Poštnina plačana v gotovini. I). r#j stev. 9. 1928 mm , tr •* f , I ...... .........^v.; ?'V 'J m'! ' • »'£•' i i'•»«,7. r<' . VJ '»i.« / £ V.va F,55rl CECEBLAB^ glasilo chbelar5kega druživa M SLOVENIJO Članarino (naročnina) znaša letno 40 Din (10 Lir. 5'50 šilingov). Vsebina: Matična buba..........129 Hojev med ...........132 Važno opozorilo.........134 Kako bomo letos zazimili čebele . . . 135 0 vosku............136 Jesensko delo v panju.......137 Opazovalne postaje........139 Pesmi Cvetka Golarja.......141 Društvene vesti.........142 Vesti iz podružnic........142 Drobiž.............143 39 A .-L pantev. polnili na 10 okvir-ev z verando, skornj novih, z popolnoma izdelanim satjem, zdravimi maticami in čebelami in z zimsko zalogo medu ter 1 novo točilo za med za 3 A.-Ž. okvire, sistem Slov. čebel, društva, emajlirano, se radi selitve v inozemstvo, po povoljni ceni skupno ali posamezno takoj prodam. — — — Reflektanti naj se izvolijo obrniti na g. MIHAJLA VIDNJEVIČU, RADATUVIČI. ..Sfojftovirev sipalnik - Ideal za vsak A.-Z. panj (opisan v Čebelarju iz leta 1923, stran 100) izdeluje in ima v zalogi kleparski mojster IVAN WOSTNER v Novem Vodmatu, Zaloška cesta — nasproti šole v Mostah. Kupim veliko množino Kranjičev po ajdovi paši. — Plačam po kilogramu, panj posebej. — JAKOB PREŠEREN, p. Žirovnica (Gorenjsko). Prodom čebelnjak na vozu s 40 obljudenimi A.-Ž. panji; prodam tudi posamezne družine brez panjev ali prazen voz oziroma poljubno število družin. ANTON IVANČIČ. čebelar, Sv. Lovrenc na Dravskem polju. SUskalnico za voseh dobro ohranjeno, prodam. Cena po dogovoru. — JOŽE ŠIFRER, čebelar, Žabn ca štev. 62, pošta Škofja Loka. P..........................................................................................................................................................................................I .............................ll''B Podružnica čebelarskega društva na Jesenicah / priredi dne 8. septembra t. 1. \ j veliko čebelarsko rajanje j C v vseh prostorih gostilne „JELEN" na Savi-Jesenice. — Pričetek ob 3. uri popoldne. / / Sodeluje polnošlevilna godba kov narjev. — Vstopnina razvidna s plakatov. \ \ K obilni udeležbi vabi odbor % , »i"' i, i ■" " i........11 n " ■ 1111"111,11" " < 1111" 11111 ■" 111, >'" 11,11 ■ < ■ 11..............................................»»'"t, ,»«'">, ,n' ■■<, ■»■n1,i""ii .................i" 'n i,nr,i ni...........,i"u,š GLASILO ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI UREJUJE AVGUST BUKOVEC, LJUBLJANA, GRUBERJEVO NABREŽJE ŠTEV. 14 Sklep za uredništvo 20. dne vsakega meseca. Pisma v društvenih zadevah je nastavljali na »Čebelarsko društvo 7a Slovenijo v Ljubljani". Naslovv/a denarne in blagovne pošiljke (vosek), naročila na čebelarske potrebščine: Blagovni oddelek »Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani, lugoslov. knjigarna V Ljubljani, dne 1. septembra 1928. / Številka 9. Letnik XXX/. Matična buba. H. Peternel v Lembergu. elo važno je, da pozna čebelar življenje čebel, zlasti življenje matice, od dne in ure, ko je bilo za-leženo oplojeno jajčece, iz katerega se ima izre-diti matica, do časa, ko oplojena matica obne-more in jo čebele same odstranijo zaradi nesposobnosti, ako jih ni prehitel čebelar Ker je življenje matičine žerke ali čr-vička že dobro znano, prav tako celotno življenje matice, sem se letos odločil, opazovati tudi življenje matičine bube, ter sem izsledil važne ugotovitve, ki jih objavim s tem člankom. Ko se matičina žerka (črviček) zaprede (zabubi) in čebele njeno celico zadelajo, je navidezno mrtva, v resnici pa se ves ta čas preobraža iz črvička ali žerke v popolno bitje, ne da bi vase jemala hrano. Da je ta preobrazba naravna tajnost, je več kot gotovo, in kakor ne bo mogoče dognati tajnosti spočetja in rašče nerojenega sadu pri sesalcih, tako ne bo mogoče odkriti zadnjih vzrokov preobrazbe žuželk. Nam praktičnim čebelarjem zadostuje, da ugotovimo, v koliki meri je matičina buba v raznih svojih življenskih dobah občutljiva in za življenje sposobna. Med trenutkom, ko pokrijejo čebele ma-tičino žerko, in trenutkom, ko pregrize že razvita matica matičnik ter izleze na svetlo, je doba enega tedna. Ta doba se ne da za vsak posamezni primer izraču-niti na uro in trenutek, ker se poležejo ene matice prej, druge slej. V splošnem je pač ista kakor pri domačih kokoših. Na teh lahko opazujemo, da se nekatera pi-ščeta izvalijo že 20 dan, večina pa 21 dan, a nekatera se zapoznijo tudi do 22. dne. Moja dosedanja opazovanja so me prepričala, da najprej pregrizejo svojo zibelko matice, katerih zibelka ali matičnik je bolj v sredi prostora, ki ga čebele zasedajo, a ni prav v sredini, marveč nekako na polovici razdalje med središčem prostora in robom satja, najpozneje se izvale matice iz matičnikov, ki so na spodnjem robu sata blizu žrela. Tudi izvor matičnikov vpliva na dobo preobrazbe. Najprej za-puste zibelko matice iz zasilnih matični- kov, ki so jih napravile čebele, ko smo jim staro matico odvzeli. Zelo pravočasno se polegajo mlade matice v plemenjakih, ki so sami dali prvca, najdalj pa se godni buba v matičniku, ako čebele matico pre-legajo. Seveda ne morem navedenega trditi z vso odločnostjo, čeprav sem zasledoval čas godenja matic vsaj že desetletje v večji meri. Prosim druge gospode čebelarje, ki so opazovali ta naravni pojav, da objavijo tudi oni, kaj so ugotovili. Večje važnosti, nego je ugotovitev časa, kdaj zapusti matica matičnik, je vprašanje občutljivosti bube v matičniku za spremembo toplote in za poškodbe. Jasno je, da potrebuje matičina buba toplote, saj jo potrebuje tudi odrastla čebela, ki otrpne po 8 stopnjah toplote. Ako opazujemo čebelno družino, vidimo, da so čebele posebno goste v onem delu panja, kjer so matičniki, tako da nas pogled v panj skozi okno takoj pouči, kje je iskati matičnike. Radoveden sem bil, ali je ono natrpanje čebel okoli matičnikov vzrok potrebe po veliki gorkoti za matičnike, ali pa le ljubezenski nagon čebel do bodočih hranite-ljic njihovega rodu. V ta namen sem napravil sledeče poskuse: 1. Izpostavil sem matičnike odtlej, ko so jih čebele zadelale, dotlej, ko bi matice po vsej priliki morale biti godne, ves čas toploti 20° C in 12° C. Vsa zalega v ma-tičnikih je poginila. 2. Pravkar pokrite matičnike sem izpostavil za 48 ur gorkoti 12° in 20° C ter jih nato izročil čebelnemu varstvu. Poginilo je v matičnikih vse. 3. Izpostavil sem za 48 ur že tri dni pokrite matičnike gorkoti 12° in 20° C ter jih izročil čebelnemu varstvu. Vsa zalega v matičnikih, ki so bili izpostavljeni toploti 12° C, je poginila, ena matica pa se je izlegla, dasi je bila izpostavljena 48 ur toploti 20" C. 4. Že peti dan pokrite matičnike sem izpostavil za 48 ur toploti 12" in 20° C ter jih nato vrnil čebelam. Vse normalne matice so se polegle, obtičale so le tiste, ki so bile že prej pokvarjene. Iz teh poskusov je razvidno, da prenese matičina buba največ ohlajenja v zadnjih dneh, ko je že skoraj zrela. To je bilo tudi pričakovati po analogiji z drugimi živalmi, ki prenašajo, čim razvitejše so, tem več ohlajenja. Vendar moram priznati, da sem bil zelo presenečen, ko sem ugotovil, da je matičina buba tako odporna. Čebelarji imajo glede poškodb matičnikov razna mnenja. Medtem ko nekateri trdijo, da se dado poškodovani matičniki kaj lahko zakrpati s koščkom satnice, trdijo drugi, da je vsak matičnik izgubljen, ako je preluknjan do bube. Žal, da sem porabil letos zelo mnogo matičnikov za poskuse glede poškodovanja. Ranil sem deset matičnikov toliko, da sem videl bu-bo. Pribijem, da je bil tisti dan precej hladen: bilo je v senci 12° C. Ranjene (poškodovane) matičnike sem razdelil v dve skupini po pet komadov. Eno skupino sem zakrpal s koščkom satnice, ki sem jo ogrel s svojo telesno toploto, tedaj z mečkanjem med prsti; drugo skupino matičnikov pa sem zakrpal pazljivo na ta način, da sem na špiritni svetiljki segrel koščke satnice in poškodbe zalepil tako, da so bili matičniki zopet neprodušno zaprti. Nato sem dal matičnike v matičnice, jih zaprl in izročil čebelam v varstvo. Izlegle so se samo štiri matice, in sicer vse iz matičnikov, ki sem jih neprodušno zalepil s pomočjo špiritne svetiljke. Ugotovil sem s tem, da je dejanski mogoče, poškodovane matičnike zakrpati, a zgoditi se mora to tako, da je matičnik zopet neprodušno zaprt. Pri večji toploti, ko je vosek že sam dovolj mehak, torej sredi poletja, gotovo zadostuje, da košček satnice med prsti zgnetemo in z njim potem matičnik zakrpamo. Rad bi še s poskusi ugotovil, kaj napravijo čebele z načetim ali poškodovanim matičnikom; 1. Ako dodamo en sam poškodovan, toda nezakrpan matičnik brezmatični družini, ga čebele izpraznijo, ako so v panju še drugi matičniki, ki niso poškodovani. — To sem ugotovil že v prejšnjih letih. 2. Kaj napravijo čebele v brezmatičnem panju z zakrpanim matičnikom, ako jim ga dodamo kot edinega, in kaj napravijo ž njim, ako ga dodamo s še enim nepoškodovanim vred? Mogoče je kak čitatelj »Slov. Čeb.« to že ugotovil? Blagovoli naj to objaviti! Poskusi letošnjega leta so me napotili, da sem se bavil tudi z ugotovitvijo, v koliki meri je matičina buba sposobna za življenje. Že pred leti sem se pri izrezavanju matičnikov iz panjev, katerim sem hotel preprečiti nadaljnje rojenje, vedno obžaloval, da ni mogoče porabiti vseh že skoraj godnih matičnikov. Mogoče je sicer, vtakniti matičnike v matičnice, ki jih zložimo v prazen satnik drugo na drugo in pustimo, da se polagoma poležejo. Vendar ni mogoče, dati dva taka matičnika v eno ma-tičnico, ako se skupaj držita. V takih primerih je treba en matičnik žrtvovati. Ko sem en matičnik odprl, sem našel v njem že razvito matico, a je bila že skoro bela ali kakor so rekli stari čebelarji — še v srajci. V matičnici zaprto matico, ki je bila še »v srajci«, so čebele redno pustile, da je poginila, brezmatična družina jo je celo iztirala skozi žrelo iz panja, ako sem jo čebelam dodal od zadi. Star čebelar me je takrat tolažil, češ, da čebele že vedo, kaj delajo in da taka matica ni itak za nič. Vendar sem v teku let spoznal, da velikokrat tudi čebele ne ravnajo tako, kakor bi ravnalo razumno bitje. Le opazuj-mo, kako postopajo s čebelo, ki smo jo nehote pri delu v panju pohabili. Revico sodelavko, ki se je prav za prav žrtvovala pri 0'brambi skupnega doma, napadajo, kakor da je tujka, in jo končno iztirajo iz panja. Izkušal sem torej vzeti take negodne matice v svojo oskrbo in jim rešiti življenje. Prepričan sem bil, da mora biti mogoče, s pravilno nego ohraniti prezgodaj rojeno matico, ker je to mogoče pri vseh živalih. Vzel sem letos dvakrat po štiri take matice v oskrbo. Vsakokrat sem nekatere rešil pogina: prvič dve, drugič tri, torej od osem matic »v srajci« pet. Od teh so se oplodile štiri, ki sedaj že gospodinjijo in izalegajo enako kakor normalne. Take matice sem predvsem postavil v kraj s primerno toploto. Sodil sem, da mora biti toplote 32—35° C, to je toliko, kolikor je je v gnezdu. Pri tej toploti so si revice opomogle in so ise začele kakor mačke z nožicami snažiti. Veliko truda me je stalo, da sem vsaki vsilil požirek tekočega, a nerazredčenega medu, ker so se umikale in so hrano odklanjale,, bržkone iz slabosti in ker hrana ni bila primerna njih starosti. Saj bi v tej starosti godnele v matičniku brez hrane. Od osmih sem sedmim maticam »v srajci« hrano vsilil. Ena izmed njih se je ravnala po narodnem izreku: smrt je slajša nego med. Kakor hitro so matice začele vsrkavati med, so postale živahnejše. Že čez dobro uro so same iskale hrano in sem jih smel dati čebelam v nadaljnjo oskrbo. Drugi dan so bile že temnejše barve, vzel sem jih celo brez skrbi na pot in prenesel v drug svoj čebelnjak, ki je oddaljen od prvega 16 km. Kakor sem že omenil, so se mi štiri take matice letos oprašile, zalegajo krasno in ni nobenega znamenja, da bi bile kaj slabše od drugih, ki so se polegle normalno. Pri izrezavanju takih matičnikov je treba zelo paziti, Matičnik moramo odpreti tam, kjer je matični zadek, ne tam, kjer ga matica pregrize. Zgodi se namreč pre-rado, da odrežemo matici tipalnico, ako odpiramo matičnik pri bubini glavi. Menim, da moja trditev ni daleč od resnice, ako pravim, da čebele odklanjajo matice »v srajci« zaradi tega, ker ne jemljejo hrane. Vsakdo lahko opazuje, da začne pravočasno rojena matica takoj, ko pregrize matičnik, iskati hrano, medtem ko jo negodnice odklanjajo. Ne prodajajte medu za slepo ceno? 131 Hojev med. P. Angelus v Ljubljani. oja medi! Ko se je razširil ta glas med čebelarji, so se jim obrazi izjasnili in marsikateri se je globoko oddahnil in je rekel: Hvala Bogu! Kako pa tudi ne bi? Saj se je let. čebelarsko leto pričelo tako klaverno in do sredi maja tako žalostno, da je mnogim upadel pogum in so izgubili veselje do čebelarstva. Mnogi čebelarji so morali še celo v maju pitati, tisti pa, ki čebelam niso pokladali, so izgubili mnogo družin. Tako slabe pomladanske paše, kakršna je bila letos, se tudi stari čebelarji ne spominjajo in iz mesečnih poročil naših opazovalnic zveni topa resig-nacija — obup ne smem reči, ker pravi čebelar nikoli ne obupa. Poročilo za marec pravi, da so napredni čebelarji s pravočasnim pregledovanjem in zasilnim pitanjem rešili smrti za lakoto mnogo panjev. Poročilo za maj se glasi: Mnogi naši so-trudniki so nam javili, da tako žalostnega majniškega poročila kot letos še niso pisali. Neugodnemu marcu in aprilu je sledil najneugodnejši maj. Namesto da bi trcali, smo pitali. Število padlih plemenjakov je veliko, V juniju je prišla rešitev in julij je dal bogato žetev tistim čebelarjem, kateri so prepeljali čebele na hojevo pašo. Teh čebelarjev pa je bilo obilno in od Iga do Planine je bilo skoraj v vsaki vasi po več sto panjev čebel na paši. Ti so dobro zadeli, ker tako kot letos hoja že dolgo ni medila in take paše se tudi stari čebelarji ne spominjajo. Saj je bila skoraj nepretrgano celih šest tednov. Le včasih po hudi plohi se je nekoliko pretrgala. Od početka je bilo izločevanje sladkega soka bolj redko in je ta sok v kapljicah padal na tla. Pozneje pa, ko je suša vedno bolj pritiskala, je postal ta sok tako gost, da se je vlekel v nitkah in je bilo trcanje zelo težavno. Mnogo medu je ostalo v iz-trcanih satih in mnogo se jih je polomilo, zlasti ako so bili slabo zažičeni ali pa prav mladi. Trcali so nekateri čebelarji dvakrat, mnogi tudi trikrat. Tretje trcanje je bilo najbolj težavno in zamudno. Ne kaže, da bi povedal, kolik je bil donos od panja in svetoval bi tudi čebelarjem, naj preveč ne vpijejo in se ne hvalijo, koliko so na-točili. Dosti je, ako rečemo: Hvala Bogu, stroški letošnjega leta in še za nekoliko let nazaj so poplačani in nekaj se bo dalo še spraviti v denar, ako se bo kupčija z medom kar razvila. Čebelarji naj se glede medenja boje zapomnijo to-le : Hoja ne medi vsako leto ali pa tudi le tu pa tam in kmalu preneha. Ne prevažaj torej čebel na pašo, ako se nisi uveril, da hoja res medi in je upati večjega donosa. Tako so se čebelarji lansko leto hudo uka-nili, ko so navozili mnogo stotin panjev čebel v Logatec, pa so morali prazne in oslabljene voziti nazaj. Slana v maju je bila namreč požgala vršičke hoje in smreke in zato ni bilo medu. Hoja tudi ne medi v istem letu povsod. Tako je letos bogato medila na Krimu in po vsem gorovju tja do Planine, ni pa medila — vsaj tako so povedali čebelarji — v ribniških in gorenjskih gozdih. Hoja medi včasih le nekoliko dni, letos pa je medila nenavadno dolgo. Plohe in nevihte včasih pašo popolnoma pretrgajo in ustavijo, včasih pa začne hoja zopet mediti. Rahel, gorak in kratek dež pašo pospešuje. Dobro pašo na hoji smemo pričakovati le vsako četrto ali peto leto. Tako je bila na Krimu dobra paša 1. 1917. in nekoliko slabejša 1. 1922. Hoja, katera raste na peščenih ali granitnih tleh, medi bolj,, nego hoja, ki stoji na ap-nenih tleh. Medi pa, ako je vreme ugodno, to je, ako so dnevi vroči in soparni, noči pa hladne. Hojev med trcaj brž ko si ga vzel iz panja, in sicer v topli sobi. Letos smo se prepričali, da je med iz toplih satov gladkeje šel iz satja, nego iz satov, ki so po več ur stali na prepihu in na hladnih tleh. Pri trcanju je treba sate parkrat obrniti, da ne ostane v njih preveč medu. Paziti je tudi na to, da so sati dobro in pravilno postavljeni v točilo in tesno naslonjeni na žično mrežo, ker se sicer radi lomijo. Ako najdeš sate, ki so do tal dobro zadelani, jih ne trcaj, temveč spravi za pomladansko pitanje. Najpripravnejše pitanje čebel pomladi je, ako jim h gnezdu prislonimo sat, ki je poln medu. Pazi, da boš shranil med v dobrih posodah! Lončene posode niso za to pripravne, razen ako jim napraviš lesen obroč, ali pa, kakor je nekdo nasvetoval, da s kakim drogom napraviš v sredi posode luknjo, sicer med posodo razžene. Posoda mora biti snažna in jako vestno oprana, zlasti ako je bila prej v njej mast ali kaj sličnega. Med dobro precedi, smetano, ki se nabira zvrha, pa posnemaj. Nekateri veščaki pravijo, da je najbolje, ako se tista bela, voščena mrena na vrhu pusti, ker med najbolj trdno in zraku neprodirno zapre. Mnoge čebelarje, ki so letos dobili precej hojevega medu, skrbi, kako ga bodo spravili v denar. Ne rečem, da je ta skrb prazna. Marsikateri je imel mnogo stroškov, da je spomladi čebele ohranil žive. Kupovati je moral sladkor, satnice, posodo itd.; prevoz v pašo stane mnogo, in drugih stroškov je tudi bilo obilno. Zato bi rad kmalu kaj nazaj dobil, ker mu ie težko za denar. Ali nespametno bi bilo, ako bi med razmetaval in prodajal pod ceno. Nekateri čebelarji so za medarski trg to, kar so bolhe v pasji koži. Tarko piše ameriški čebelarski list »American Bee Journal« v letošnji julijski številki o tako imenovanih »Honey-Dumpers« - razmetal-cih medu. Ti tlačijo ceno in ne pomislijo, da ni vsako leto medovnato. Morda bo preteklo pet ali še več let, da bo hoja zopet bogato medila. Čebelar, ki je dobil letos dosti hojevega medu, naj najprej poskrbi, da ga bo dobro shranil. Med počaka lahko več let in ne izgubi prav nič na svoji vrednosti, na ceni pa celo pridobi, zlasti ako slede dobri letini slabe. Shrani pa med v dobrih, snažnih posodah, na suhem in zračnem kraju; ne smeš hraniti medu v vlažni kleti ali kaki zaduhli in smrdljivi shrambi. Ko se med dobro vleže in začne trdeti, ga trdno zapri. Ako uporabljaš za to pergamentni papir, moraš papir prej v topli vodi iz-plakniti. Ta papir je namreč pripravljen tudi z žveplom in ta povzroči plesnobo, ako pride tak papir v dotiko z medom. Treba bo na vsak način javnost bolj zainteresirati za kupovanje in uživanje medu. Pisalo se je o tem že mnogo in »Slov. Čebelar« je tudi že obljubil, da bo dal neki članek o medu natisniti v vseh slovenskih listih; toda ostalo je le pri obljubi. Brez reklame se dandanes malo proda. Reklame pa nam silno primanjkuje. Za kupčijo Slovenci menda nismo ustvarjeni. Ako bi se ljudem večkrat povedalo, kako koristen je med, n. pr. pri domačem gospodarstvu, v kuhinji, za konserviranje sadja, v zdravilstvu, pa bi bil konsum medu večji. Koliko bolj zdravi bi bili otroci, ko bi se jim na kruh namazal med, namesto da se jim pridijo zobje in kvari želodec z raznimi dragimi sladkorčki; kako lepa rdeča lica bi dobile naše bledolične gospodične, ako bi uživale več medu; kako bi se izboljšala prebava, pospešilo delovanje črev, po-krepčal želodec mnogim ljudem, ki trpe zaradi bolnega želodca in zaradi slabe prebave; kako prijetna in hladilna za bolnike je pijača iz limonade in medu; kako bi se kmalu odpravile razne bolezni v grlu zlasti pri otrocih; kako bi si z medom srce in živce okrepčali naši turisti itd.! Ali bi vse to ne zbudilo zanimanja za uživanje medu? Ali bi ne mogli naši hoteli, naše kavarne, naše planinske koče imeti na prodaj tudi med? Zakaj pa Švicarji svoj med tako dobro spravijo v denar? Zato, ker znajo delati reklamo zanj! Zato, ker pri zajtrku zraven kave ali čaja gostom nudijo tudi med! V nemškem listu sem bral tale inserat: »Gospa B. v K. Med pri švicarskem zajtrku ima seveda tudi svoj praktični namen in ni samo običaj te dežele. Med krepča pri hoji na gore, pri potovanju po ravnini, pri športu vsake vrste. Ponovno se kolesarjem uživanje medu toplo priporoča.« Takih in podobnih insera-tov bi moralo v naših listih kar mrgoleti. Kadar hoja medi, se čebelar veseli; ali redko je veselje, kateremu bi ne bilo primešane tudi nekoliko žalosti. Ko gleda čebelar svoje pridne čebelice in opazuje, kako od ranega jutra do mraka izletavajo in z delom ne prenehajo, opazi tudi, da mu panji pešajo. Delo je čebelice zdelalo in mnogo jih pomre. Družine pa se ne krčijo samo zato, ker šest tednov pri takem dela malokatera obstane, temveč tudi zato, ker je tudi plodišče zalito z medom in matica nima praznih celic za zaleganje jajčec. S pravočasnim trcanjem sicer napravimo nekoliko prostora, ali v vihri donosa so večkrat čebele hitrej še kot matice in kmalu zalijejo vsako prazno celico z medom. Ostre igle hoj razcefrajo krila marsikateri čebeli. Pomisliti je tudi treba, ali enolična prehrana s hojevim medom in pomanjkanje obnožine morebiti ne vplivata kvarno na razvoj čebelne družine. Včasih se tudi zgodi, da dobijo čebele že po 14dnevni dobri paši na hoji neko posebno bolezen, od katere se tresejo po vsem životu in ob-nemorejo tako, da jih potem zdrave čebele venkaij pomečejo. Prepričal sem se sam pri skladnici panjev mladega čebelarja, da je bilo po tleh ne samo mnogo mrtvih trotov, temveč da so se panji zaradi vročine precej razsušili in je bilo zadi za vrati mnogo mrtvic, ki so prišle v panj skozi špranje pri okencih, nazaj pa niso znale, si nisem vedel razložiti pojava, da je po tleh toliko mrtvic. Ropanja ni bilo — kako bi tudi pri taki paši prišle čebele na rop — kužne bolezni tudi ni bilo opaziti, torej je mnralo čebele uničiti le težko delo. Čebele, ki so pripeljane na hojno pašo in so se doma dobro založile z obnožino, lažje izhajajo, nego čebele, ki stalno žive v takem gozdnem kraju. Ker bo po tolikanj zaželenem dežju s hojno pašo za letos najbrž pri kraju, bi bil zdaj skrajni čas, da čebelarji iz medišč in plodišč poberejo ves gozdni med, ki ni primeren za zimsko hrano čebelam. S tem bi se pripravil prostor za matico, da bo imela kam zalegati, in tudi prostor za ajdov med. Na vsak način pa je treba v tem mesecu poskrbeti, da bo matica prav pridno zalegala, ker le tiste mladice, ki se bodo ta in drugi mesec izvalile, bodo do pomladi ostale. Tudi na hojevem medu bi čebele pre-zimile, ako bi imele pozimi le nekoliko iz-letnih dni. Ali kdo jamči, da bo zima za čebele ugodna? Najbolje je, čebele zazimiti na ajdovem medu in na nekoliko sladkorja-. Važno opozorilo. Odbor ČDZS je na seji dne 16, avgusta t, 1. ugotovil, da je še vedno precej čebelarjev, ki ne prečistijo pridelanega medu tako, kakor bi bilo želeti, V interesu čebelarjev samih je, da je med, ki ga prodajajo, popolnoma čist. Zato ga morajo takoj po točenju precediti skozi zelo gosto sito, ki pobere ves voščeni drobir, ki se napravlja pri odkrivanju satov. Na precedenem medu se napravi tekom 8 do 14 dni »smetana« — pena iz zračnih mehurčkov in voščenega drobirja, ki ga sito ni moglo vjeti- »Smetano« je treba enkrat, dvakrat posneti, da je med zvrha popolnoma gladek kakor olje, Ako nalijemo med v malo steklenico in ga držimo proti ostri luči (solncu, sve-tiljki), mora biti, če je dobro prečiščen, čist kakor olje, prosojen. Le tak med smemo imenovati prečiščen in le tak med bi smel dober in napreden čebelar prodajati. Konkurenca z medom je velika, Domač med bo zmagal le, ako ga bomo prodajali najskrbneje očiščenega in v snažnih, ličnih posodah. Kako bomo letos zazimili čebele. Joža Okorn v Škofji Loki. etos je bila ponekod bogata bira na hoji, smreki in mani. Dobri plemenjaki so prinesli lepe količine medu, katerega so jim čebelarji pridno odvzemali. Previdni čebelarji niso le pravočasno praznili me-dišč, ampak so skrbeli tudi za prostor v plodiščih. Kljub vsemu temu pa so panji ob paši nanesli v plodišča lepo zimsko zaloga. Večletne izkušnje so nam pokazale, da mana in med od iglavcev nista prikladna zimska hrana. Na takem medu zazimljeni panji skoraj redno slabo prezimijo. Mnogo panjev pa niti ne učaka pomladi, ker se že pozimi popolnoma izlete. V panjih gospodari spomladi huda griža, prav za prav nosema. Mi pa nočemo imeti opravka niti z bolnimi niti s slabimi družinami. Napreden čebelar se zaveda, da mu le pravilno zazimljeni panji jamčijo za uspeh v bodočem letu. Stavba, zidana na pesek, se pri prvi nezgodi zruši. Zato stremimo za tem,, da bomo storili vse, da bodo imeli panji po končani jesenski paši nele zadosti mladih čebel ampak tudi prikladno, zdravo zim. hrano. Večina naprednih čebelarjev je že pred prevozom čebel v ajdovo pašo plemenja-ke ponovno prestavila. V plodišču sta ostala samo dva zaležena sata z matico, ostale, z medom zalite in le deloma za-ležene sate pa so prestavili iz plodišča v medišče ter jih nadomestili z lepo izdelanimi, praznimi sati. Če bo ajdova paša količkaj dobra, se bodo plemenjaki lepo zalegli in si nabrali zadostno zimsko zalogo. V tem primeru je potem čebelar brez skrbi za svoje plemenjake. Po končani paši prestavi sata, katera je pri prestavljanju pustil v plodišču, na skrajni mesti plodišča (1. in 9. sat.); paziti mora samo, da si urede čebele gnezdo v sredini plodišča in da je panj v redu. Kaj pa, če bo ajdova paša odpovedala? Poseči bo treba po sladkorju in z njim dopolniti zimsko zalogo. Preden pa to storimo, poskrbimo, da bo v panjih čim manj mane, odnosno gozdnega medu. Po dobljenih izkušnjah ne zadostuje, ako damo vsa^ kemu panju po nekaj kilogramov sladkorja, posebno še, če so si čebele že poprej gnezdo uredile. Radi varnosti ne pokladamo samo čiste sladkorne raztopine v razmerju 1 : 1, temveč pridenemo na 4 litre raztopine eno jedilno žlico kuhinjske soli. To velja posebno za čebelnjake, kjer se pojavlja griža, odnosno nosema. Pater R. Giirtler, potovalni učitelj za čebelarstvo v Lanipri Mera-nuna južnem Tirolskem, je z velikimuspehom uporabljal to sredstvo v mnogih čebelnjakih. Čebelarji v inozemstvu, zlasti oni, ki se jim je v čebelnjakih pojavila nosema, po-kladajo jeseni plemenjakom, tudi zdravim, tako zvani Wafflerjev čaj. V 10 litrov vode denejo 15—20 gramov suhih, zmletih encijanovih korenin ter pustijo, da to eno uro vre, Povreto vodo sproti nadomeščajo z novo, tako da je vedno 10 litrov tekočine. Ko je čaj gotov, razstopijo 1 kg sladkorja v sedmih decilitrih tega čaja. Deset kilogramov sladkorja se torej raztopi v sedmih litrih čaja. To raztopino so z velikim uspehom rabili v panjih, ki jih je bila nosema močno prizadela. Po enem do dveh letih so bili vsi panji zopet zdravi. Pred pokladanjem te raztopine pa moramo odstraniti medišče! Dr. Pointner poklada panjem taninsko sladkorno raztopino. V sladkorno raztopino 1:1 (1 kg sladkorja in 1 liter vode) da 1 gr tanina. Poklada se en liter raztopine naenkrat, in sicer tople. Vsa navedena zdravila so preizkušena in jih priporočajo odlični čebelarski strokovnjaki - znanstveniki. Zanimivo bi pa bilo, ko bi čebelarji, ki jih bodo uporabljali, spomladi poročali o uspehu. To velja v prvi vrsti za čebelnjake, v katerih je bila konstatirana nosema. (ČWV© mišma i O vosku. Toma Kurbus v Rogaški Slatini. vosku se je pač že mno-pisalo, vendar mislim, da se lahko večkrat vrnemo k temu žlahtnemu pridelku. Čebele morajo imeti v svojem stanovanju trdno zgradbo, da lahko vanjo odlagajo hrano. Sicer pa piskrčke rabijo tudi za zalego. Ker se v čebeli pretaka kri po notranjih telesnih prostorih, a ne po žilah, kakor pri drugih bitjih, se tudi vosek pretvarja neposredno iz njene krvi ter ga čebela izločuje med obročki na zadku. Izpoti ga v majhnih luskinicah. Pod obročki so peterokotna ogledalca trdne oblike, ki se krijejo kakor luskine pri ribi. Pod temi so žlezice, v katerih se sokovi pretvarjajo v vosek. Z zadnjima nogama loči čebela lu-skinico, jo prenese k čeljustim, jo zgnete in slično kakor zidar prilepi na mesto, kjer jo hoče imeti. Stavba satja se vrši brez šestila in merila; to je tisto čudovito in /lepo delo, ki ga človek strme občuduje. To delo je pa mogoče le, ako je v panju obilica hrane, ker se le redilne snovi, katere so odveč, pretvarjajo v vosek. Tvo-ritev voska je ista kakor tvoritev masti pri živalih. Mir mora imeti čebela pri tem poslu in dovolj toplote, najmanj 30° C. Zaradi tega ne smemo roja zopet in zopet pregledovati, ko so čebele začele staviti satje. Zakaj s tem jih le motimo pri delu, obenem pa tudi brez potrebe ohlajamo panj. Pomisliti moramo, da je to delo za čebelo težavno. Zato proizvajajo vosek in stavijo satje le mlade in krepke čebele. Vosek je maščobi podobna snov. Da se lomiti, na toplem je mehak in se topi pri 62—63° C. Samo po tem spoznamo, ali je pristen. Če se topi pod 62" C, je mešan s cerezinom, to je z zemeljskim au rudninskim voskom, katerega pridobivajo kot stranski pridelek v rudnikih v Galiciji in v Romuniji v velikih množinah. Če pa se topi nad 63" C, mu je primešan rastlinski vosek, katerega pridelujejo iz rastlin v vzhodni Aziji, na Japonskem in Kitajskem. Vosek se topi v etru in v vročem alkoholu, vendar v tem le nekoliko. Barve je bele ali rumene. Rumeno barvo mu daje po mnenju strokovnjakov mravljinja kislina, ki jo čebele izločujejo. Vosek belijo na solncu. Tvorničarji ga kemično belijo s klorom. Pristni vosek je na lomu zrnat. Tudi po prijetnem vonju ga spoznamo. Vrzimo majhen košček na vročo ploščo štedilniKa; po vonju lahko z zanesljivostjo sklepamo na pristnost. Specifična teža mu je 0-96—097; zaradi tega plava na površini vode. Kemično je sestavljen iz 80% ogljenca (C), 13% vodenca (H) in 7—8% kisleca (O). Isto kemično sestavo ima tudi maščooa, vendar se vosek od nje zelo razločuje. Ako tej pridenemo luga, dobimo glicerin, pri vosku pa ne. Uspešno vpliva na produkcijo voska navadni sladkor. Kakor povzroča med, da matica pridno zalega, tako čebele po sladkorju marljivo gradijo. Umestno je tedaj, zlasti če je slabo vreme, da roju pokla-damo razredčen sladkor. Pri izdelavi voska je čebelam potreben tudi dušeč. Tega dobivajo čebele iz obnožine. Napravili so poskuse, pri katerih so imele čebele dovolj medu in sladkorja na razpolago, cvetnega prahu pa nič. Tedaj so čebele vosek sicer proizvajale, a so se kmalu izrabile Iz voska napravlja čebela satje, oziroma celice, ki jim pravimo tudi piskrčki. Ti so raznih oblik. V panju najdemo osnovne, prehodne, čebelne, trotje in matične celice, tedaj petero oblik. Osnovne so peterokotne. Prehodne najdemo tam, kjer če-belni piskrčki prehajajo v trotje, matične ali obratno. Piskrček za čebelo je šestero-oglat in se bliža tedaj krogu. Trotji piskrček ima isto obliko, pa je nekoliko večji. Matični piskrček je največji in mu pravimo matičnik. Pritrjen je največkrat na rob satja, v sili pa tudi v sredini. Čebele zadelavajo celice s pokrovci, ki so tudi iz voska. Na medu je pokrov raven, oziroma nekoliko uglobljen, pri zalegi pa je napet. Medeni pokrovi so iz samega voska, pokrovci zalege pa so iz mešanice voska in cvetnega prahu; zaradi tega je pokrovček luknjičav in more zrak do bube. V umetnih panjih ima satje podolžno ali pa prečno lego. Prednosti ene ali druge tukaj ne bom razlagal, ker spada to v drugo poglavje. Če pa pogledamo stavbo v kranjiču, torej stavbo, ki si jo je čebela sama zgradila, ne da bi ji čebelar z osnovami kazal pot, se nam pokaže, da čebela ta dva načina stavbe rada nekako združi in gradi pošev. Čebela že ve, kaj njeni naravi najbolj prija. Razen navadnega voska najdemo v panjih tudi še drugega — namreč tako zvano zadelavino. Ta vosek, ki je pomešan z drevesno smolo, je dišeč in lepljiv; hladen je (lomljiv. Barve je različne; rumen, rdečkast, rjav in celo črn. Okusa je grenkega in rad gori. Čebela ga nabira, da z njim izpolni razne praznine, zamaši luknje, pritrdi satje itd. V jeseni zoži ž njim tudi žrela. Vosek podelava svečar. Primešava mu zgoraj omenjeni rudninski in rastlinski vosek. Ta mešanica svečo poceni. Najlepše in najdalje gori sveča iz čistega voska, a taka bi bila dosti dražja. Vosek rabi sadjar za cepilni vosek in rabi lekarnar pri izdelovanju raznih obližev. Tudi za snaženje parketnih tal je potreben vosek. Nadalje ga primešavajo nekaterim barvam. Končno ga mora imeti zvonar. Obliko zvona izdela iz gline. V to obliko napravi napis iz voska. Ko spusti v to obliko žarečo tekočino, se vosek raztopi in na njegovo mesto stopijo črke iz brona. Zaradi vsestranske uporabe se je cena vosku obdržala, zlasti ker ga povsem nikdar ne bo mogoče nadomestiti. Jesensko delo v panju Virmašan. obro prezimovanje je ena izmed največjih in najvažnejših skrbi vsakega naprednega čebelarja. Od tega zavisi ves uspeh ali neuspeh bodočega leta. Vsaka malomarnost in površnost se maščuje. Zato danes nekoliko besed o tem, kaj mora, oziroma bi moral storiti vsak res napreden in skrben čebelar, ko se bliža zima. Rojilna doba je končana. Panji so vsi v redu, matice so vse oprašene in pridno zalegajo. Večina panjev že preganja trote. Ako si ob rojeh gledal le na število in ne tudi na kakovost rojev, združi vsaj sedaj, pred jesensko pašo, po dva in dva slabiča, da boš imel res močne družine, ki bodo mogle izkoristiti zadnjo pašo tebi in njim v korist. Ako združiš sedaj, si prihraniš delo, katero bi moral izvršiti po končani paši. Bolje je prej nego pozneje. Med ajdovo pašo, posebno pa, ko že pojenjuje, daj čebelam popoln mir vsaj toliko časa, da se izpred čebelnjaka porazgubi oni tako prijetni in dražeči duh. Ne glej vsak večer v panj, koliko celic so nanosile. Čimveč miru imajo, tem večji bo donos. Z vsakdanskim brskanjem po panjih lahko povzročiš ropanje, ko ga imaš, pa iščeš krivce povsod drugod, samo pravega ne najdeš. Krivi so vsega drugi čebelarji, samo ti ne. Ropanje se lahko napravi, težko pa ustavi. Ko se vreme izhladi in postanejo čebele mirne, tedaj pa na delo! Delaj vse lepo po vrsti in po vnaprej določenem redu. Ne skači od enega dela do drugega, ker naglica posebno sedaj ni na mestu. Rajši delaj en dan ali dva dni več, pa boš vsaj imel zavest, da si vse dobro opravil. Preglej vse panje, so li zadostno založeni z živežem vsaj do konca aprila. A.-Ž. panj mora imeti vsaj 10 kg medu; ako ima več, je tem boljše. Ako je med v panjih slab, je bolje, da ga odvzameš in čebelam dodaš sladkorja, ker so po sladkorju zdrave, medtem ko slab med,, ako je zima dolga in huda, da se žival ne more vsaj vsak mesec otrebiti, rad povzroči grižo. Sladkor raztopi v vodi v razmerju 1:1. Nekateri priporočajo kuhano, drugi pa mrzlo vodo; vseeno je, kakšno uporabiš, glavno je, da daš. Jaz raztopim vselej v mrzli vodi, pa nisem opazil še nobenih slabih posledic. Sladkorno raztopino po-kladaj v velikih porcijah, vsaj po en liter naenkrat, da je pokladanje prej končano in imajo čebele prej mir. Prevelike pa dnevne porcije ne smejo biti, ker bi čebele ne mogle predelati vsega sladkorja. Medišča izprazni; nekaj lepih medenih satov pusti za vsak primer za pomladansko pitanje, druge pa potoči. Iztočeno satje daj nazaj v medišča, da ga čebele očistijo, Ako shraniš satje mokro in je zima vlažna, rado splesni in takega čebele ne primejo rade. Zato imej omare za satje zmiraj na zračnem in suhem kraju. Kranjiče, ki jih ne nameravaš ohraniti za pleme, podri, žival pa ometi v prazne panje. Ako je sam ne potrebuješ, jo prepusti drugemu čebelarju, samo da ni treba žveplati. Dobre in mlade matice pripri v matičnice. Porabil jih boš za zamenjavo pri takih panjih, ki imajo stare in slabe matice. Tudi jaz sem leto za letom plemenja- kom jeseni čebele dodajal. Na podlagi izkušenj pa sem spoznal, da je to delo odveč in za čebele brez koristi. Pri nas podiramo panje navadno konec septembra, ko je zalega v panjih že poležena. Takrat pa imajo panji plemenjaki svoja zimska gnezda že urejena in vsako razdiranje panjev ali dodajanje čebel jim je v škodo. Dodano žival sicer po sili sprejmejo, vendar ni potem v panju prave harmonije in razmerja med dodanimi in domačimi čebelami. Dodane so in ostanejo pritepenke. Ko spomladi čistiš panje, dobiš v njih cele kupe mrtvic, v panjih, ki niso dobili tujih čebel, pa skoro ni nobene mrtve čebele. Isto je glede matic. Dodano matico sprejmejo, vendar jo včasih napadejo, kar povzroči njeno smrt med zimo. Najboljši čas za izmenjavo in doparanje matic je doba rojenja, in to sta meseca maj in junii. Ako imaš prazne panje, med v satju, rezervne matice in čebele, obljudi z njimi te panje. Čebele, ki so ometene iz več panjev skupaj, se najlaže sprijaznijo, aiko pridejo v pripravljen, toda še ne obljuden panj. Matico jim zaradi varnosti pripri za en dan v matičnico in jo izpusti šele drugi dan. Čebele se lepo sprijaznijo in urede dom po svoje. Tak panj spomladi ne zaostane, za drugimi plemenjaki. Ker vem, da se s tem marsikdo ne strinja, prosim stare in izkušene čebelarje, da povedo svoje izkušnje. Kar se enemu ne posreči, se lahko drugemu in list je za to, da vsak lahko pove svoje mnenje. Zato, čebelarji, na dan z nasveti in z izkušnjami ! A.-Ž. panjem daj pod sate v plodišče lepenko, da ostane ves drobir na njej. Pri spomladanskem čiščenju imaš potem lahko delo in točen vpogled v delo in stanje panja pozimi. Kako se lepenka pripravi, se je večkrat že opisalo; ako je ne znaš pripraviti sam, stopi do čebelarja, ki jo rabi, pa ti bo pokazal. Saj so čebelarji vobče dobri ljudje in radi pokažejo. Očiščeno satje poberi iz medišča, preglej in odberi vse trotovske stare ali po- kvarjene sate, jih poderi in prekuhaj v vosek, da ga boš imel drugo leto za satnice. Lepo in mlado satje shrani v omaro in ga zažveplaj, da uničiš zalego vešč, ki bi utegnila biti v njem. V lepem satju imaš veliko vrednost, zato pazi nanj! Ko nastopi hladno vreme, zapri medišča, vloži v panje slamnice, kranjiče zadelaj z otavo ali s starimi odejami zadi dobro, da ne bo prepiha, ker ta pozimi največ škoduje. Na žirela daj zapahe, da ne uide rovka v panj, v čebelnjak nastavi mišnice, da vse došle miši sproti poloviš, ker ti sicer napravijo občutno škodo. Ako imaš odslej še kaj opraviti v čebelnjaku,, delaj rahlo in mirno, da čebel ne razburiš. Tvoje delo za to leto je končano. Ker med letom nisi utegnil natančno brati »SI. Č.«( ga vzemi sedaj v roke in beri. Ker noben človek nikdar vsega ne ve, se tudi čebelar vse svoje življenje uči. Popravi vse čebelarsko orodje in panje, da boš imel vse pripravljeno za drugo leto ter mirnega srca čakaj lepih in toplih dni, ko se lbodo čebele zdrave in vesele zopet kopale v solnčnih žarkih sebi v korist, tebi pa v ponos in veselje. Opazovalne postaje. Jos. Verbič v Ljubljani. Mesečno poročilo za julij 1928. V juliju je jelka izborno medila. Že od leta 1917. ni bilo na tej rastlini take paše, kakor letos. Poseben blagoslov so imeli čebelarji od nje po rakitniški (krimski) in logaški planoti. Uspehe nam kaže postaja Vrhnika in začasno opazovališče v Pod-kraju pri Tomišlju. V kraje na omenjenih planotah so napeljali čebel, kot nikdar poprej. Trud pre-važevalcev ni bil zastonj. Mnogi so točili v tem mesecu po dvakrat. Pridelek pa ni bil redka, vodena brozga, kakršno še dandanes nekateri nevešči čebelarji ponujajo, temveč fin, gost, zrel med. Po barvi je bil večinoma svetlejši in bolj rumenkast nego druga leta. Jelka se je odlikovala tudi po drugih krajih, kakor poročajo od Sv. Gregorja pri Ortneku. Tudi posamezne smreke so še medile. Izločeni in nepobrani nektar se je na nekaterih listih, vejicah in vejah zaradi suše zgostil v trdo sladkorno snov in jih popolnoma pokril z belo plastjo. V začetku meseca je vabil čebele pravi kostanj, s katerega pa naše varovanke niso prinesle toliko cvetnega prahu kot v mokrih letih. Tuintam je padala mana in dajala ves mesec lep donos. Popolnoma pa je odpovedala paša ob vzhodni meji Slovenije. Iz Vržeja in Ne-deljice so pisali, da čebele niti zase niso dovolj prinesle in da so matice prenehale z zaleganjem. Slično kakor v zadnje imenovanih delih naše ožje domovine je bilo že vse leto v mnogih krajih naše države, ki so nas druga leta zalagale z medom. Domači pridelek se bo vsled tega lahko in dobro oddal. Ne zametujte ga in ne prodajajte ga po sramotno nizkih cenah, ako hočete kaj imeti od dobre letine. Glavni poročevalec prosi vse gg. opazovalce, da mu s poročilom za mesec september, torej v začetku oktobra, pošljejo podatke za letno poročilo. Napis za čebelnjak: Oj, sestrice, čebelice zlate, povabljene k rožam ste v svate! Cvetko Golar. Mesečni pregled za julij 1928. Kraj (z morsko višino) Označba opazovanega panja Panj je n a teži Toplina zraka Dni je bilo pridobi! v izgubil v v mesecu čistih dkg največ pridobil najvišja najnižja srednja mesečna izletnih deževnih s snegom oblačnih pol jasnih jasnih vetrovnih 1. 2. 3. 1. 2. 3. mesečni tretjini dkg pridobil porabil dkg dne C° Ljubljana (305 m)...... A.-Ž. 1375 490 390 50 — — 2205 _ 210 6. + 36 + 11 -j-22-7 31 5 _ 4 27 15 Vič pri Ljubljani (298 m) . . A.-Ž. 920 560 390 — — — 1870 — 170 10. + 35 + 12 + 23"- 31 4 _ _ _ 31 14 Št. Vid nad Ljubljano (314 m) A.-Ž. 480 235 820 — 55 20 745 — 130 7. + 35 + 6 + 21"- 31 9 _ _ 9 22 21 Tacen pod Šmarno goro (314 m) A.-Ž. — — — — — — — — — _ + 38 + 10 + 22-6 31 1 _ _ 2 29 9 Škofja Loka (349 m) ... A.-Ž. 285 760 — 50 — 130 865 — 105 13. + 31 + 12 + 2T5 31 4 _ _ 9 22 14 Virmaše pri Šk. Loki .... A.-Ž. 110 660 5 100 85 230 360 — 175 12. + 32 + 14 + 17"- 31 7 _ _ 9 22 22 Dobrava-Vintgar (577 m) . . A.-Ž. 210 170 — — — 90 290 — 70 4. + 34 + 10 + 22.3 30 7 _ 2 5 24 __ Javornik n. Gor. (553 m) A.-Ž, 135 200 35 60 30 30 250 — 55 14. + 32 + 10 + 21-2 31 5 _ 4 18 9 3 Dob (305 m)........ A.-Ž. 370 560 240 — — — 1170 — 50 4. + 38 + 9 + 22-2 31 6 — _ 11 20 8 Rova na Gor. (350 m) . . A.-Ž. 415 540 235 60 110 130 890 — 115 12. + 31 + 11 + 20-8 31 7 — _ 4 27 9 Breg-Križe (483 m)..... A.-Ž. 540 690 10 70 110 1S6 880 — 140 13. + 34 + 12 + 20-9 31 8 _ 2 5 24 13 Vrhnika (293 m)...... A -7 1270 1410 570 70 — 180 3000 — 240 6. + 34 + 9 + 23-7 31 2 — _ 5 26 17 Cerknica (575 m)...... A.-Ž. — — — — — — — — — _ _ _ _ _ — — _ _ _ _ Sv. Gregor pri Ortneku (736 m) A.-Ž. 1210 1820 900 — — — 3930 — 220 17. + 32 + 14 + 21-4 31 2 _ _ — 31 15 Krka (300 m)....... A.-Ž. 835 90 15 10 205 225 500 — 175 6. — — _ 31 2 — £1 4 26 13 Valpča vas p. Semiču (280 m) A.-Ž. — — — — — — — — — — + 39 + 12 + 25 5 31 1 _ 9 22 15 Novo mesto (180 m) .... A.-Ž. — — — 150 210 15 — 375 — _ + 38 + 11 + 24-3 31 1 — ___ 1 30 __ Ptuj (221 m)........ A.-Ž. — — — — — — — — — — — — — — _ — _ _ Hrastnik (250 m)...... svoj panj — — — — — — 244 — — — + 38 + 8 + 22'- 31 — — _ _ _ __ Sp. Ložnica pri Žalcu (252 m) A.-Ž. 365 225 180 75 45 25 625 — 90 3. + 26 + 8 + 17-5 31 3 — — 15 16 26 Orehova vas p, Marib. (270 m) A.-Ž. 665 465 75 125 60 80 940 — 120 7. + 35 + 13 + 29-3 31 2 — 2 6 23 6 Sv. Duh na Ostr. vrhu (536 m) A.-Ž. 60 275 5 5 — 70 265 — 40 11. + 29 + 9 + 18-4 31 7 — _ 3 28 15 Vržej pri Ljutomeru (176 m) A.-Ž. 5 — 15 30 160 110 280 — 15 30. + 36 + 10 + 23-6 31 3 — 5 11 15 20 Cezanjevci (182 m)..... A.-Ž. 10 — — — 100 100 — 190 — — + 34 + 11 + 21-4 31 3 — _ 12 19 22 Guštanj (398 m)...... A.-Ž. 154 — — 80 10 135 — 71 — — + 32 + 14 + 19-7 31 4 — _ 8 23 25 Jarenina (263 m)...... A.-Ž. — — — — — — — — — — — — — 31 4 — 2 14 15 29 Nedeljica (Beltinci) (170 m) . ? 55 — 115 150 265 140 — 385 31 3 — 1 5 25 11 Pesmi Cvetka Golarja. Na poljani. Čebelica zgodaj je vstala, zletela, kjer cvete poljana: »Zdramite se, rožne sestrice, odprite oeešca zaspana! Natakajo v čaše medico, ki v solnčnih je žarkih zorela, in vse zadiši naokoli že zgrinja se v goste čebela. Ves dan bomo kar svatovale, saj pride nas družba vesela na radostno ženitvovanje, kjer pila bo, pela čebela. Medice in rose nalijte v kozarce rdeče in plave, gostija se šumna razgrne čez holme in njive, planjave.« In ko so zaslišale rože veselo in lepo novico, oj, to se začelo je naglo umivanje z zlato rosico! Plavice in mak in zlatice se bliskajo v jutranji zarji, kot stale bi v krilih poročnih neveste mlade pred oltarji, Iz tesnih uljnakov in panjev se usipljejo sivke šumeče naprej na gostijo, na radost, kjer v kelihih med se leskeče. Metulji so žametni tudi na mladi se raj povabili, v cvetočo, prostrano dvorano še žarki z nebes so planili. Lestenci so zlati prižgani, in biseri rosni migljajo, na krilih srebrnih na svatbo poslednji še gostje šumljajo. Razlegajo se bombardoni, to godejo čmrlji za jarki, a pijejo, rajajo v cvetju čebele, metulji in žarki. V Za čebelice marljive travniki cveto in njive. Sama je doma kraljica, zlata njena perutnica drobno dečico uspava, da ne zaboli je glava. Lepo pesemce ji poje, da bo godna prej za roje Kar prignete skozi vrata se čebelic truma zlata. Žlahtne nosijo tovore, polne brente, cele gore. Vse šumi, zveni in vriska, Na mehove v.se pritiska. A kraljica modro vlada, da družina ji ne strada. Leti, čebelica! Leti mi, leti čebelica siva, Bela mu krila kot zarja se svetijo, angel nebeški cveticam zaliva, leti čebelica, daj no objeti jo! Roso jim toči in angelsko hrano, Zarjo blestečo objemi in vzemi s kanglico zlato leti čez poljano. kanglico zlato, naj angel te spremi v hišico malo med stene lesene, v satje nalijta mi mane medene! Ko čebelica mi shodi, sestra za roko jo vodi. Z njo na pašo gre medeno, gre na polje pozlačeno. vsuje v koš, da za dečicc paši. Kjer se med v cveticah lije, brž čebela se napije. Kadar sita je do grla, v panj gre medarica vrla, kar je ostalo, bo malo. Društvene vesti. TEČAJI IN PREDAVANJA. Zveza čebelarskih podružnic za mariborsko oblast priredi v septembru sledeče tečaje: 9. septembra tečaj pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah, 16. septembra tečaj za podružnico Sv. 11 j pod Turjakom v Sv. Florjanu, 23. septembra tečaj za podružnico Slovenjgradec pri čebelnjaku g. Ant. Kuharja in predavanje pri podružnici za Ormož in okolico pri Veliki Nedelji. Čebelarji, tudi nečlani se vabijo k obilni udeležbi. SEJA ŠIRŠEGA ODBORA. dne 10. maja t. 1. Navzočni so gg.: prošt Kalan, Arko, Bukovec, Arrigler, Babnik, Šmajdek, Strgar, Mesar, Močnik, Peterlin, Verbič Josip, Okorn. Opravičil se je g. Jurančič. G. predsednik otvori sejo, pozdravi vse na-vzočne, posebno še novoizvoljene odbornike. Odstop g. inšpektorja Kunaverja vzame odbor z obžalovanjem v vednost. Volitev tajnika in blagajnika. Za tajnika se izvoli g. Okorn, za blagajnika pa g. ravnatelj Mesar. Poročilo tajnika. Zahvalo dvora za pozdravni brzojav o priliki društvenega občnega zbora vzame odbor z odobravanjem na znanje. Članarino je plačalo doslej 1550 članov. Vsem podružnicam se je poslala okrožnica, da naj pošljejo • čebele v preiskavo. Ustanovljena podružnica v Podpeci se prizna. — Društvena pravila se ponatisnejo, i. s. v 500 izvodih. — »Zveza« nam je nakazala 7000 Din državne subvencije za prireditev čebelarskih predavanj in tečajev ter nam sporočila, da se bo vršil letos kongres v Skoplju, V Brnasih v kastavskem glavarstvu je izbruhnila gniloba. Na ustanovni občni zbor čebelarske podružnice v Murski Soboti pojde g. prof. Verbič. Čebelarska podružnica Sv. Lovrenc na Dravskem polju se je razpustila. Vloži se priziv v Bratuševi zadevi. Blag. oddelek. Aparat za preizkušnjo voska in lonci za izdelovalnico satnic se kupijo, ko bodo sredstva na razpolago. Cena satnic se zviša na 70 Din za kg. G. Hronek naj sporoči, koliko odškodnine zahteva za blagovnemu oddelku prepuščeno shrambo. Jubilejna kmetijska razstava. Društvo se razstave udeleži. Razstavnemu odboru se dovoli, da objavi vse za razstavo potrebne informacije, i. dr. v društvenem glasilu. Podružnici čuštanj se dovoli 500 Din podpore za nabavo stiskalnice za vosek. Prošnja g. Mišmaša se odkloni. Seja se zaključi! Jože Okorn, tajnik. Vesti iz podružnic. Ljubljanska podružnica ima prihodnjo odborovo sejo dne 12. septembra t. 1. ob 8. uri zvečer pri »Nacetu«. Podružnica Velenje ustanovljena. Zum-zum! Tako je šlo od hiše do hiše —• in kmalu je bila zbrana četa navdušenih čebelarjev iz Škal, Velenja in Št. Janža na Vinski gori. Razveseljivo je bilo, da so se zavedali bodoči člani, da je le v organizaciji moč in napredek, ter se odzvali povabilu na prvi sestanek. Moč in napredek bomo pa dosegli v organizaciji le tedaj, ako bo vodstvo dobro in sposobno in bodo člani delovali v zmislu napredka, t. j. strokovne izobrazbe. Svoje delo bomo primerjali z delom svojih ljubljenk v panju, kjer dela vse za skupni smoter. — Svojo podružnico smo ustanovili dne 22. julija 1928 v Velenju. Odbor je tale: Mlinšek Franc, učitelj v Velenju, predsednik; Jan Jožef, podpredsednik; Bratkovič, šol. upravitelj v Št. Janžu na Vinski gori, tajnik in blagajnik; Špeh Franc in Meža Alojzij odbornika, — A. Bratkovič, t. č. tajnik. Drobiž. Porazni padec cene meda. Letošnja bogata paša na jeliki je katastrofalno vplivala na ceno medu v Sloveniji. Čebelarji, ki so pridelali večje množine tega božjega daru, so ga kmalu po prvem točenju pričeli ponujati po 17 Din kilogram na debelo. Konkurenca se je kmalu prijavila in cena je začela naglo padati. Nekateri čebelarji prodajajo sedaj bojev med po 15 Din na drobno, po 14 Din pa na debelo. Nekdo ga je ponujal celo po 12 Din .. . Trpke besede mi silijo v pero, pa naj ostanejo rajši nezapisane. Resnica namreč v oči bode, meni pa ni do tega, da bi zaradi mojih besed gospod Kokošar jel zbirati gradivo za »interpelacijo« na kakem občnem zboru. Toda zamera gori, zamera doli: nekateri velečebe-lanji so prvi začeli med razmetavati za slepo ceno in s tem potisnili ceno navzdol. To bo pa usodno zlasti za male čebelarje. Velečebe-lai^ja, ki je pridelal več tisoč kilogramov medu, ne bo nizka cena tako zadela kakor malega čebelarja, ker bo kljub slepi ceni še vedno dobil za med lep kupček denarja. Pričakovali smo od čebelarjev več preudarka, več potrpežljivosti in zmisla za skupnost. Nismo se nadejali, da se bo dobil čebelar, ki bo prodajal med ceneje, nego stane sladkor. Letošnja letina nas uči, da je med čebelarji še preklicano malo zavednosti in solidarnosti in da cene medu prav za prav ne podira konsu-ment, marveč jo znižujejo čebelarji sami. Starost čebel, ki stavijo satje. Dr. G. A. Rosch je priobčil v »Zeitschrift fiir verglei-chende Physiologie«, Berlin, uspehe raziska-vanja starosti čebel, ki stavijo satje. Na podlagi obširnih in zanimivih poskusov je ugotovil, da stavijo satje v normalnem panju v poletnih mesecih čebele določene starostne skupine, to je čebele v starosti med 12. in 18. dnevom. Pri večini čebel, ki so bile stare manj kakor 12 dni, še niso bile žleze voskov-nice popolnoma razvite, pri čebelah v starosti nad 18 dni pa je ugotovil naglo propadanje teh žlez. Normalno se čebela pri stavbi satja začne udejstvovati, ko neha biti »dojilja« mlade zalege in preden prevzame nalogo obrambe panja iin nabiranja medu. Nerešeno je še vprašanje, kako je mogoče, da tudi nad 18 dni stare čebele, n. pr. pozno jeseni, lahko stavijo satje. Ali se jim razvijejo žleze voskovnice vnovič? Tudi ta nejasnost utegne biti kmalu pojasnjena. Orjaški sat. Na čebelarski razstavi v St. Gallenu v Švici je bil razstavljen 2'50 m visok in 2 m širok sat iz lepenke, ki je prazen tehtal približno 200 kg, z medom napolnjen pa 500 kg. V celicah tega sata, ki so bile v premeru po 7 cm široke, je bilo 415 polkilo-gramskih steklenic medu. V 160 celicah je bila »obnožina« (medeno pecivo), v 300 celicah pa različno stara zalega, napravljena iz sladkorne zmesi. Ves sat z vsebino vred je bil zelo spretno in lepo ponarejen ter je vzbujal splošno občudovanje. Zlasti nečebelarji so-ga opazovali z zanimanjem, ker jim ie nazorno kazal košček skrivnosti čebelnega življenja. Precejajte med! Dasi čebelarje neprestana opozarjamo, naj pazijo pri točenju zlasti na to, da je med temeljito precejen in očiščen,, se nekateri še vedno vedno ne morejo sprijazniti z mislijo, da je treba precejanju medu posvečati več pozornosti, ker s tem med le pridobi na vrednosti. Neki ljubljanski trgovec, ki je nedavno kupil večjo množino medu za izvoz v tujino, mi je potožil, da so mu nekateri čebelarji dobavili tako slabo precejen med, da ga je moral zavrniti. Kdo je imel škodo od tega? Trgovec gotovo ne! Ali je čiščenje medu za čebelarja res tako težavna stvar? Posoda za med rada rjavi. Zlasti ako se pločevina dbdrgne, n. pr. pri prevozu po železnici, se je rja takoj loti. Nekateri čebelarji so si napravili večje posode, ki imajo zunaj lesen obod iz ozkih letvic. Ta obod pa mora biti napravljen tako, da posodo lahko vzamemo iz njega. Mnogokrat se namreč pripeti, da se med v posodah strdi in ga moramo s: segrevanjem razpustiti. Če bi postavljali posode z obodom vred v toplo vodo, bi pločevina pod lesom naglo začela rjaveti. Dobro je tudi, ako pločevinasto posodo zunaj dvakrat prepleskamo s sivo barvo. Ako je posoda že rjasta, moramo prej rjo odstraniti s posmir-kanim papirjem. Olinati barvi ne škoduje topla kopelj do 40° C, kar je črez, ji je pa v škodo. Letos so si nekateri čebelarji nabavili mnogo raznovrstne nove posode. Skrbimo, da ohranimo dolgo uporabno! Proti lesnemu črvu zelo dobro rabi tekočina Kalum, ki jo prodajajo lekarne. Nalijemo jo v črvove rove, pa je konec golazni, ker je tekočina zelo jedka. Huda kazen. V Nemčiji so kazni za poškodbo polja in gozda zelo stroge. Tudi vrhove mačice so zaščitene. Dne 30. marca t. 1. so ujeli v Strausbergu dva »tata«, ki sta rezala vrbove vejice, na katere so že »splezale mačice«, kakor poje naš Župančič, Grešnika so-izročili policiji in sodišče ju je obsodilo na. dva tedna zapora. Sodnik je utemeljil sodbo s tem, da je rezanje mačic tatvina težjega značaja, ker je rastlina važna za čebelarstvo. (Thiiringer Bztg.) Pa pri nas? Na ljubljanski trg pripeljejo spomladi vsak dan na vozove mačic, pa se nad tem nihče ne spotika. Neprestano javkamo, da imajo čebele premalo paše, to pa ne, da bi zares nastopili proti uničevalcem spomladanskega cvetja. Z besedami smo delavni, to je res ... Sodbe o novih horizontalnih točilih, ki iz- mečejo med iz obeh • strani sata hkrati in ki vanjo postavljamo satje v vodoravni legi, niso posebno ugodne. Čebelarji tožijo, da ostane precej medu v satju in da so satniki vedno vsi medeni. Kljub tem hibam jih priporočajo za večje čebelarske obrate, ker gre delo mnogo hitreje izpod rok. Zorenje medu v celicah je proučeval dr. Park, čebelarski strokovnjak države Jovva v U. S. A. Napravil si je steklene celice iste velikosti, kakor so čebelne. Z njimi je napolnil okvir v velikosti satnika, v posamezne celice pa nalil nektarja gladijo!. V nekatere celice (A) je kanil samo kapljico nektarja, nekatere (B) je napolnil do četrtine, nekatere (C) pa do tretjine od roba. Posamezne celicc je poprej najnatančneje stehtal, satnike s celicami pa s fino žično mrežo tako zavaroval, da čebele niso mogle do celic. Nato je satnik postavil v panj med čebele. 24 ur kasneje je vzel iz posameznih celic nekoliko tekočine ter jo takoj preizkusil glede teže in gostote. Te poskuse je ponavljal teden dni. Nektar v celicah A in B se je izpreminjal v med precej enakomerno. Prvotni nektar, ki ga je nalil v celice, je vseboval le 13'5% sladkorja, ki se je pa v 24 urah v panju pomnožil že na 79'5%. Dosegel je skoraj tistih 80% sladkorja, ki ga mora biti v godnem (zrelem) medu. V celicah C se je nektar iz-prva gostil bolj počasi. Po 24 urah je vseboval šele 30% sladkorja, poznejše dni pa je odstotek sladkorja naraščal tako izredno naglo, da tega ni bilo več mogoče s preiskovanjem zasledovati. Torej: čim polnejše so celice, tem počasneje zori med. Zato razdele čebele nektar ob dobri paši po vsem satju in ga šele pozneje, ko je zrel, spravljajo skupaj. Na izhlapevanje vode in kipenje nektarja znatno vpliva tudi vlažnost zraka, množina dnevno nabranega nektarja in njegova prvotna gostost. Čim gostejši je, tem počasneje izhlapeva voda, kolikor je je v njem odveč. Zanimivi uspehi preiskovanj. Znani dr. Zan-der izdaja vsako leto posebno letno poročilo o novih uspehih preiskovanj čebelarskih znanstvenikov. Tako je dr. A. Himmer temeljito proučeval toplino čebelne zalege in dognal sledeče: Dokler je v panju zalega, torej od konca februarja do začetka septembra, je v panju enakomerna toplina 35° C. V izrednih primerih, n. pr. pri prevažanju čebel, je pa mogoče, da se topima zviša do 40° C. Če se zniža toplina zunaj panja pod 35° C, so čebele prisiljene, da toplino v panju umetno vzdržujejo na 35° C. — Dr. Himmer je tudi neoporečno dokazal, da zalega v prav izredno majhni meri vpliva na toplino v panju. Toplina zaleženega sata brez čebel, ki ga je zaprl v posebni prostor je naglo sledila menjavi topline zunaj prostora. Ugotovil je, da zalega, med in obnožina ohranjujejo toplino v panju. Prazne celice in zalega poleg praznih celic so imele nižjo toplino nego strnjena za: lega in pa tista zalega, ki je bila neposredno poleg medu in obnožine. Anglež Finsley je s poskusi dognal, da se mlade matice redno opraše samo po trotih svojega panja, če se niso že prej v panj priklatili tuji troti, kar se skoraj vedno zgodi, ker so troti veliki klateži in se radi vtihotapijo v panje z mladimi maticami. Nemec G. Gotze je dognal, da je vsaka serija matic, ki jih panj izpodredi, slabša od prejšnje serije, to se pravi, da so lažje in manjše. Kot vzrok za to navaja, da po 2. seriji manjka panju mladih čebel, ki so potrebne za pitanje matične zalege, in tudi prave topline ni več v panju, ker ni zalege. Vzrejevalcem matic priporoča, da pustijo enemu plemenjaku izpodrediti samo eno serijo matic. Na koncu letnega poročila pripominja dr. Himmer, da bi pomenilo za čebelarstvo velik napredek, če bi vsaj v enem letu ne izumili nobenega novega panja , .. Kunšt med delati, »Popotnik« 1916, št. 6, obravnava zanimiv star spis P. Hipolita. Glasi se doslovno takole: »Te čibele roye inu dajo timu royu eno ma-čico aili kraljica; taisti roy, kadar on hoče proč zletejti ali pobejgniti, bo nazaj poklican iz žvenkajnom ene medenice ali ponve inu se zapre inu dene v en nov panj, korfoo ali či-belnik; one napravljajo šestovogalaste celice in napolnijo z rožnim žonftam inu delajo me-denu satovje, s kateriga ta med ven solzy. Tu suhu satovje na ognju razcvrenu rata k vusku. Izdajatelj za Čebelarsko društvo za Slovenijo in urednik Avgust Bukovec. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čeč. Cenih čebelarskega orodja in potrebščin, ki jih ima v zalogi blagovni oddelek Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani, Jugoslovanska knjigarna, Pred škofijo (poleg stolne cerkve). Predmet Cena Din P 1. Pripomočki za pomirjenje čebel oziroma za varstvo proti piku. • Brizgalnica za roje .................. 120 — Euskol (zavitek).................... 5 — Kadilniki (boljši).................... 60 — Kadilniki....................... 50 — 50 — Čebelarska kapa, žimnata....... ......... 46 — _ — Pajcolani z žimnatim vložkom............... — — Čebelarske pipe (pihalnik Dathe).............. 55 — Razpršilnik za škropljenje čebel z vodo, navaden....... 6 — Razpršilnik za steklenice, zelo učinkovit, tudi za vrtno porabo . 25 — Čebelarske rokavice................... — — Samokadilnik »Vulkan«................. 120 — 2. Pitanje čebel. Baloni za 1 liter.................... 8 _ Baloni za 1 liter z odprtim podstavkom za pitanje iz medišča . . . 16 _ Baloni za 1 liter z zaprtim podstavkom za pitanje iz medišča . , . 18 _ Pitalnik za A. Ž.-panj iz bele pločevine........... 14- — 3. Matica. Barva za označevanje matice, garnitura (štiri barve)...... 12 _ Matičnice (kletke) raznih vrst..... ....... od Din 2-— do 13 _ Matičnice z oddelkom za hrano za razpošiljanje po pošti .... 3 — 4. Točenje, shranjevanje in konserviranje medu in voska. Čistilnik za med z dvojnim sitom, iz zelo močne pločevine .... 130 Gonilo najnovejšega sistema......... 245 Ista brez želeja ............... 200 _ Leseni obod za dozo za pošiljanje po železnici........ 12 Nastavek s taco za odkrivanje satja ob točenju medu...... 140 Nož za izpodrezavanje satja............... 10 Nož za odkrivanje satja................. 10 Pločevinaste posode za med, a 1 kg z etiketo........ 4 Pločevinaste posode za med, za 25 kg.......... 40 Leseni sodi za 50 kg................. 50 Odtočna štula............. 70 Pločevinasto sito za čiščenje medu (dvojno).......... 52 _ Stekleničica za pošiljanje medu kot vzorec......... 2 50 Pločevinasto točilo, neemajlirano, z železnim okriljem, za 3 satnike . . . ■ . _ _ Pločevinasto točilo, neemajlirano, z bronastim okriljem, za 3 satnike ■ — __ Pločevinasto točilo za med, najnovejšega sestava za 3 satnike, 27X41 cm, emajlirano _ _ Pločevinasto točilo za med, z bronastim okriljem in emajlirano . . _ _ Pločevinasto točilo za 10 okvirov, obojestransko, za velike obrate 2700 ___ Topilnik za voščine................. 80 _ Vilice za odkrivanje satja................. 20 - 5. Satnice in žičenje. Deska za pritrjevanje satnic.............. 6 _ Garnitura za vdelavo satnic (dvojni topilnik za vosek, cevka za lepljenje) .... 30 — Predmet Cena Din P 14 18 — 40 — Satnice, 1 kg........................... — — Svetiljke za zalivanje satnic »Gratze«.................. 40 — Šilo za vrtanje luknjic........................ 3 — Topilnik s svetiljko in žličko za lepljenje satnic »Blitz«.......... 40 — — 40 Žica, najfinejša, v originalnem zavitku, 1 zavitek . . ......... 6 — 6. Panj in njega deli. 300 _ 325 — Kovinski deli za A, Ž.-panj: a) 6 finih palic, 40 cm, a Din 1- .................. 6 b) 2 nosilca za matično rešetko, a Din 1-50............... 3 — 3 —» d) 4 tečaji za brade, a Din —'75................... 3 — 8 — f) 4 zapahi za okenca, a Din —'75.................. 3 — g) 2 zaporici za zaklopnico, a Din —-20................ — 40 h) Vi kg kvačic ......................... 4 — — 35 j) rešetka za 1 panj, zelo močna, brušena............... 12 — 6 — Žična mreža za okenca (pocinkana), kvadratni meter............ 36 _ Okvirčki za A. Ž.-panje (nezbiti), za komad................ 1 75 Pločevinasta razstojišča, namesto kvačic, za 9 ali 10 satnikov........ 2 50 Matična rešetka, močna, za 1 panj.................... —. _ Matična rešetka, nemškega fabrikata, kvadratni meter........... 120 _ Matična rešetka, najfinejša, sestavljena iz palčic, 34X15 cm......... 15 — Zapahi za žrela: 2 — b) leseni (Trinkov sestav) s peresom............. ... 1 50 7. Pripomočki za delo v in izven panja. 28 _ 25 _ 33 _ 25 _ 10 — 8 — 8. Razno. 10 — 3 — Jeklena šablona in zabijač (priprava za pritrjevanje kvačic).......... 24 — Tehtnica za obljudene panje..................... 1150 V področju osrednjega odbora se je ustanovil poseben odsek za blagovni oddelek, katerega naloga je organizirati nakup in prodajo čebelarskih potrebščin, voska in medu ter na ta način pomoči tako članom kakor društvu. Imel bo v zalogi le prvovrstno blago po zmernih cenah. Čebelarji! Podpirajte to društveno ustanovo s tem, da svoje potrebščine le pri njej kupujete. Dobrodošli so odseku vsi dobri nasveti in misli s strani članov.