Raznotcrosti. X Modernl morllcl. Neki nemški list je nedavno prioMil seznamek izgube Ijudi in stroškov velikih vojen v zadnjih 50 letih. Erimska vojna (1854—1856): 150.000 mož, 8000 milijonoT mark, italijansko-francosko-avstrijska vojna (1859): 45.000 mož, 1200 milijonov mark, avstro-pruska vojna proti Danski (1864): 3000 mož, 140 milijonov mark, avstrijsko-pruska vojna (1866): 45.000 mož, 1280 milijonov mark, nemško-franc. (1870—71): 215.000 mož, 12.000 milijonov mark in rusko-turška vojna (1877): 250.000 mož, 4480 milijonoT mark. Skupno je torej t teh vojnah padlo 708.090 mladih mož! To je kultura! X Madrid je najvišje glavno mesto Evrope; stoji namreč skoraj 700 metrov nad morjem. X Leti 1907 in 1793 sta si popolnoma slični, ker so prazniki v obeh letih na iste dneve. X Na Tsem sretn je približno 240.000 vrst žuželk. Nekatere so tako majhne, da jib ima 4000 šele težo pešče* nega zrna. X Rokoplsl glasofitlh ljudl. V Lipskera so nedavno na javni dražbi prodali dve pismi nemškega pesuika Schillerja za 1070 mark. Eno pismo filozofa Nitzscheja je bilo prodano za 500 mark. Rokopisi glasovitega komada za klavir r E-duru od Mozarta, obsegajoč 83 strani, so bili prodani za 12.500 mark. X Plače amerlšklh urednlkor. Ameriški list BEvening Journal", ki izhaja dnevno v Novem Jorku, plačuje na leto glavnemu uredniku 50.000 dolarjev. Ta srečni časnikar se imenuje Artur Bribane. Poleg stalne plače dobiva na leto tudi ie 25.000 dolarjev tantieme. To je pač malo drugače kakor s urednikom našega listal X Tunel skozi Hontblank. Franeoska in žvicarsk* vlada se pogajata, kako bi se Simplonski tunel spojil 8 Francosko, oziroma s Parizom. V to svrho hočejo prevrtati MoDtblank. Eakor poročajo sedaj iz Ženeve, so preddela za tunel že gotova. Študije in načrte za ta tunel je po nalogu francoske vlade izdelal inienir Jaquier. Tunel bo po tem načrtu dolg 13 km. Vhod bo pri Entrevesu 1287 m nad morjem, izbod pa pri Chamoniiu 1050 m nad morjem. Za enotirno železniško progo bodo znašali stroški 40 milijonov frankov, za dvotirno p» 60 milijonov frankor. X Doblček perDtninarstra. To stroko živalstva posebno goje na Ogrskem. Leta 1897.80 izvozili od tamkaj: žive perutnine za 8,934.000 E, zaklane perutnine za 13,412.000 E, jajc za 2,550.000 E, perja za 11,422.000 E. Skupno za 36,224.000 E. To število se je v zadnjih letih pomnožilo tako, da je leta 1903. doseglo ogromno vsoto 69,569.158 K. Samo jajc so leta 1900. iz Ogrske pripeljali v Avstrijo za 17,000.000 E. X Eollko Tojakor Je na zemljlf Neki francoski časnik piše, da je na zemlji 5,250.000 vojakov v času miru. če bi izbruhnila vojna, bi v nekaj dneh lahko poslali na vsem svetu 44,500 000 vojakov v boj. X Hisll o knjfgah. V knjigah je duša vseh prošlih časov. Vse, kar je človeštvo delalo, mislilo, doseglo ali kar je bilo, vse to je ohranjeno na listib knjige. Enjige so izbrano imetje človeštva. (Thomas Carlyle.) — Knjige je treba šteti med čudezna dela, ki jih je ustvaril človek; knjiga je most, zgrajen* preko reke časa, ker vsak dan gledamo, kako prihajajo po njem k nam pokojniki izza 100 in 1000 let. Enjiga je vez, ki sklepa vse fcitalce; ona povzdiga življenjsko vzajeranost tako čvrsto in obsežno kakor nobena druga vez ne; knjiga je ladja, ki duhu dovaža od blizu in daleč vse, česar potrebuje. Po knjigi govori moder modrim in vsem tistim, ki hočejo postati modri, preden se postarajo; govori izkušena starost mladini in tudi otrokom, ako znajo čitati. (Klaus Harmsj. — Knjige so za ljudi, kar so peruti za ptice. (John Ruskin.) V naši dobi ne more nič tako izobraziti ali pokvariti kakor dobro ali slabo izbrana literatun. (Herder.) — Edor ne čita, ne ži?i. (F. Polack.) X RockefelleroTa radodarnost. Iz Novega Jorka javljajo, da je znani milijardar Bockefeller daroval 32 milijonov dolarjev za pospeševanje šolstva v Združenih državah. X Lot sardln ob morskih bregovih Maroka. Tu povprečno nalove letno do 369,600 000 sardin. Ako je dobra letina, prodajajo 1000 sardin po 25 franka, v srednje dobri letini po 7*5 franka, a v slabih časih po 25 frankov. X Eaj porabl človek? Tomaž Hudam je mogel na temelju skrbnih študij določiti, da je 50 letni Bpovprevčni človek" 18.250 dni prečul, 6212 dni pa prespal. Za delo je bilo določeiiih 6348 dni, dočim se je 4192 razveseljeval. Bolezen je zahtevala 600 dni, tako tudi lahko nerazpoloženje. Na trdi hrani je dotični človek zaužil 9500 kg kruha, okolo 6000 Jcg mesa, 1600 kg jajc in sadja, dočim je v petdesetih letih izpil 35.000 litrov vode, vina, piva itd. X Solnžni žarkl pokvarijo barve finih kožuhovin, in neki veščak zatrjuje, da bi dragocen soboljni kožuh, ki je vreden okolo 2000 kron, izgubil polovico na svoji vrednosti. ako bi bil skozi mesec dni izpostavljen solnčnim žarkom. X Največji otokl sreta so Nova Gvineja, Borneo in Madagaskar. Nova Gvineja je skoraj poldrugikrat večja nego Avstroogrska monarhija. X Obsojene nune. Pred sodnijo v Santa Maria Capua Vetere v Italiji sta bili obsojeni nuni Giovannina Bellaroba in Vineenzina Zampelli, in sičer prva na 5 let, druga na 2 leti v je&o, ker sta neusmiljeno mučili dve siroti, Saletta in Maria Villaci, ki sta jima bili izročeni v oskrbo. X RazTOj reklame gre vzporedno z razvojem trgovine. Pred državljansko vojno v Ameriki se je smatralo za nekaj neverjetnega, da je tvornica Ferbank & C. plačala za en reklamski oglas 3000 dolarjev ali 15.000 kron. Danes pa je taka cena povsera navadna. Ista tvrdka sedaj redno troši okolo 750.000 dolarjev ali 3,750.000 kron na leto za reklamo. Neka tvornica mila je pred 30 leti stavila med svoje letne izdatke kakih 30.000 dolarjev ali 150.000 kron za oglase in reklame, danes pa troši v to dnevno 1000 dolarjev ali 5000 kron — Velika ekladišča v Novem Jorku izdajajo na leto po štiri milijone dolarjev ali dvajset milijonov kron za oglase in reklame po novinah. V Chicagu razpošiljajo velike trgovske tvrdke in tvorniče reklame po pošti v obliki katalogov. Neka velika trgovina v Chicagu razširja po svetu kataloge, ki imajo po 1200 strani, po tri predale na vsaki. Samo poštnina za razpošiljanje takega kataloga zahteva fantastično vsoto 640.000 dolarjev ali 3,200.000 kron. — Največje vrednosti pa je, da nosijo izdatki za reklamo (inserate itd.) najlepše obresti. X Tisočletnico pokristjanjenja BolgaroT bodo slavili meseca maja na Bolgarskem. V Sofiji prirede o tej priliki velike jvečanosti, ki se jih udeleži ves bolgarski narod. V proslavo 6ubileja bo razpisan natečaj za posebno himno.