podpore ali posameznim osebam, ali celim vasem in okrajem. Iz tega poročila se razvidi, da je vseh svot za te iiamene izdala 23.249 gld. v primeri s prejšnjim etoin za ^ 6.955 gld. več. Ne bom posameznih marginalnih številk navajal. Samo toliko spoznam št., da je toča prizanašala lansko leto naši ezeh. Pogorišča pa so bila zopet zelo številna peteceno leto in se je izdalo po požaru poško-ovanim 3.820 gld. Pogosti požari v naši deželi mas res morajo napolnjevati z žalostjo in strahom, er vidimo, da se premoženje in težko prisluženi v'ajcarp mnogokrat v tako malo trenutkih kon-avaJ°, in če vprašamo od kod toliko požarov, o oramo priznati, da so v največ slučajih krivi t T0?1’ se igrajo z žveplenkami ali pa 'zažigajo d ,aV’ smodite in cigarete. V tem oziru bi se v .° veliko storiti v šolah s primernim poukom, o 81 dovoljujem staviti sledečo resolucijo:
A.	Deželna prisilna delal nie a.
A.	Landes- Zwa n g s arv cits a n st alt.
Poročevalec Grasselli:
Visoka zbornica! Ker je poročevalec odsekov glede točke A § 7. letnega poročila po nujnem poslu zadržan, usojam si v njegovo ime jaz poročati o tem oddelku letnega poročila in samo z radostjo konštatujem, da je ločitev korigendov od odrastlih prisiljencev popolnoma izvedena, kar je odsek drage volje na znanje vzel, čemur bo gotovo radostno pritrdila visoka zbornica.
V obče pa predlagam, da visoka zbornica vzemi ta oddelek letnega poročila na znanje.
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, bomo glasovali. Gospodje, ki pritrjujejo nasvetu odsekovemu, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
B.	Deželni dobrodelni zavodi.
B.	L a n d e swo hlt hät i g k c i t s - A n st alt c n.
C.	Deželni muzej.
C.	L a n d e s m n s e n m.
Poročevalec Kersnik:
Prav v tistem prijetnem položaji sem tudi jaz, da zamorem samo predlagati:
„Visoka zbornica blagovoli vzeti letnega poročila § 7. lit. B in C od marg. št. 17. do*vštete 44. v vednost“.
482
XVII. seja dne 6. julija 1896. — XVII. SitzlMg tim 6. Juli 1896.
Deželni glavar:
Zeli kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati. Gospodje, ki pritrjujejo temu nasvetu, izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
O § 8.: Šolstvo.
Über § 8: Unterrichtswesen.
A. Ljudske in srednje šole.
A. Bolks- n n d Mittelschulen.
Poročevalec Ažman:
Visoka zbornica! Poročati mi je o našem šolstvu in sicer o ljudskih in srednjih šolah. Pri tem poročilu si hočem prizadevati, da kratko opra- | vim to reč. Zatorej bom kar poglavja imenoval j in ne bom posameznih marginalnih številk navajal. To, kar nam letno poročilo podaje, je nekak okvir na maierijelno stran našega šolstva, pa vender že iz tega razvidimo, da se ljudska omika od leta do leta bolj razširja in prodira korak za korakom v najdaljše kraje in kroge. Kranjska je imela 1. 1894. 828 ljudskih šol s 587 razredi in kakor nam poročilo pravi, so se lansko leto ustanovile zopet 8 šole z 12 razredi in 13 že obstoječih se je razširilo za 18 razredov, tako da bo koncem leta stanje tako; namreč 331 ljudskih šol z 617 razredi.
Poročilo o šolstvu ima štiri poglavja, namreč ustanovitev novih šol, razširjanje ljudskih šol, šole za silo in uvrščen]e učiteljskih plač. Dobro pa bi bilo, da bi se še peti in šesti oddelek nastavil, namreč peti o jezikovnih in šesti o drugih šolskih naredbah. pa da bi se ta poglavja zaznamovala z rimskimi številkami, ker so marginalne številke arabske, da se v tem oziru ne bo mogoče motiti. Tedaj predlagam, da se prvo poglavje vzame na znanje. Enako predlagam o drugem poglavji, razširjanje ljudskih šol, da se marg. št. 9.—23. vzame na znanje.
Šol za silo je ena izkazana. Pri tej priliki bi opomnil, da bi kazalo več takih šol napraviti, posebno kjer je kak duhovnik, ki se rad s šolo peča, kajti skušnja kaže, da so take šole večkrat prav koristne, troski pa so veliko manjši.
Četrto poglavje govori o uvrščenji učiteljskih plač in sega do 31. marg. št. Pri tej priliki naj že sedaj opomnim, da spoznamo, da so učiteljske plače na Kranjskem precej pičle v primeri z drugimi deželami in da bodo gotovo učitelji stopili pred visoki zbor z zahtevanjem višjih plač. Vem, da jim jih bomo privoščili in primaknili plačam, kolikor bo dežela premogla.
Marg. št. 32. govori o podporah za šolske zgradbe. Te podpore znašajo skupaj 5.700 gld. Gotovo lep znesek za nase revne deželne finance, vender taki troški niso odveč, ker bodo prinašali
gotovo stoterni sad, če so šole v pravem duhu voj ene in vzdrževane.
Glede 33. marg. št. naj se na znanje vzame, da se za zgradbo šole pri sv. Trojici od deželnega posojila ne more odpisati 300 gld., kakor se je zahtevalo.
Pri marg. št. 34. naj se enako na znanje vzame, da je deželni odbor za šolsko delamo v Jesenicah dovolil 100 gld. podpore.
Marg. št. 35. govori o novih učiteljskih službah na I. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani. Pri tej priliki je povedano, da je bilo učiteljskih služeb na ljudskih šolah po deželi vseh skupaj 579 in da je od teh uvrščenih 28 v prvi, 56 v drugi, 202 v tretji in 293 v četrti plačilni razred To naj se vzame na znanje.
Marg. št. 36. in 37. govorita o nastavljenji namestnega učitelja v Ljubljani. Ker se je pa s tem, da je namestu okrajnega šolskega nadzornika Žumra nastavljen drug učitelj, ki bo, kadar Žumer ne bi bil več nadzornik, lahko nadomesto-val ljubljanske učitelje in učiteljice, mislilo seje, da bi bilo odveč, nastaviti, posebnega namestnega učitelja. Ako pa učitelji hočejo drugače, se bodo že oglasili. Prosim, da se to vzame na znanje.
Marg. št. 38. našteva nove šolske nadzornike
za šestletno opravilno dobo.
Marg. št. 39. govori o posebnih razmerah v Dragi.
' Marg. št. 40. govori o slovenščini v 5. gimnazijskem razredu v Ljubljani in Novem mestu. Ker se ne ve, kako daleč je ta reč dozorela, mislim, da se tudi danes ne more o njej razpravljati. Torej naj se vzame na znanje.
Marg. št. 41. govori o naredbi, da naj se na nemških ljudskih šolah od tretjega razreda naprej, potem na realkah in gimnazijah vpelje slovenščina kot obligatni učni predmet in tukaj odobravam stališče deželnega odbora, ki je rekel, da naj enaka uredba velja tudi na nemških šolah za slovenščino. To naj se vzame na znanje.
Marg. št. 42. pove, da se je dala podpoia učiteljskemu društvu v Krškem.
Marg. št. 43. govori o slovenskih atlantin. To je kočljiva reč in dokler založnik nima gotovosti, da bo toliko in toliko iztisov izpečal, se ne bo spuščal v to, da bi nalešč tiskal slovenj e atlante. To je torej reč deželnega šolskega sv e a. Naj se vzame to poročilo na znanje.	..
Enako marg. št, 44.-46. Pri zadnji bi opomini, da, če se nižja gimnazija v Ljubljani prestavi i^_ teli nezdravih, nepraktičnih prostorov, naj =e nllj’ na drugo popolno gimnazijo, ki bi prvo raz menila.
Torej prosim, da se to vzame na znanje.
Deželni glavar:
Gospod poročevalec odseka za letim predlaga, da se § 8. letnega poročila lit, J. na znanje.
Želi kdo besede?	. rs.
(Nihče se ne oglasi. — Niemand ute u
XVII. seja due 6. julija 1896. — XVII Kitzmlg am 6. Juli 1896.
483
Ker ne, prosim glasovati. Gospodje, ki se strinjajo s tem predlogom, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Dalje se bo poročalo:
B. Obrtni pouk.
B. Gewerblicher Unterricht.
Poročevalec Kersnik:
Glede obrtnega pouka, o katerem govori letno poročilo v § 8. lit. B, imam samo čast predlagati, da se marg. št. 47. do vštete 62. jemlje v vednost. O marg. št. 62. pa mi je prijetna dolžnost konštatovati, da se je vender jedenkrat stara in topla želja deželnega zbora oziroma deželnega odbora izpolnila, da bi se vladni komisarji za nadzorovanje obrtnih nadaljevalnih šol vzeli iz dežele.
Gospodje se sami lahko prepričajo iz marg. št. 62., kako je slavna vlada ustregla tej želji visokega zastopa in dolžnost moja je bila le, temu občutku izraz dati.
Predlagam torej, da se marg. št. 47. do vštete 62. § 8. vzamejo v vednost.
Deželni glavar:
Predlog je, da se § 8 lit. B vzame na znanje.
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, bomo glasovali in prosim gospode, kateri pritrjujejo temu predlogu, da izvolijo ustati. (Obvelja. —- Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Na vrsto pride:
C. Deželna vinarska, sadjarska in poljedelska šola v Grmu.
C. Landes-Wein-, Obst- und Ackerbauschule in Stauden.
Poročevalec Schweiger:
Poročati hočem v kratkih potezah, toliko bolj, ker je poročilo večinoma zelo neugodno.
Marg. št. 63. govori o gospodarskem poročilu vodstva šole na Grmu. To je sicer na sebi jako obširno, ali večinoma po vsebini neugodno. Kar zadeva vinarstvo, je konštatovana trtna uš žalibog udi že na Trški gori na štirih mestih, torej na /pl1) kjer so tla dobro gnojena. To je dokaz, da • oben gnojite v sicer zadržuje razširjenje trtne uši rj ohranjuje nasade, ali končno tudi podležejo, ozelni odbor je zaukazal, pridno saditi in cepiti, n to se godi, toda poročilo vodstva zopet ni godno, ker pravi, da se je mnogo pocepilo, da rm'fn - ° upanja na to stavilo, da pa pognanki P ziabtmtev ne bodo dozoreli in da je dosti že zelenih cepičev v rasti nazaj šlo. žei "°ustvo se je pa posebej še pritožilo pri de-• uem odboru, da nima potrebnega prostora za
shranitev zimskih požlahtnitev. Deželni odbor pa je odgovoril vodstvu, da prostora je dovelj in sicer naj se v to svrho porabi velika kipelna klet, in tudi odsek je tega mnenja, da naj se deželi ne delajo novi troski, ker prostori popolnoma zadostujejo. Meni so prostori dobro znani in vem, da zadostujejo.
Kar zadeva sadjarstvo, samo toliko povem, kakor prične poročilo ,,o tem je žalostno poročati.“ Zato tudi jaz ničesar ne poročam.
Pri poljedelstvu vršilo se je vse v redu, kar pa travništvo zadeva, pravi poročilo, da se je krme pridelalo komaj polovico lanskega leta in da bo treba nekoliko krme dokupiti, pri vsem tem pa še nekoliko živine odprodati, ker drugače ne bo mogoče izhajati.
Pri gozdnarstvu je samo to povedano, da vrbe ob potoku so posekali in da pridno nasaju-jejo smrekove sadike, o vrtnarstvu pa pravi poročilo, da so največje nadloge prišle nad vrt in dasi se vse stori kar le mogoče, je rastlin vedno manj in ne kažejo pravega uspeha, in kar zadeva živinarstvo pravi poročilo:	Mlade govedine pri-
rastlo je 10 glav. S prešiči imamo letos pravo nesrečo. Pet svinj je storilo, pa le malo je prešič-kov in še od teh nam je dosti poginilo.
Torej prosim, da se marg. št. 63. vzame na znanje.
Marg. št. 64. govori o letnem izpitu in tu hočem v imenu dotičnega odseka par besed spregovoriti. Program in poročilo za leto 1894./95. pravi, da je klasifikacija prav dobro izpadla, potem pa pravi: „Ker je zanimanje za javne preskušnje vsako leto kaj majhno, opustilo se jih bode prej ko ne v bodočnosti".
Odsek za letno poročilo pa ni tega mnenja, in ko bi vodstvo prišlo s tem predlogom, bi odsek prosil deželni odbor, da naj odkloni ta nasvet, zakaj javne skušnje vplivajo z mira j na pridnost učencev in marljivost učiteljskega osebja.
Marg. št. 65.—68. govore o nekaterih perso-nalijah, marg. št. 70.—73. pa navajajo one zle gospodarje, ki so krivi, da gospodarstvo ne gre tako, kakor bi lahko šlo, trtna uš, razne živali, na prvem mestu dolgouhi zajec, ki dela mnogo škode, tako da bi bilo želeti, da dobimo že enkrat moder zakon, ki bi ga ustavil v pogubnem delu.
Marg. št. 74. poroča, da se je nekoliko dreves oddalo pogorelcem v Toplicah.
Marg. št. 75. govori o podporah, katere so dobili nekateri učenci, marg. št. 76. o nekaterih popravah, ki so bile potrebne vsled potresa, marg. št. 77. pa o nadzorovanji šole po vladnem svetniku Edvardu Machu. 0 tem za danes ne bom ničesar dalje govoril, samo to opomnim, kar je dotični deželni referent zapisal: Mach ni dobil posebno povoljnega dobrega utiša od šole, in odsek prosi deželni odbor, da preiskuje, v kolikor so pritožbe njegove opravičene in potem poskrbi, da se nedostatki odstranijo.
Najbolj jasno lice kaže zadnja marginalna številka, ki pripoveduje, da se je število "učencev jako pomnožilo in, kar je posebno dobro, da se
484
XVII. seja due 6. julija 1896. — XVII. SihUNfi Ulit 6. Juli 1896.
je dolenjska stran začela zanimati za to šolo in da je lanskega leta poslala 8 novih učencev, med tem ko jih je bilo druga leta iz Dolenjske večinoma eden ali dva.
Odsek nima staviti nobenega posebnega predloga, ampak prosim v njegovem imenu, da visoka zbornica poročilo § 8. lit. C. vzame na znanje in blagovoljno odobri.
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. —- Niemand meldet sich.)
Iver ne, bomo glasovali in prosim gospode, ki pritrjujejo odsekovemu predlogu, da izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
O § 9.: Ustanove ;
Über § 9: Stiftungen.
Der Rechcnschaftsberichtsausschnss stellt den Antrag:
„Der hohe Landtag wolle den § 9 des Rechenschaftsberichtes zur Kenntnis nehmen und beschließen:
Der Landesansschnss wird beauftragt, in der nächsten Landtagssession über die wettern zur Förderung der Errichtung einer Taubstummen- und Blindenanstalt getroffenen Maßnahmen zu berichten, und falls die 1.1. Landesregierung die Errichtung dieser Anstalt nicht selbst übernehmen sollte, inbetreff eines Bauplatzes für die Anstalt Vorschläge zu machen, hiebei jedoch vom Ankaufe des Schlosses Leopoldsrnhc abzusehen."
Deželni glavar:
Otvarjam razpravo. Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim gospode, ki se strinjajo s predlogom gospoda poročevalca, da izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Berichterstatter Freiherr r>. Wurzöach:
Hohes Haus! Der § 9 des Rechenschaftsberichtes für das Jahr 1895 betrifft die Stiftungen.
In Marg. Nr. 1 dieses Paragraphes rechtfertigt der Landesausschuss die Nichtaussührung des in der Landtagssitzung vom 5. Februar 1895 gefaßten Beschlusses.
In Marg. Nr. 2 bis 11 berichtet der Landesausschuss über die Verleihung der verschiedenen Stiftungen, ferner dass die v. Szarlichi'sche Stiftung nunmehr zur Ausführung gelangt.
Schließlich berichtet der Landesausschuss in Marg. Nr. 12 über die in Angelegenheit der Errichtung einer krainischen Taubstummen- und Blindenanstalt getroffenen Maßnahmen.
In Ausführung der Landtagsbeschlüsse vom 5. Februar 1895 beauftragte der Landesausschuss zunächst das Landcsbauamt, eine Besichtigung des Schlosses Lcopoldsruhe vorzunehmen. Ans dem diesbezüglichen Berichte des Landesbauamtes geht hervor, dass der Ankauf dieses Gutes für den gedachten Zweck nicht zu empfehlen ist.
So sehr es zu bedauern ist, dass sich die Errichtung dieser Anstalt neuerdings verzögert, so empfiehlt es sich doch, von der Inangriffnahme des Baues vorläufig abzusehen, weil es einerseits die außerordentlich erhöhten dermaligen Baupreise unthunlich erscheinen lassen, den Bau in nächster Zeit auszuführen, und weil anderseits gegenwärtig alle Kräfte des Landesbauamtes durch unaufschiebbare Arbeiten in einer Weise in Anspruch genommen sind, dass es ausgeschlossen erscheint, diesen noch die Durchführung eines andern umfangreichen Bauest zuzuweisen.
Überdies muss erwogen werden, dass sich der Landesausschuss im weitern Vollzüge der im vorigen Jahre gefassten Landtagsbeschlüsse an die k. k. Regierung mit der Anfrage gewendet hat, ob sie bereit wäre, eine Anstalt für Taubstumme und blinde Kinder ohne irgend einen Beitrag von Seite des Landes zu errichten und zu erhalten, und dass hierüber eine Antwort von Seite der k. k. Regierung bisher nicht eingelangt ist.
0 § 10.: Osebne stvari:
Über § 10: Personalangelegenheiten.
Poročevalec Grasselli:
Visoka zbornica! Letnega poročila § 10. govori o osobnih stvareh. Omenjena ni nobena stvar, ki bi odseku dala povod h kakemu predlogu in zato odsek samo predlaga, da visoka zbornica vzemi poročilo § 10. na znanje.
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Nihče! Torej prosim gospode, kateri se strinjajo s tem predlogom, da izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
O § 11.: Različne reči; Über § 11: Verschiedenes.
Poročevalec Grasselli:
V § 11. so navedene različne stvari. Nekaj je tacih, da še niso rešene pri deželnem odboru, da bodo torej prišle v visoki zbornici na vi s o, kadar bo deželni odbor poročilo o posamezni stvareh oznanil deželnemu zboru. Važni sta toc_ > kateri se tičeta računskega sklepa o satnos oj deželni nakladi in o užitninskem zakupu za 1-	'
Poročilo je jako ugodno, odsek pa sicer nuna benega povoda staviti kak predlog in zarac l s predlagam, da se vse točke § 11- vzamejo znanje.
Deželni glavar:
li kdo besede?
XV1L seja dne 6. julija 1896. — XVII. Sitzung mit 6. Juli 1896.
485
Ker ne, prosim gospode poslance, ki se strinjajo s tem predlogom, da izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
S tem je rešen dnevni red razun točke 12. to je:
12. Volitev jednega člana v finančni
odsek.
12. Wahl eines Mitgliedes in den Finanzausschuss.
Deželni glavar:
Prosim gospode poslance, da oddajo listke za to volitev.
(Zgodi se. — Geschieht.)
Gospoda poslanca župnika Kajdiža in gospoda poslanca grofa Barbo-ta prosim, da izvolita prevzeti skrutinij.
(Po prestanku. — Nach einer Pause.)
Gospod poslanec grof Barb o ima besedo, da naznani izid volitve.
Abgeordneter Graf Warb o:
Hohes Haus! Zur Wahl eines Mitgliedes in den Finanzausschuss wurden 30 Stimmzettel abgegeben. Davon lauten 26 auf den Herrn Abgeordneten Pfeifer und 4 Simmzettel sind leer.
Poslanec ces. svetnik Murnik:
Prosim besede!
Deželni glavar:
Gospod poslanec Murnik ima besedo.
Poslanec ces. svetnik Murnik:
Mi smo pri konci zasedanja in ker je pri nas navada, da vedno prihaja mnogo prošenj, da bi jih rešil visoki zbor, stavil bi z ozirom na to, da po mojem in po mnenji mnogih prijateljev utegnemo prav lahko končati zborovanje še ta teden, kar pa ne bi mogli, ako bi se morali pe- I
čati s prošnjami, ki bodo še došle, nasvet, da se vse prošnje, ki bi nam odslej došle, izroče deželnemu odboru, da jih v svojem delokrogu reši, in če misli, da jih sam ne more rešiti, predloži visoki zbornici kot prošnje v prihodnjem zasedanji.
Deželni glavar:
Gospod poslanec Murnik sta vij a nujni predlog, v katerem predlaga, da se vse peticije, ki bi odslej došle visoki zbornici, odstopijo deželnemu odboru v rešitev.
Gospodje poslanci, ki priznavajo nujnost predloga in ki se strinjajo z istim, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Predno sklepam sejo, prosim, da se gospodje udje finančnega odseka zbero in si izvolijo načelnika mesto umrlega poslanca kanonika Kluna.
V to svrho prekinem sejo.
(Po kratkem prestanku. — Nach einer kurzen Pause.)
Deželni glavar:
Gospod poslanec dr. Schaffer ima besedo.
Abgeordneter Ar. Schaffer:
Bei der soeben von den Mitgliedern des Finanzausschusses abgehaltenen Wahl wurde mit 10 von 12 Stimmen der Herr Abgeordnete Dr. Papez zum Obmanne dieses Ausschusses gewählt.
Deželni glavar:
Naznanjam, da bo prihodnja seja v četrtek 9. t. m. ob 10. uri dopoldne in sicer pridejo na dnevni red sledeče točke:
(Dnevni red glej prihodnja seja. — Tagesordnung siehe nächste Sitzung.)
Finančni odsek ima sejo jutri, 7. t. m. popoldne ob dveh in sicer se bodo zbrali gospodje člani finančnega odseka v deželni hiši v moji pisarni, ker žele, da bi imeli bližje.
Upravni odsek ima danes popoldne ob 3. uri sejo in sicer ravnotako v deželni hiši v moji pisarni.
Sklepam sejo.
Konec seje ob 12. uri opoldne. — Schluss tier Sitzung um 12 Uhr Mittag.














.



■