UNIVERZA V LJUBLJANI TEOLOŠKA FAKULTETA TEOLOŠKA KNJIŽNICA Cecilija Oblonšek METODOLOGIJA PRIPRAVE TEMATSKE BIBLIOGRAFIJE OBREDNIH SKLADB KATOLIŠKE CERKVE NA PRIMERU SPEVOV MED BERILI SKLADATELJA GREGORJA ZAFOŠNIKA Pisna naloga za bibliotekarski izpit Ljubljana, 2025 Oblonšek, C., Metodologija priprave tematske bibliografije obrednih skladb Katoliške cerkve na primeru spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika. Pisna naloga za bibliotekarski izpit II Ključna dokumentacijska informacija Ime in PRIIMEK: Cecilija OBLONŠEK Naslov pisne naloge: Metodologija priprave tematske bibliografije obrednih skladb Katoliške cerkve na primeru spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika Kraj: Ljubljana Leto: 2025 Št. strani: 46 Št. slik: 7 Št. preglednic: / Št. prilog: 2 Št. strani prilog: 8 Št. referenc: 34 Strokovno usposabljanje za bibliotekarski izpit je potekalo v: Teološki knjižnici Maribor in v Semeniški knjižnici Ljubljana Mentorica za pripravo pisne naloge za bibliotekarski izpit: mag. Lidija Podlesnik Tomášiková, Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana Mentorica v času strokovnega usposabljanja: Mateja Demšar, Semeniška knjižnica Ljubljana UDK: 001.8:016:78.071.1(497.4):783.2Zafošnik G. Ključne besede: liturgična glasba, spevi med berili, slovenski skladatelji, tematske bibliografije, seznami skladb, Zafošnik, Gregor (1902–1994) Izvleček: Med glasbenimi bibliografijami na slovenskih tleh je mogoče najti veliko bibliografskih obravnav glasbenih opusov slovenskih skladateljev, pri čemer je tako pri poimenovanju kot tudi v metodoloških pristopih k izdelavi bibliografij mogoče zaznati nekatere raznolikosti. Ker je za glasbene bibliografije značilna vedno večja specializiranost, se poleg poznavanja bibliografske dejavnosti od bibliografa zahteva tudi strokovna podkovanost s področja glasbe. Na področju obredne glasbe Katoliške cerkve, v okviru katere smo pripravili raziskavo na temo tematske bibliografije, pa je ob tem potrebno, da bibliograf pozna specifičnosti glasbenih delov liturgije, kar mu omogoča kvalitetno uvrstitev glasbenih del in izdelavo tematskih bibliografij. Na primeru bibliografskega popisa uglasbitev spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika predlagamo obliko priprave bibliografij na temo spevov med berili za izdelavo bibliografij drugih skladateljev, ki ustvarjajo ali so ustvarjali na področju liturgične glasbe. Gregor Zafošnik je bil eden tistih skladateljev, ki je ustvaril obširno zbirko te glasbene oblike, in po izdelavi bibliografije ugotavljamo, da njegova zbirka uglasbitev spevov med berili obsega čez 60 % vseh uglasbenih spevov med berili nedeljskih liturgičnih knjig, zbirka pa se bo po vsej verjetnosti še dopolnjevala, saj predvidevamo, da obstajajo še nekatere njegove uglasbitve spevov med berili, ki so razpršene po privatnih zbirkah. Oblonšek, C., Metodologija priprave tematske bibliografije obrednih skladb Katoliške cerkve na primeru spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika. Pisna naloga za bibliotekarski izpit III KAZALO VSEBINE 1 UVOD ............................................................................................................................................. 1 1.1 NAMEN IN CILJI RAZISKAVE ......................................................................................... 2 1.2 METODOLOGIJA ................................................................................................................ 3 1.3 RAZISKOVALNO OKOLJE ................................................................................................ 3 1.3.1 Teološka knjižnica Maribor kot hranilka liturgičnih gradiv .................................................. 4 2 TERMINOLOŠKE OPREDELITVE TEMELJNIH POJMOV RAZISKAVE .............................. 5 2.1 TEMATSKA (GLASBENA) BIBLIOGRAFIJA .................................................................. 5 2.1.1 Raznolikost poimenovanj glasbene bibliografije ................................................................... 7 2.2 RIMSKOKATOLIŠKA CERKEV IN NJENE LITURGIČNE KNJIGE .............................. 9 2.2.1 Liturgična glasba Rimskokatoliške cerkve .......................................................................... 10 2.2.2 Spev med berili kot nova liturgična oblika .......................................................................... 11 3 PREDLOG IZDELAVE TEMATSKE BIBLIOGRAFIJE ........................................................... 13 3.1 POMEN OPUSA SKLADATELJA GREGORJA ZAFOŠNIKA IN VLOGA NJEGOVIH SPEVOV MED BERILI ................................................................................................................... 15 3.2 IZPELJAVA IN ANALIZA REZULTATOV ANKETE O RABI SPEVOV MED BERILI IN POZNAVANJU INFORMACIJSKIH VIROV MED UPORABNIKI ........................................ 16 3.3 ZASNOVA BIBLIOGRAFIJE SPEVOV MED BERILI GREGORJA ZAFOŠNIKA ...... 21 3.4 POVZETEK STRUKTURE BIBLIOGRAFSKIH PODATKOV ....................................... 24 3.5 BIBLIOGRAFIJA SPEVOV MED BERILI GREGORJA ZAFOŠNIKA (BSBGZ) ......... 25 4 RAZPRAVA Z ZAKLJUČKOM .................................................................................................. 43 5 NAVEDENI VIRI IN LITERATURA ......................................................................................... 45 PRILOGA 1 – Abecedni seznam odpevov pri spevih med berili Gregorja Zafošnika ............................ I PRILOGA 2 – Anketni vprašalnik o uporabi spevov med berili ............................................................. I KAZALO SLIK Slika 1: Primer speva med berili iz nedeljskega lekcionarja ................................................................. 13 Slika 2: »Dvoje pljučnih kril« katoliške liturgije .................................................................................. 13 Slika 3: Območje delovanja anketirancev ............................................................................................. 17 Slika 4: Prepoznavnost Zafošnikovih spevov med berili pri cerkvenih glasbenikih ............................ 18 Slika 5: Zainteresiranost za bibliografije .............................................................................................. 18 Slika 6: Uporabnost glasbene bibliografije v praksi ............................................................................. 19 Slika 7: Mnenja o potrebnosti izdelave bibliografije slovenske liturgične glasbe ................................ 20 Oblonšek, C., Metodologija priprave tematske bibliografije obrednih skladb Katoliške cerkve na primeru spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 1 1 UVOD Med glasbenimi bibliografijami na slovenskih tleh je mogoče najti veliko bibliografskih obravnav glasbenih opusov slovenskih skladateljev, kot tudi razne popise skladb, ki so bili objavljeni v bibliografskih kazalih revij idr., v zvezi z njimi pa je moč prepoznati izrazito raznolikost, tako v poimenovanju kot tudi v metodoloških pristopih k izdelavi bibliografij. Za glasbene bibliografije je značilna vedno večja specializiranost, pri čemer njihova izdelava presega meje bibliografskih popisov literature ter zahteva poleg poznavanja bibliografske dejavnosti tudi odlično strokovno glasbeno podkovanost bibliografa (Lah, 2023, str. 5). Eno od področij, kjer se izkazuje potreba po izdelavi tematske bibliografije, je področje liturgične glasbe. Liturgična glasba je v obredju Katoliške cerkve ključnega pomena, saj je razumljena kot nepogrešljiv del obreda, v kolikor jo razumemo kot sveto glasbo, ki »v zvezi z besedilom sestavlja nujno in neločljivo sestavino slovesnega bogoslužja« (Drugi vatikanski vesoljni cerkveni zbor, 1967, čl. 112). Če želi cerkveni glasbenik upoštevati liturgične zahteve pri izbiri pesmi za nedeljsko in praznično evharistično bogoslužje, to od njega terja vsakokratno spremenjen repertoar spremenljivih mašnih spevov (medtem ko mašni ordinarij ostaja enak). Zahtevnost takega početja je izredno velika, zato se marsikateri cerkveni glasbenik zadovolji z izbiro v okviru zborovskih in ljudskih pesmi ali iz pesmaric sodobne cerkvene glasbe, ki pa so pogosto slab nadomestek teh spevov in nimajo enakega učinka kot spevi, ki so del bogoslužja. Eden od razlogov, zakaj se slovenski cerkveni glasbeniki po zadnji prenovi bogoslužja, ki je prinesla drastično spremembo rabe ljudskih jezikov v bogoslužju, niso intenzivneje posluževali liturgičnih spevov (ki so v slovenskem jeziku obstajali), je po našem predvidevanju tudi ta, da jim ni bil na voljo širši pregled nad gradivi, ki obstajajo v slovenskem cerkvenem prostoru. Sistematična bibliografska obdelava lahko po našem mnenju bistveno pripomore k jasnejšemu pregledu in poznavanju liturgičnih spevov v slovenskem jeziku, ki so na voljo. Predvidevamo, da mnogi uporabniki gradiv obredne glasbe Katoliške cerkve niso vešči uporabe glasbenih bibliografij, zato smo v pričujoči nalogi opravili analizo poznavanja bibliografskih pomagal, prikazali raznolikost različnih pristopov in predlagali izdelavo tematske bibliografije, ki omogoča zavedanje okvira katoliške liturgije in tako pripravlja koristen prenos v prakso uporabnikov. Oblonšek, C., Metodologija priprave tematske bibliografije obrednih skladb Katoliške cerkve na primeru spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 2 Jedro naloge je predlog izdelave tematske bibliografije s področja obrednih skladb Katoliške cerkve, ki ga bomo zaradi omejenega obsega naloge prikazali zgolj na segmentu spevov med berili in ob tem pripravili popis vseh obstoječih uglasbitev spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika. Sama glasbena struktura liturgije se po zadnjem koncilu (II. vatikanski koncil 1962–1965) sicer ni tako odločilno spremenila, da bi to narekovalo drugačen pristop k pripravi bibliografije glede na preteklost, prav spevi med berili pa so primer liturgične oblike, ki pred liturgično prenovo v takšni obliki v katoliškem bogoslužju ni obstajala, zato je toliko bolj pomembno, da se vzpostavi sistem glasbeno-liturgične bibliografije, po katerem bo mogoče popisovati tudi dela drugih cerkvenih skladateljev. Gregor Zafošnik je bil eden tistih skladateljev, ki je ustvaril obširno zbirko te glasbene oblike, katera je bila prvič vpeljana šele v liturgičnih knjigah beril in evangelijev, t. i. lekcionarjih. V liturgičnem letu se v okviru nedeljskih in prazničnih bogoslužij zvrsti okrog 80 takšnih spevov, triletni cikel liturgičnih knjig pa torej terja preko 200 uglasbitev (če ob tem zanemarimo ponavljajoče se speve) in Zafošnik je po našem predvidevanju skladatelj, ki je ustvaril največjo količino uglasbitev teh spevov pri nas. 1.1 NAMEN IN CILJI RAZISKAVE Namen in cilji raziskovalne naloge so bili med seboj primerjati različne pristope izdelave glasbenih bibliografij s področja liturgične glasbe in utemeljiti smiselnost priprave tematske bibliografije na področju obredne glasbe Katoliške cerkve, na segmentu spevov med berili, ki bo omogočila učinkovito rabo tako za uporabnike (cerkvene glasbenike) kot raziskovalce. Z raziskavo smo želeli odgovoriti na tri raziskovalna vprašanja: RV1: Katere bibliografije s področja liturgične glasbe že obstajajo in po katerih smernicah so izdelane? RV2: Zakaj so tematske bibliografije na področju liturgične glasbe potrebne in ali lahko izpolnijo tako zahteve bibliotekarske stroke na področju glasbenih bibliografij kot tudi zadostijo potrebam cerkvenih glasbenikov? RV3: Kolikšen je opus Gregorja Zafošnika na področju uglasbitev spevov med berili in kakšna oblika bibliografije bo zadostno prikazala vse značilnosti uglasbitev? Oblonšek, C., Metodologija priprave tematske bibliografije obrednih skladb Katoliške cerkve na primeru spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 3 1.2 METODOLOGIJA Raziskava je temeljila na dveh metodoloških korakih. (1) Za teoretično izhodišče pisne naloge so služile nekatere bibliografije slovenskih raziskovalcev, ki poudarjajo uporabnost bibliografskih informacij in se osredotočajo na glasbene vire. Raziskovalni podatki so bili pridobljeni s pregledom in primerjavo že obstoječih bibliografij na področju liturgične glasbe (v obliki izsekov iz popisov objavljenih skladb v reviji Cerkveni glasbenik ali kot del celotnega opusa posameznega skladatelja, zlasti glasbene bibliografije Škulja in Motnika (Motnik, 2012)) ter drugih bibliografij (zlasti dela Krstulovića in avtorice Bagarič), ki so pokazale, na kakšen način so se raziskovalci doslej lotevali popisov s področja (liturgične) glasbe in kakšna je bila strukturna sestava teh bibliografij. Kot glavni vir za pregled opusa glede na okvir liturgičnega leta so nam služili slovenski lekcionarji (knjige beril in evangelijev), ki vsebujejo svetopisemska besedila v obliki, kot jih je skladatelj uglasbil in opredeljujejo njihovo sosledje. Pri analizi specifičnih vidikov teh spevov je uporabljen nabor sodobne znanstvene literature in raznih dokumentov s področja liturgije ter magistrsko delo avtorice Glasenčnik (2020). (2) Za empirični del naloge smo se poslužili metode zbiranja podatkov z anketo in analizo podatkov z deskriptivno statistiko. S spletno anketo smo ovrednotili vlogo tematske bibliografije na področju liturgične glasbe in ugotavljali njihovo potrebo in uporabnost na terenu. Na podlagi ankete smo želeli preveriti odnos cerkveno-glasbene stroke do liturgično- glasbenih tem ter njihovo seznanjenost z informacijskimi viri s tega področja, zato smo k sodelovanju povabili univerzitetno izobražene cerkvene glasbenike kot tudi manj izšolane cerkvene glasbenike, ki delujejo na terenu. Anketa je preverjala njihovo poznavanje rabe že obstoječih seznamov oz. bibliografij in zainteresiranost za pregledno in uporabno obliko popisa. Izsledke smo povezali s samostojno sintezo in pojasnitvijo oz. interpretacijo teoretičnih postavk in praktičnih ugotovitev obravnavane študije, pospremljeno z razpravo oz. kritičnim ovrednotenjem stanja. 1.3 RAZISKOVALNO OKOLJE Ker so dela skladatelja Gregorja Zafošnika deloma zbrana v publikacijah, deloma pa razdrobljena po segmentih posameznih arhivov, smo kot temeljno notno gradivo, ki smo ga analizirali, vzeli tiskovino z naslovom Cerkvene pesmi in spevi za mešani zbor: ob skladateljevi Oblonšek, C., Metodologija priprave tematske bibliografije obrednih skladb Katoliške cerkve na primeru spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 4 90-letnici, katere urednik je zbiratelj Zafošnikovih del, F. Mlakar. Ob tej dokaj popolni zbirki skladateljevih spevov med berili obstaja še nekaj posameznih objav psalmov v drugih publikacijah, ki jih navajamo v bibliografiji. Mnoge rokopise ali njegove reprodukcije je bilo moč najti v skladateljevem arhivu, ki ga po njegovi smrti hranijo sorodniki (arhiv družine Zafošnik, ki je nekatalogizirano gradivo) in je dostop do njega omogočila Rebeka Glasenčnik, ki je skladateljeva dela raziskovala v okviru magistrske naloge ter prijazno delila svoje izsledke. Prav tako smo nabor spevov dopolnili z nekaterimi posameznimi gradivi skladateljevih del, ki se v deležu nahajajo v Glasbeni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice, ki je gotovo primerna za hrambo celotnega opusa omenjenega skladatelja kot tudi drugih nacionalno pomembnih zapuščin skladateljev, saj ima strokovno podkovane bibliografe za obdelavo tovrstnega gradiva, omogoča dostop raziskovalcem in spodbuja znanstveno-raziskovalno delo. Vendar smo mnenja, da se povprečni uporabnik ne bo podal v tovrstno raziskovanje gradiva, zato mu je potrebno ponuditi orodja za lažjo pridobitev informacij o možnih dostopih do gradiv, ki so uporabna za rabo v katoliškem obredju. Prav s tem namenom so tematski bibliografiji dodani podatki o obstoju in nahajališču posamezne uglasbitve psalma, kjer bi bilo v prihodnosti idealno dodati povezave do objav teh gradiv v spletnem informacijskem viru dLib. 1.3.1 Teološka knjižnica Maribor kot hranilka liturgičnih gradiv Pomembno nahajališče notnih gradiv s področja liturgične glasbe pa je po našem mnenju tudi Teološka knjižnica Maribor, ki je bila vse do reorganizacije knjižnice Teološke fakultete v letu 2023 samostojna knjižnica, kot »visokošolska strokovna in znanstvena knjižnica, ki se je razvijala skupaj z Lavantinskim bogoslovnim učiliščem od ustanovitve leta 1859, do razglasitve Visoke bogoslovne šole leta 1940 in do sodobne Teološke fakultete« (Krajnc-Vrečko, 1990, 5). S svojo bogato dediščino, poleg še starejše Semeniške knjižnice Ljubljana, ki je prva javna znanstvena knjižnica na Slovenskem (od 1701), in Škofijske knjižnice, velja za eno ključnih nahajališč teoloških in liturgičnih gradiv Katoliške cerkve. Zato bi bilo v tem oziru smiselno dograjevati tudi njeno zbirko liturgično-glasbenih gradiv, ki v veliki meri še niso vnešena v vzajemni spletni katalog COBISS Plus. Oblonšek, C., Metodologija priprave tematske bibliografije obrednih skladb Katoliške cerkve na primeru spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 5 2 TERMINOLOŠKE OPREDELITVE TEMELJNIH POJMOV RAZISKAVE 2.1 TEMATSKA (GLASBENA) BIBLIOGRAFIJA Naj poudarimo, da je bilo področje glasbenih bibliografij podrobno obravnavano v nalogi s področja bibliotekarstva s strani avtorice Lah (2023). Izsledki naloge so izjemno koristni tudi za našo temo, ki pa se želi osredotočiti na potrebnost tematske bibliografije. Po ugotovitvah avtorice Lah je pojem 'glasbena bibliografija' sicer nekoliko izmuzljiv strokovni izraz za posebno vejo bibliografskega dela, pa hkrati še kako pomembno orodje, ki se tiče tako glasbenikov, kot knjižničarjev in raziskovalcev, ki se ukvarjajo s področjem glasbe (Lah, 2023, str. 5). Med ustvarjalci glasbenih bibliografij cerkvene glasbe izstopa muzikolog Edo Škulj, ki je pripravil Gallusov katalog (1992a), katerega Krstulović (2013, str. 158) utemeljuje kot prvi tematični katalog pri nas. Skladbe v njem so popisane tako, kot se vrstijo v Gallusovih zbirkah, zbirke pa se vrstijo glede na letnico izida, najprej maše, potem moteti in na koncu madrigali. Zaporedni, lahko bi rekli identifikacijski številki sledi naslov skladbe, naslovu pa prvi notni sistem (incipit) iz objave celotnega skladateljevega opusa v zbirki Monumenta artis musicae Sloveniae. Škulj je nanizal še naslednje podatke: okrajšave izdaj, število taktov, modus, zasedba – število zborov, zasedba – število glasov, zasedba – vrsta vokalnega ansambla ter na koncu besedilo v izvirniku (latinščini) in slovenski prevod. Prav tako je publikacija bogato opremljena s kazali (kazalo maš, kazalo motetov po vrstnem redu, kazalo motetov po abecednem redu, kazalo motetov po številu glasov, kazalo motetov po številu zborov, kazalo motetov Ad aequales, kazalo motetov Alternatim, kazalo motetov Ad modum echo, kazalo madrigalov po vrstnem redu, kazalo madrigalov po abecednem redu, kazalo madrigalov po številu glasov, kazalo madrigalov po številu zborov, kazalo madrigalov Ad aequales) (Krstulović 2013, str. 158). Isti avtor je pripravil še Kazalo slovenskih glasbenih revij (Škulj, 1992b); gre za popis vsebine slovenskih glasbenih revij, od prve, imenovala se je Cäcilia in je izhajala med 1857 in 1859, do Sončne pesmi, ki je izhajala med letoma 1984 in 1992, vključena je še revija Grlica, ki je izhajala v Zagrebu (1933–1935) ter slovenski delež skladb, objavljen v zagrebški reviji Sveta Cecilija (od 1907 dalje). Ta popis je organiziran po posameznih revijah, ki se vrstijo glede na Oblonšek, C., Metodologija priprave tematske bibliografije obrednih skladb Katoliške cerkve na primeru spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 6 začetek izhajanja. Znotraj posameznega naslova je popis razdeljen v dva dela: popisu člankov po abecednem vrstnem redu avtorjev, psevdonimov oziroma naslovov sledi na enak način urejen popis v posamezni reviji objavljenih skladb. Bibliografija ima dve kazali. Prvo je »aktivno imensko kazalo«, ki je po svoji funkciji kazalo avtorjev. Sledi mu »pasivno imensko kazalo«. Njegova funkcija je napotiti uporabnika na članke, katerih tema so posamezne osebnosti (skladatelji, muzikologi itd.), gre torej za neke vrste imensko predmetno kazalo (Krstulović, 2013, str. 185). Leta 1978 je Škulj pripravil Bibliografsko kazalo Cerkvenega glasbenika (1878–1945) ob 100- letnici izhajanja revije (dejansko 71. letnici zaradi medvojne prekinitve). Popis je sestavljen iz štirih delov (članki, dopisi, ocene, skladbe) in znotraj tega razporejen po abecednem delu avtorjev in po vsebini. Za nas je zanimiv zadnji odsek, ki je razdeljen v dve skupini: vokalne in instrumentalne skladbe; vokalne skladbe so razdeljene po jeziku na latinske in slovenske, nato pa vsaka skupina po vsebini oz. liturgični namembnosti. Vokalne latinske skladbe se delijo na maše, introite, graduale, sekvence, ofertorije, komunije in razne pesmi, slovenske pa na mašne, adventne, božične, postne, velikonočne, binkoštne, evharistične, Marijine, svetniške, nagrobnice, litanije in odpeve, razne in svetne pesmi (Škulj, 1978, str. 4). Tomčeva glasbena bibliografija (Škulj, 1997) ima dva dela – »spise«, tj. popis člankov, objavljenih v periodiki, in »skladbe«; vključena so le Tomčeva objavljena dela, ki so razdeljena na seznam objavljenih zbirk skladateljevih del, seznam objav v glasbenih revijah in seznam objav posameznih skladb v pesmaricah. Znotraj posameznih seznamov so skladbe urejene po abecednem redu naslovov. Poleg podatkov o kraju posamezne izdaje in založbi, podatkov o številkah revij in pesmaricah, v katerih so objavljane Tomčeve skladbe, bibliografija prinaša tudi navedbe o ocenah publikacij v periodiki. Kazal ni. Na podoben način so pripravljene bibliografije Hugolina Sattnerja (Škulj, 1995), Stanka Premrla (Škulj, 1996) in drugih. Pregledana literatura nam potrjuje, da se tako terminologija kot pristopi k izdelavi bibliografije precej razlikujejo, vendar se po zaslugi slovenskih raziskovalcev (Krstulović, Bagarič, Škulj idr.) postopki izdelave postopoma izpopolnjujejo in standardizirajo. O tematski bibliografiji Bibliotekarski terminološki slovar govori kot o bibliografiji, »ki popisuje dokumente, publikacije o določenem pojavu, pojmu, temi« (Kanič idr., 2009), hkrati Oblonšek, C., Metodologija priprave tematske bibliografije obrednih skladb Katoliške cerkve na primeru spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 7 pa je med razlagami pojmov s področja bibliografij moč najti omembo objektivne osebne bibliografije kot bibliografije o določeni osebi kot subjektivne osebne bibliografije, ki popisuje dokumente, publikacije določenega avtorja (Kanič idr., 2009). Sklepajoč iz omenjenih strokovnih izpeljank bi bilo mogoče po isti analogiji izpeljati skovanko za tematsko glasbeno bibliografijo, ki torej pokriva določeno tematsko področje na polju glasbene stroke. Ker želimo torej raziskovati vsebine, ki so hkrati sestavni del katoliške liturgije in določena glasbena oblika, želimo pripraviti tematsko glasbeno bibliografijo s področja spevov med berili. 2.1.1 Raznolikost poimenovanj glasbene bibliografije Ob premisleku o načinih oblikovanja glasbene bibliografije in tudi njenega poimenovanja smo sprva pregledali situacijo tako v slovenskem kulturnem prostoru kot v tujini, zlasti v nemško govorečem svetu, po katerem se je slovenska glasba doslej najpogosteje zgledovala. Pregled diplomskih nalog tako na Akademiji za glasbo kot na Filozofski fakulteti, smer Muzikologija, s svojimi naslovi kaže na prevladovanje izraza »tematični katalog«. Na Akademiji za glasbo je v 90-letih prejšnjega stoletja moč najti veliko zaključnih del na temo tematskega kataloga, in s tega področja je kar nekaj študentov izdelalo diplomske naloge, zlasti pod mentorstvom dr. Mirka Cudermana. 1 Na področju glasbe je torej opaziti, da se ob pojmu »bibliografija« zelo pogosto uporablja tudi pojem »tematični katalog«, pa tudi »seznam«. Krstulović (2013, str. 152) ugotavlja, da se občasno pojavlja različna terminologija za podobno vsebino: »V praksi se poleg izraza 'bibliografija' bolj pogosto pojavlja besedna zveza 'seznam del'. Tako poimenovanje izhaja iz poimenovanja temeljnih del na tem področju, kot so popisi skladateljskih opusov W. A. Mozarta, J. S. Bacha in drugih skladateljev. Namreč, že ta so bila naslovljena kot 'seznam glasbenih del' (…Verzeichnis sämmtlicher Tonwerke…, …Verzeichnis der musikalischen Werke…). Včasih se za bibliografijo skladb uporablja tudi besedna zveza 'katalog del', zlasti takrat, ko so bibliografski opisi posameznih glasbenih del opremljeni tudi z nekaj začetnimi takti skladbe (incipit). Takrat govorimo o 'tematičnem katalogu'. ([dodatek v opombi:] Ang. 1 Tudi njegovo doktorsko delo ob koncu muzikološkega študija nosi naslov Der Cäcilianismus in Wien und sein erster Repräsentant am Dom zu St. Stephan August Weirich 1858–1921 mit thematischem Katalog seines Gesamtschaffens und Darstellung seiner Messen) / Cecilijanstvo na Dunaju in njegov prvi predstavnik v stolnici sv. Štefana August Weirich 1858–1921 s tematskim katalogom njegovega celotnega dela in predstavitvijo njegovih maš; neuradni prevod avtorja). Oblonšek, C., Metodologija priprave tematske bibliografije obrednih skladb Katoliške cerkve na primeru spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 8 Thematic catalogue; nem. Thematischer Katalog, thematisches Verzeichnis, Themenverzeichnis, it. Catalogo tematico).« Podobno pestrost ugotavlja Lah, ki prepoznava pogosto napačno rabo izraza 'seznam', ki se »na področju bibliografije nanaša v prvi vrsti na izrazne oblike glasbenega gradiva in je ustreznejši za naslavljanje različnih kazal, ki dopolnjujejo osnovni bibliografski popis. Nedvomno gre v teh primerih za prenašanje določene uveljavljene prakse, ki pa se po opravljeni raziskavi zdi napačna. Sklepamo lahko tudi, da je uporaba besednih zvez v povezavi s seznamom morda bolj po meri uporabnika, torej glasbenega interpreta in glasbenega pedagoga, ki si vsebino drugače predstavlja pod naslovom seznam skladb kot pod naslovom bibliografija skladb, saj prvi v primerjavi z drugim zveni manj znanstveno in bolj poljudno« (Lah, 2023, str. 11). Glede izrazoslovja v slovenskem prostoru je torej moč zaznati raznolikost, do neke mere pa le- ta izhaja tudi iz različnega razumevanja in prevajanja pojmov zlasti iz nemškega sveta. Na problematiko poimenovanja opozarja tudi splošna glasbena enciklopedija Die Musik in Geschichte und Gegenwart (MGG), ki pravi: »Izraz tematični je delno tudi zavajajoč: ker se je večina del konec 18. stoletja začela z glavno temo, sta bila izraza tema in incipit razumljena kot sinonima. Od takrat sta se uveljavila izraza tematični katalog in tematični indeks; pravilen izraz bi bil incipitni indeksi.« (Fellinger, 1998, str. 544) Ker smo pri izbiri teme naloge želeli izpostaviti dejstvo, da je oblika t. i. spevov med berili v liturgični znanosti struktura, ki do prenovljenih liturgičnih knjigah ni obstajala v liturgiji Rimokatoliške cerkve, je to eden od razlogov, da načrtujemo s pomočjo tematske bibliografije ponuditi orodje, po katerem bi bilo mogoče ustvariti bibliografijo spevov med berili kateregakoli skladatelja. Osnovni cilj naloge je torej pripraviti tematsko bibliografijo (katere naloga je po Bibliotekarskem terminološkem slovarju med drugim »posredovanje bibliografskih informacij« (Kanič idr., 2009)) na temo spevov med berili, ki pa lahko kot produkt izpelje različne kataloge oz. sezname (npr. Seznam Zafošnikovih psalmov iz nedeljskih lekcionarjev ali Seznam Zafošnikovih uglasbitev psalmov po abecednem redu ipd.). Katalog oz. seznam v okviru tega dela torej razumemo kot eno od izvedbenih oblik (tematske) bibliografije, katera pa obsega vse potrebne podatke, ki so potrebni, da lahko ustvarimo raznovrstne sezname. Oblonšek, C., Metodologija priprave tematske bibliografije obrednih skladb Katoliške cerkve na primeru spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 9 Tematska bibliografija na področju glasbe po našem mnenju vrši pomembno izobraževalno funkcijo, ko s pomočjo primerne kategorizacije bibliografskih enot definira vsebino glasbenih del. Na področju liturgične glasbe lahko tematska bibliografija, ki pravilno kategorizira glasbena dela glede na rabo znotraj liturgije, posledično usmerja uporabnika, da jo uporablja na mestih v bogoslužju, za katera so namenjene. S tem namenom v poglavju terminoloških opredelitev nadaljujemo z razlago pojmov znotraj Rimokatoliške liturgije, v okviru katere bomo izdelovali tematsko bibliografijo in utemeljujemo osnovne pojme kategorij liturgične glasbe, ki jih mora izdelovalec tematske bibliografije upoštevati, da bo le-ta zadostila strokovnim in znanstvenim zahtevam liturgične znanosti. 2.2 RIMSKOKATOLIŠKA CERKEV IN NJENE LITURGIČNE KNJIGE Za razumevanje, katero področje bo pokrivala omenjena bibliografija, je potrebno sprva opredeliti, da bomo obravnavali segment liturgične glasbe, ki je lasten liturgiji Rimskokatoliške cerkve. Poleg Rimskokatoliške cerkve, ki jo imenujemo tudi Zahodna ali latinska, namreč sestavlja vesoljno Katoliško cerkev še dvaindvajset Vzhodnih katoliških avtonomnih delnih cerkva, nad katerimi ima najvišjo oblast papež. Rimski obred je bil prvotno liturgija mesta Rima, ki se je pozneje razširil po evropski celini in nato na ves svet. Pred to širitvijo pa je sobival z drugimi obredi, ne povsem neodvisnimi od rimskega obreda, vendar tudi ne enakimi rimskemu obredu. Nekatere značilnosti so povezovale te obrede med seboj, vendar so imeli svoje lastne, ustaljene strukture in poseben slog. Širše okolje rimskega obreda je bila skupnost starih latinskih obredov. Med njimi so bili najbolj znani milanski obred (ambrozijanski), beneventanski obred (južna Italija), precej specifičen mozarabski in skrivnostni galikanski obred (Dobszay, 2010, str. 5). Slovensko ozemlje spada pod okrilje Rimskokatoliške cerkve, kateri je lasten t. i. Rimski obred ali Ritus Romanus, ker pa je del slovenskega ozemlja pripadal Oglejskemu patriarhatu, je naš prostor močno zaznamoval oglejski obred. Po II. vatikanskem cerkvenem zboru (1962–1965) je Katoliška cerkev doživela korenito reformo, ki ji je med drugim botrovala uvedba narodnih jezikov v bogoslužje in posledično tudi nove liturgične knjige. Leta 1969 je papež Pavel VI. sprejel Novi mašni red (Novus Ordo Missae), Slovenci pa smo bili eden prvih narodov, ki je dobil nove liturgične knjige v izrazito hitrem času (Smolik, 1965). Oblonšek, C., Metodologija priprave tematske bibliografije obrednih skladb Katoliške cerkve na primeru spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 10 Leta 1970 so izšle nove liturgične knjige, ki do tedaj niso obstajale v takšni obliki – knjige beril in evangelijev oz. t. i. lekcionarji – saj je bil tradicionalni katoliški lekcionar, ki izvira iz prvega tisočletja krščanstva, vse od srednjega veka vključen v vsebino samega oltarnega misala, šele z zadnjo koncilsko prenovo pa se oblikujejo posebne liturgične knjige. Tako smo v slovenščini v letih 1969–1970 dobili tri knjige Knjig beril in evangelijev za nedelje in praznike za leto A, B in C 2 (drugo izdajo v letih 1999–2000) ter Knjigo beril in evangelijev za praznike godov in svetnikov (drugo izdajo v 2010), v letu 1971 tri knjige Beril in evangelijev za delavnike in v letu 1972 Knjigo beril in evangelijev za različne priložnosti. V vseh teh liturgičnih knjigah so po branju (prvega) berila vključeni t. i. spevi z odpevom oz. spevi med berili, ki si jih podrobno poglejmo pod kategorijo glasbe, saj je njihova osnovna pojavnost namenjena petju. 2.2.1 Liturgična glasba Rimskokatoliške cerkve V nalogi bomo uporabili terminus technicus liturgična glasba v smislu rabe latinskega izraza musica sacra oziroma v dobesednem prevodu sveta glasba / sakralna glasba, ki je največkrat rabljen termin v cerkvenih dokumentih o glasbi, a je v slovenskih prevodih cerkvenih dokumentov nekoliko nedosledno in preširoko prevajan kot cerkvena glasba. Papež Pij X. je liturgični glasbi predpisal tri glavne lastnosti: svetost, lepoto zunanje oblike in splošnost ali univerzalnost (Pij X., 2003) in tudi po II. vatikanskem cerkvenem zboru je dokument Musicam sacram (izdan 1967) jasno opredelil liturgično glasbo kot tisto, »ki je bila ustvarjena za svete obrede ter je po značaju sveta, po obliki pa umetniška.« V tem smislu kot liturgično glasbo opredeljuje »gregorijansko petje, različne vrste stare in nove cerkvene polifonije, cerkveno glasbo za orgle in druga dovoljena glasbila ter cerkveno liturgično in nabožno ljudsko petje« (Kongregacija svetih obredov in Svet za izvajanje Konstitucije o svetem bogoslužju, 2003). 2 Gre za triletni cikel branja Svetega pisma, ki je novost liturgične prenove in pokoncilskih liturgičnih knjig. V letu A se bere evangelij po Mateju, v letu B evangelij po Marku in v letu C evangelij po Luku. Prav tako se na iste nedelje v različnih liturgičnih letih menjajo tudi spevi med berili. Pred zadnjim koncilom se je vsako leto brala na nedelje in praznike bral isti svetopisemski odlomek, zato bomo v Rimskem Gradualu pred izdajo v letu 1974 ali v Preprostem gradualu našli le en primer graduala na posamezno nedeljo. Oblonšek, C., Metodologija priprave tematske bibliografije obrednih skladb Katoliške cerkve na primeru spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 11 V okvir liturgične glasbe torej v prvi vrsti spadajo obredni spevi, ki jih Cerkev predvidela v obhajanju svoje liturgije, torej molitvenega in evharističnega bogoslužja in v obhajanju drugih zakramentov Cerkve. 2.2.2 Spev med berili kot nova liturgična oblika Liturgične knjige za tisti lastni spev pétega bogoslužja (proprium missae), ki sledi branju beril, uporabljajo različna poimenovanja. Nekdaj so ta spev imenovali stopniški spev (responsorium graduale), ker se je prepeval na stopnicah (lat. gradus) do mesta za branje Božje besede. Vendar ta iz gregorijanskega korala izhajajoča struktura po svoji obliki ni enaka glasbeni obliki speva med berili, ki ga v liturgičnih knjigah najdemo danes. Danes lekcionar govori o »spevu z odpevom« (psalmus responsorius), ki prinaša veliko več besedila kot ga je vseboval stopniški spev, kateri je zgolj del svetopisemskega stavka (ponavadi eno vrstico psalma) prinašal v izrazito melizmatični melodiji. Temeljni dokument z navodili za rabo liturgičnih knjig, Splošna ureditev rimskega misala (Kongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov, 2002), omenja izraz »psalm z odpevom«. Liturgična navodila dajejo možnost izbire: »Namesto psalma iz knjige beril lahko pojemo stopniški spev iz rimskega graduala ali psalm z odpevom ali alelujni psalm iz preprostega graduala, kakor je to razloženo v teh knjigah.« (Kongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov, 2002, člen 61) Ker sta tako Rimski gradual (Graduale Romanum) kot Preprosti gradual (Graduale Simplex) uradni liturgični knjigi, ki prinašata koralne napeve v latinskem jeziku, sme torej katerakoli od njiju nadomestiti spev iz lekcionarja. Spevi med berili, ki jih je komponiral skladatelj Gregor Zafošnik, se nanašajo na knjige beril in evangelijev ter slovenska besedila teh spevov. Zavestno uporabljamo terminus technicus 'spev med berili' in predlagamo, da bi se za področje liturgične glasbe ta izraz uvrstil v okvir Bibliotekarskega terminološkega slovarja. Izraz 'psalm z odpevom' je problematičen ob dejstvu, da svetopisemsko besedilo ni vedno iz knjige Psalmov, ampak je občasno iz Danielove knjige, evangelijev in drugih svetopisemskih knjig. Prav tako je do neke mere problematičen izraz 'spev z odpevom', ker lahko v Splošni ureditvi rimskega misala beremo, da obstaja tudi petje psalma na direkten način (Kongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov, 2002, člen 61), kar pomeni, da ni nujno, da ima ta spev vedno odpev. Dejstvo pa je, da sta izraza 'spev z odpevom' in 'psalm z odpevom' navzoča v liturgičnih knjigah: v slovenskem lekcionarju je to 'spev z odpevom' (Berila in evangeliji za nedelje in praznike v letu A, 1999), v latinskih knjigah Oblonšek, C., Metodologija priprave tematske bibliografije obrednih skladb Katoliške cerkve na primeru spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 12 pa 'psalmus responsorius' (Ordo lectionum missae, 1981), preveden kot 'psalm z odpevom' ali tudi 'responzorialni psalm'. Zato predlagamo tudi izraza 'psalm z odpevom' in 'spev z odpevom' kot inačici predlogu 'spev med berili'. Izraz 'berilni spev', ki ga med drugimi uporablja Zafošnik, je do neke mere zadosten, a ne diferencira dovolj jasno, za kateri spev gre (berilni spev je namreč tako uglasbitev psalma z odpevom kot alelujni spev z vrstico). Lekcionar prinaša te speve zgolj v besedilni obliki, in sicer v obliki odpeva in različnim številom kitic, ki so štiri ali trivrstične. Dve vrstici te kitice največkrat sestavljata celoten stih psalma (v Svetem pismu je namreč celotna knjiga Psalmov zapisana v stihih, ki jih s posebno zvezdico, t. i. asteriskom delimo na dva polstiha, prvi polstih pa potrebi še s t.i. flekso na dva dela). Vsak spev med berili prinaša natančno opredelitev svetopisemskega besedila, kar v teološki stroki imenujemo svetopisemska referenca (Ps 122,1-2.4-9 (R prim. 1), pri čemer Ps pomeni kratico za točno določen psalm iz Knjige psalmov, število ob tem številko psalma (ki je v tem primeru zabeležena po hebrejski Bibliji, v latinskih liturgičnih knjigah pa bo isti psalm označevala št. 121, ker so narejene po grški Bibliji ter Vulgati) 3 . Nadaljnje številke opredeljujejo točne vrstice psalma, kot so številčene v Svetem pismu, podatek v oklepaju pa svetopisemsko referenco odpeva (v Sliki 1 je odpev parafraza vrstice 1). Pri tem velja pravilo slovenske biblične stroke, da se obseg vrstic določa z nestičnim vezajem in ne s pomišljajem, prav tako za vejico v tem primeru ni presledka, četudi je to pravilo razlikuje od slovničnih zakonitosti. Rdeče pomanjšane številke ob besedilu psalma označujejo točne vrstice psalma. 3 Gre za razliko med številčenjem psalmov v hebrejski Bibliji (ki se uporablja danes tako v standardnem prevodu Svetega pisma (SSP) kot v jeruzalemskem prevodu Svetega pisma, kateri velja za temelj priprave novih liturgičnih knjig (JSP)) in v grški Bibliji ter Vulgati, ki od psalma 10 naprej zaostajata za eno številko (združujeta namreč Ps 9 in 10 ter Ps 114 in 115, v dva dela pa delita Ps 116 in Ps 147). Oblonšek, C., Metodologija priprave tematske bibliografije obrednih skladb Katoliške cerkve na primeru spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 13 Slika 1: Primer speva med berili iz nedeljskega lekcionarja 3 PREDLOG IZDELAVE TEMATSKE BIBLIOGRAFIJE Priročnik avtorice Bagarič Glasbene knjižnice v sistemu COBISS: priročnik za identifikacijo in bibliografski opis glasbenih virov Krstulović opisuje kot prvi specifični slovenski priročnik s področja bibliografske obdelave in sistematičnega podajanja primerov katalogizacije glasbenih virov (Krstulović, 2018, str. 31) in vsebuje vse potrebne podatke, pravila in navodila za bibliografsko obdelavo glasbenih publikacij. V 5. poglavju te publikacije avtorica obravnava vsebinsko analizo glasbenih virov in poudarja, da ta analiza zahteva tudi dodatna znanja, predvsem bolj poglobljeno poznavanje glasbene umetnosti (Bagarič, 2017, str. 182). Menimo, da je za področje liturgične glasbe potrebno tudi poznavanje liturgičnih vsebin s področja obredov Katoliške cerkve. Glede na raznolikost samih obredov v Rimskokatoliški cerkvi bi bilo potrebno osnovno razdelitev liturgičnih vsebin opredeliti na nivoju dveh temeljnih dejanj obredov, in sicer na nivoju molitvenega bogoslužja in obhajanja evharistije skupaj z drugimi zakramenti. liturgija Rimskokatoliške cerkve molitveno bogoslužje (brevir) evharistija/maša in drugi zakramenti Slika 2: »Dvoje pljučnih kril« katoliške liturgije Oblonšek, C., Metodologija priprave tematske bibliografije obrednih skladb Katoliške cerkve na primeru spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 14 Tudi tukaj pa imamo že pri pregledu liturgičnih knjig hiter uvid, da gre za razvejano področje, ki ga zaradi obsega naloge ne moremo podrobneje obravnavati, in se zaradi te omejitve osredotočamo zgolj na enega od spremenljivih mašnih spevov, to je spev med berili, pa še to zgolj v okviru nedeljskega bogoslužja oz. iz t.i. nedeljskih lekcionarjev (v primeru celote bi bilo potrebno pripraviti tudi opus delavniških spevov med berili, ki pa se v praksi običajno ne pojejo) in spevov med berili za svetniške godove 4 . Zbirka spevov med berili Gregorja Zafošnika se v glavnem osredotoča na nedeljske speve med berili, skladatelj pa je ustvaril tudi veliko količino »svetniških« spevov med berili. Čeprav se torej na tem mestu posvečamo le majhnemu segmentu glasbe v okviru katoliške liturgije, pa načrtno omenjamo še druga področja, na katerih bi bilo smiselno pripraviti tematske bibliografije, npr. liturgična glasba molitvenega bogoslužja (himne, antifone itd.), liturgična glasba posameznih zakramentov itd. Pri izdelavi bibliografije se nam je zdelo smiselno poslužiti se standardizirane oblike po zaporedno številčenem abecednem redu naslovov bibliografskih enot, po vzoru vedno bolj domišljenih in standardiziranih oblik glasbenih bibliografij Krstulovića (npr. Krstulović 2017, str. 315–316). Vendar pa smo mnenja, da je za liturgičnega glasbenika zelo pomembna predvsem izdelava nekaterih specifičnih seznamov, ki jih lahko izpeljemo iz dobro pripravljene bibliografije spevov med berili, če se ob pripravi bibliografije poslužimo programskih orodij, ki nam omogočajo takšne izpeljave seznamov. Zelo uporabna bo že dobro pripravljena preglednica v okviru programa Excel ali Google Preglednice. Razporeditev spevov med berili v Prilogi 1 je narejena po abecednem redu odpevov posameznega psalma. Za ta seznam smo se odločili, ker nam osnovna oblika bibliografije z zaporednimi številkami bibliografskih enot, razporejenih po abecednem redu naslovov, ki so skladateljeve liturgične kategorizacije psalmov, ne da hitro vidne informacije, kateri in koliko uglasbitev spevov med berili sploh obstaja, saj bibliografske enote številčijo vse pojavne oblike ene uglasbitve, spevov pa je bistveno manj, kar je razvidno iz Priloge 1, kjer številčimo zgolj posamezne uglasbitve, ne pa tudi vseh pojavnih oblik iste uglasbitve. 4 Svetniški koledar je na slovenskih tleh trenutno v fazi sprememb, saj je bil v letu 2019 za slovensko cerkveno pokrajino v Vatikanu odobren nov liturgični koledar, uskladili so se tudi koledarji po posameznih škofijah, kar bo terjalo novo pripravo tako obrednika Knjige beril in evangelijev za svetniške godove kot posledično tudi kompatibilne zbirke uglasbitev spevov med berili. Oblonšek, C., Metodologija priprave tematske bibliografije obrednih skladb Katoliške cerkve na primeru spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 15 Vendar pa tudi abecedni seznam odpevov pri spevih med berili za cerkvene glasbenike ne daje dovolj informacij, saj se odpevi pri uglasbitvah spevov med berili v nekaterih primerih ponavljajo, pa kljub temu vsebujejo različne vrstice psalma in se zato od skladbe do skladbe razlikujejo, tudi če imajo isti odpev. Prav tako ni smiselna osnovna razporeditev po številki psalma, saj naletimo na enak problem ponavljanja istega psalma z različnimi vrsticami in bi bilo prepogosto potrebno jasneje definirati posamezno enoto, kot zgolj s številko psalma. Zato ugotavljamo, da je za izpeljavo seznama, ki bi koristil cerkvenim glasbenikom, potrebna bolj specifična kategorizacija teh spevov. Temeljna uporaba teh spevov je podrejena liturgičnemu letu, kar pomeni, da je za nek obred točno določen lasten spev med berili in zato lahko na tak način tudi najjasneje opredelimo posamezne uglasbitve spevov med berili, saj so bile pripravljene prav za ta specifični namen. Tak razpored bi torej temeljil na okviru liturgičnega reda posameznega leta (glede na obrednik Berila in evangeliji za leta A (Berila in evangeliji za nedelje in praznike v letu A, 1999), B (Berila in evangeliji za nedelje in praznike v letu B, 1999) in C (Berila in evangeliji za nedelje in praznike v letu C, 2000) ter v okviru koledarskega leta pri svetniških godovih (glede na obrednik Berila in evangeliji za praznike in godove svetnikov, 2010), kar pa že presega okvir običajnih bibliografskih orodij. Kljub vsemu pa je dobro pripravljena bibliografija temelj za pripravo takšnih pomagal in zato smo liturgične kategorije umestili v okvir pričujoče bibliografije (v oglatem oklepaju, ker tega podatka nismo pridobili iz same publikacije). 3.1 POMEN OPUSA SKLADATELJA GREGORJA ZAFOŠNIKA IN VLOGA NJEGOVIH SPEVOV MED BERILI Duhovnik Gregor Zafošnik (1902–1994) je kot skladatelj najbolj plodovito ustvarjal v 50-ih letih 20. stoletja, ko je na glasbeno-liturgičnem področju prihajalo do mnogih sprememb v času II. vatikanskega cerkvenega zbora ter se je na glasbenem področju terjalo od skladateljev mnogo ustvarjalnosti na področju novih glasbeno-liturgičnih oblik, kot so spevi med berili. Zafošnikov skladateljski opus, ki je bil vselej naklonjen preprostemu glasbenemu stavku in pozoren do manjših glasbenih zasedb, je v mnogih pogledih ustrezal usmerjenosti koncila na glasbenem področju, kar je razvidno iz skladateljevega glasbenega in pedagoškega delovanja, v katerem se je zavzeto posvetil izobraževanju cerkvenih glasbenikov in preprostim napevom maš, spevov med berili ter ljudskih pesmi. S svojim skladateljskim opusom in izdajami pesmaric je močno zaznamoval predvsem glasbeni repertoar pevskih korov na območju Oblonšek, C., Metodologija priprave tematske bibliografije obrednih skladb Katoliške cerkve na primeru spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 16 današnje Nadškofije Maribor, z mnogimi deli pa je prodrl tudi na celotno slovensko raven (Oblonšek, 2018). Njegove uglasbitve spevov med berili ali »berilnih spevov«, kakor jih imenuje sam skladatelj, so njegova specifika, saj je bil eden prvih skladateljev, »ki je uglasbil berilne speve za celotno cerkveno leto« 5 (Glasenčnik, 2020, str. 80). Celo več, »številni berilni spevi so njegove boljše in uporabne skladbe« (Glasenčnik, 2020, str. 80). Takoj po uvedbi novih lekcionarjev še ni bilo uglasbenih psalmov v slovenskem jeziku. Tako je Zafošnik uglasbil okoli 100 6 berilnih spevov, jih razmnožil na ciklostilu in natisnil (arhiv družine Zafošnik, v Glasenčnik, 2020, str. 80). V tistem času so bili obvezno gradivo za pevske vaje, saj so morali pevci za vsako nedeljo ali praznik pripraviti nov spev (arhiv družine Zafošnik, v Glasenčnik, 2020, str. 80). Kljub še manjkajočim spevom med berili pa je Zafošnik bil pri njihovi pripravi po našem vedenju med skladatelji najbolj količinsko ustvarjalen, zato je njegov opus po našem mnenju dober primer gradiva za pripravo tematske bibliografije, ki jo predlagamo za vpeljavo popisov opusov spevov med berili tudi pri drugih skladateljih. 3.2 IZPELJAVA IN ANALIZA REZULTATOV ANKETE O RABI SPEVOV MED BERILI IN POZNAVANJU INFORMACIJSKIH VIROV MED UPORABNIKI Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšen je dejanski odnos glasbene stroke do uporabe in vrednosti rabe informacijskih virov nasploh in predvsem razumevanja pomena tematskih bibliografij v glasbi. Podatke smo zbrali s spletno anketo, osredotočeno na uporabnost in učinkovitost bibliografij v raziskovalne in študijske namene ter pogostost uporabe in dostopnost. Tako pridobljene podatke smo obdelali z ustreznimi statističnimi metodami in rezultate interpretirali, da bi lahko potrdili v uvodu postavljene cilje raziskovalne naloge. Pri raziskavi smo se odločili za kvantitativno metodo, medtem ko je metoda zbiranja podatkov, ki smo se je pri naši raziskavi poslužili, anketiranje. K sodelovanju v anketi smo preko osebnih mailov povabili univerzitetno izobražene cerkvene glasbenike kot tudi manj izšolane cerkvene glasbenike, ki delujejo na terenu. Izbor sodelujočih ni bil čisto naključen, saj smo želeli zajeti 5 Vendar, kot bomo videli v tematskem katalogu njegovih spevov med berili, še zdaleč ni uglasbil vseh spevov med berili za leto A, B in C. 6 S pričujočo bibliografijo smo ugotovili, da je doslej znanih pojavnih oblik spevov med berili 113, dejanskih uglasbitev pa 68. Oblonšek, C., Metodologija priprave tematske bibliografije obrednih skladb Katoliške cerkve na primeru spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 17 mnenja tako tistih, ki se z obravnavano tematiko srečujejo kot visoko strokovno usposobljeni, kot tudi tiste, ki so v glavnem usmerjeni v izvajalsko prakso. Spletno anketo, pripravljeno s pomočjo spletne aplikacije »Google Obrazci« (ang. Google Forms), smo poslali 300 posameznikom, v celoti je bilo izpolnjenih 129 vprašalnikov z 8 vprašanji zaprtega tipa in 6 vprašanji odprtega tipa. Velika večina anketirancev deluje v službi organista (73 %) in/ali zborovodja (71 %), nekateri anketiranci pa vršijo tudi druge liturgične službe. Uspelo nam je najti sodelujoče z vseh koncev Slovenije, kar je razvidno iz Slike 3 (grafikon), saj nam je takšna razporeditev pomembna, Gregor Zafošnik je namreč bil skladatelj, delujoč v glavnem na štajerskem delu Slovenije in je zgovoren podatek, da je kljub temu poznan med širšo publiko. To dokazuje odgovor na vprašanje, ali poznajo Zafošnikove speve med berili, na kar je 45 % odgovorilo, da ga poznajo in 48 %, da ga delno poznajo (Slika 4). Slika 3: Območje delovanja anketirancev Oblonšek, C., Metodologija priprave tematske bibliografije obrednih skladb Katoliške cerkve na primeru spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 18 Slika 4: Prepoznavnost Zafošnikovih spevov med berili pri cerkvenih glasbenikih Med respondenti se je izkazalo dokaj realno razmerje med univerzitetno izobraženimi cerkvenimi glasbeniki (24 %, od tega 5 % s specifičnega področja cerkvene glasbe) in tistimi, ki imajo nižjo glasbeno izobrazbo (8 % srednja glasbena šola, 26 % nižja glasbena šola, 20 % orglarska šola, ki je posebna oblika uradno neformalnega, a znotraj Katoliške cerkve že desetletja zastavljena metoda izobraževanja cerkvenih glasbenikov). Kar 17 % cerkvenih glasbenikov nima formalne glasbene izobrazbe. Anketa je preverjala njihovo poznavanje rabe že obstoječih seznamov oz. bibliografij in zainteresiranost za pregledno in uporabno obliko popisa. Z nekaterimi vprašanji smo želeli priti do informacij o (ne)poznavanju načinov rabe spevov med berili in so za našo raziskavo zgolj posrednega pomena, zato jih tukaj ne bomo podrobneje analizirali (vprašanja v sekciji Raba spevov med berili, glej Priloga 2), ampak se bomo posvetili predvsem vprašanjem iz sekcije Področje bibliografij. Izmed anketiranih cerkvenih glasbenikov se jih kar 20 % nikoli ne poslužuje raznih seznamov del skladateljev ali določenih glasbenih zvrsti ter 35 % redko. Velika večina anketirancev (82 %) pa se strinja, da so lahko takšni popisi skladb zelo koristni pri delu cerkvenega glasbenika (Slika 5). Slika 5: Zainteresiranost za bibliografije Oblonšek, C., Metodologija priprave tematske bibliografije obrednih skladb Katoliške cerkve na primeru spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 19 Videti je, da se mnogi med anketiranci zavedajo pomena glasbene bibliografije in njene uporabne vloge v okviru njihove dejavnosti: 30 % je odgovorilo, da se pogosto zavedajo njene uporabnosti, 20 %, da se včasih zavedajo njene uporabnosti in 22 %, da redko (Slika 6). Slika 6: Uporabnost glasbene bibliografije v praksi Vendar pa je daleč najpogostejši vir za iskanje podatkov o obstoju glasbenih del spletni brskalnik, in zgolj pri 26 % cerkvenih glasbenikov tudi okolje COBISS Plus ter obisk specializiranih knjižnic (9 %). Pri tem vprašanju, ki je bilo odprtega tipa, smo dobili precej odgovorov, ki nakazujejo, da pride večina do novih informacij o obstoju neke glasbene bibliografije ne preko raziskovanja, ampak preko pretočnosti informacij med cerkvenimi glasbeniki in iz lastnih informacijskih virov (»vprašam svoje kolege, organiste, pregledam svoje vire, vprašam znance«). Očitno pa je, da si kljub temu cerkveni glasbeniki želijo neke poenotene in strokovno pripravljene bibliografije s področja liturgične glasbe, saj je tako večina pritrdila, da je temu tako, (71 %) ali delno pritrdila (20 %), kot je razvidno iz Slike 7. Oblonšek, C., Metodologija priprave tematske bibliografije obrednih skladb Katoliške cerkve na primeru spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 20 Slika 7: Mnenja o potrebnosti izdelave bibliografije slovenske liturgične glasbe Vendar se postavlja vprašanje, koliko bi takšna bibliografija koristila, glede na to, da se le redki cerkveni glasbeniki poslužujejo vzajemnega spletnega kataloga COBISS Plus pri iskanju določene zvrsti cerkveno-glasbenega gradiva, saj velika večina redko (34 %) ali nikoli (41 %) ne uporablja vzajemnega spletnega kataloga COBISS Plus. Ta ugotovitev toliko bolj potrjuje, kako potrebna je večja ozaveščenost glasbenikov na področju bibliografij, saj je večina do vzajemnega spletnega kataloga COBISS Plus nekoliko indiferentna, kar 45 % anketirancev je namreč na vprašanje 19 o umanjkanju omembe cerkveno-glasbenih gradiv v vzajemnem spletnem katalogu COBISS Plus odgovorila z »ne vem«. Za našo raziskavo so dragoceni še odgovori na zadnje vprašanje odprtega tipa (»Bi nam želeli še kaj sporočiti?«), ki posredno dokazujejo, da si cerkveni skladatelji bibliografijo predstavljajo kot seznam skladb, primernih za rabo na določenih delih bogoslužja, ali pa celo kot seznam digitaliziranih notnih gradiv, do katerih lahko neposredno dostopajo, pri čemer omenjajo tudi Digitalno knjižnico Slovenije – www.dLib.si (odgovori: »Digitalizacija ali vsaj dostopna knjižnica z vsemi gradivi je nujna za petje.«; »Poskus katalogizacije je super zamisel in omogočiti v čim večji meri objavo notnih gradiv na dLib.«). Zato bi vsekakor bilo vredno razmišljati o tematski bibliografiji v sodelovanju s spletnim informacijskim virom dLib za gradiva, ki so bodisi prosta avtorskih pravic bodisi je mogoč dogovor o njihovi objavi. Oblonšek, C., Metodologija priprave tematske bibliografije obrednih skladb Katoliške cerkve na primeru spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 21 3.3 ZASNOVA BIBLIOGRAFIJE SPEVOV MED BERILI GREGORJA ZAFOŠNIKA V bibliografijo je zajetih 113 bibliografskih enot, od katerih je 55 bibliografskih enot povzetih iz zbirke Cerkvene pesmi in spevi 7 (Zafošnik, 1992), nekateri objavljeni spevi pa se nahajajo v Zafošnikovi zbirki Bogoslužne pesmi za moški zbor (Zafošnik, 1983), pesmarici Cerkvene ljudske pesmi (Smerkolj in Škulj, 1978) ter njeni različici za ljudstvo Hvalimo Gospoda (Smerkolj in Škulj, 1979), v pesmarici Slavimo Gospoda (Smolik in Škulj, 1988) in v pesmarici Mašni spevi in odpevi (Škulj, 1981). Večina avtorjevih avtografov je bila izdanih in reproduciranih v okviru Škofijskega ordinariata Maribor; ta gradiva smo v deležu našli tudi v Glasbeni zbirki NUK, v celoti pa v arhivu družine Zafošnik. V zbirki Cerkvene pesmi in spevi je urednik Mlakar je za svojo zbirko lastnoročno prepisal tiste speve, ki so obstajali zgolj v avtografu oz. prepisu, niso pa bili notografirani (torej ta zbirka ne vključuje reprodukcij skladateljevih avtografov). V arhivu družine Zafošnik smo našli še dva avtografa (št. 65: Pri Gospodu je usmiljenje in odpuščanje in št. 51: Moj Bog, zakaj si me zapustil). Postavlja se vprašanje, kje se nahajajo ostali avtografi; gotovo bo to še potrebno raziskati, saj Ferenčak, ki je v okviru svojega raziskovanja hranil njegove dnevnike, zapiše tako: »Ko še ni bilo možnosti za tisk, je Gregor Zafošnik v 60-tih letih na t. i. ciklostiranih 'Listih' izdajal v glavnem cerkvene pesmi. [...] Žal tudi na škofijskem ordinariatu, ki jih je izdajal, nimajo popolne zbirke.« (Ferenčak, 2003, v Glasenčnik, 2020, str. 83). Nekateri posamezni spevi, ki jih je izdal Škofijski ordinariat Maribor, pa niso reprodukcija skladateljevega avtografa, ampak reprodukcija neznanega prepisovalca, pri katerem so rokopisno zapisane le note, besedilo pa s pisalnim strojem. Takšne enote smo v bibliografiji poimenovali »reprodukcija rokopisa«. Skladatelj je uglasbitve spevov izdajal nesistematično glede na potrebe mariborskega stolnega kora, kjer je deloval kot regens chori, zato je izdelava bibliografije Zafošnikovih spevov med berili precejšen izziv. Običajno sta na posamezni izdaji Škofijskega ordinariata Maribor na obeh 7 V bibliografijo nismo vključili speva, ki ga skladatelj imenuje »berilni spev«, a po vsebini ne sodi med berilne speve (Berilni spevi za praznik Brezmadežne (Zafošnik, 1992, str. 123)) ter alelujnih spevov, ki so sicer del te zbirke, a niso predmet obravnave te raziskave, katera se osredotoča na uglasbitve psalmov, zato jih nismo vključili v bibliografske zapise. Ker uglasbitev aleluje z vrstico sledi vsakemu berilnemu spevu, skladatelj uporablja naslov v množini: berilni spevi. Vsekakor bi bilo pomembno pripraviti tudi bibliografijo alelujnih spevov po podobnem modelu. Oblonšek, C., Metodologija priprave tematske bibliografije obrednih skladb Katoliške cerkve na primeru spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 22 straneh lista spisani dve uglasbitvi psalmov (skupaj z alelujnim spevom 8 ). Kasnejše izdaje spevov med berili so že notografirane, tako da je Škofijski ordinariat v mnogih primerih izdal isti psalm sprva v obliki reprodukcije avtografa, nato pa še v notografirani obliki. Glede na obliko notografije je mogoče sklepati na avtorje notografij posameznih izdaj na posameznih listih s primerjavo zapisov iz njegovih izdanih notnih zbirk. Tako se lahko med notografijami prepozna dva notografa: M. Gerdej je namreč notografiral njegovo zbirko Bogoslužne pesmi za moški zbor (Zafošnik, 1983), Viktor Fabiani pa njegovo pesmarico Slavimo Gospoda (Zafošnik, 1970). Med rokopisnimi pisci je pri avtografih mogoče prepoznati skladateljev rokopis, v pesmarici Cerkvene pesmi in spevi je očiten rokopis urednika Mlakarja, v tej zbirki pa je še nekaj rokopisno prepisanih uglasbitev, ki jih nismo prepoznali. Vse te podatke smo dodali k bibliografskim zapisom. V času, ko je skladatelj ustvarjal, so se pripravljali novi lekcionarji (izdani v letih 1969–1970), zato je ponekod zaznati nedoslednost pri rabi svetopisemskega prevoda, ki ni poenoten (poleg tega, da so se liturgične prilagoditve spevov pri novi izdaji lekcionarjev v letih 1999–2000 ponovno spremenili). Prav tako se skladatelj pri naslovih sprva ni strogo držal liturgičnih kategorij in je speve bolj na splošno opredelil (npr. zgolj Spevi med berili za navadne nedelje ali Spevi med berili za 6. velikonočno nedeljo brez opredelitve, ali gre za liturgično leto A, B ali C), ali pa združeval lastnosti spevov posameznih liturgičnih let (da je vzel npr. odpev od 3. adventne nedelje leta C in kitice psalma oz. recitativ od leta B). Nekateri skladateljevi rokopisi pa speve zelo jasno liturgično definirajo. Pri izdelavi modela bibliografije spevov med berili smo torej pripravili splošno strukturo te bibliografije, na katero se lahko upre vsak opus spevov med berili kateregakoli skladatelja. Nekaj težav glede besedila izhaja še iz prevodov svetopisemskih besedil in prilagoditev teh besedil za liturgično rabo znotraj lekcionarjev, ki se nanašajo predvsem na prvo izdajo liturgičnih knjig (lekcionarjev) ali celo na skladateljevo prilagoditev teh besedil, zato je za lažjo identifikacijo pravih spevov v to strukturo potrebno dodati točne podatke o svetopisemski knjigi (v večini primerov knjiga Psalmov), poglavje (v našem primeru št. psalma) in vrstice. 8 Glej sklic 7 Oblonšek, C., Metodologija priprave tematske bibliografije obrednih skladb Katoliške cerkve na primeru spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 23 V bibliografiji so spevi razvrščeni po abecednem redu naslovov kot jih je zapisal skladatelj. Pri tem pravzaprav ne gre za naslov speva, ampak za skladateljevo liturgično umestitev speva 9 , ki pa je deloma netočna. Sledi podatek o odpevu psalma, ki smo ga zapisali v kurzivi, a brez repeticij (npr. odpev K tebi, Gospod, dvigam svojo dušo, k tebi, k tebi dvigam svojo dušo. smo zapisali kot K tebi, Gospod, dvigam svojo dušo.). Nekatere psalme je sam skladatelj naslovil z začetnimi besedami odpeva in nato s podatkom o liturgični umestitvi (npr. Po tebi žeja mojo dušo – berilni spevi za navadne nedelje). V takih primerih smo navedli kazalko, ki nas v abecednem seznamu bibliografskih enot usmeri na podatek o skladateljevi liturgični umestitvi in nas hkrati s podčrtano besedo glej napoti na samo uglasbitev psalma. Tema dvema podatkoma sledita številki psalma, saj je v primeru od psalma 10 naprej številka dvojna, in sicer je sprva zapisana nižja številka (torej po grški Bibliji in Vulgati, saj jih tako beleži tudi Gregor Zafošnik), nato pa v oklepaju višja številka (torej številka glede na hebrejsko Biblijo in številčenje, kot ga uporabljajo slovenske liturgične knjige lekcionarjev). Dvojno številčenje uporabimo, da se nedvomno izognemo dilemi, za kateri psalm gre (tako v Standardnem prevodu Svetega pisma kot v Jeruzalemskem prevodu Svetega pisma imamo zapisani obe številki, v nedeljskih lekcionarjih pa samo hebrejsko številčenje). V oglatih oklepajih sledi podatek o liturgični umestitvi speva med berili glede na danes veljavne liturgične knjige s tem, da se podatki ob morebitni novi izdaji nedeljskih lekcionarjev ne bodo spremenili, saj gre za liturgično določitev, ki temelji na publikaciji Ordo lectionum missae 10 , katera določa svetopisemske odlomke za Katoliško cerkev po vsem svetu. V primeru, ko se je skladatelj poslužil drugačnega odpeva, kot je predviden v okviru liturgičnih knjig, ali netočne izbire kitic recitativa, smo pri liturgični umestitvi speva dodali kratico prim., ki opozarja, da uglasbitev ni dosledno zvesta rabi speva v okviru določene nedelje. 9 Pri tem se je potrebno zavedati, da je skladateljevo poimenovanje »navadne nedelje« utemeljeno na liturgičnih knjigah (takšna kategorija je tudi v lekcionarjih), vendar je Cerkev na Slovenskem to poimenovanje v izogib negativnemu razumevanju (nedelje kot nekaj običajnega, navadnega) spremenila v »nedelje med letom«. 10 Ordo lectionum missae je liturgična knjiga, ki določa točne svetopisemske reference za branje Božje besede znotraj evharistije (torej določa berila, speve med berili, vrstice z alelujo in evangeljski odlomek ter določa začetke posameznega odlomka, ki se razlikujejo od besedila v Svetem pismu, kjer se neprekinjeno navezujejo na prejšnji odlomek (npr. besedilo »Tisti čas je Jezus rekel«, ki ga v Svetem pismu ni (več v Ordo lectionum missae, 1981). Oblonšek, C., Metodologija priprave tematske bibliografije obrednih skladb Katoliške cerkve na primeru spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 24 Pri spevih, ki so objavljeni v eni od publikaciji, sledi podatek o objavi, nato podajamo naslov publikacije, urednika, notografa oz. avtorja rokopisa, kraj, založbo in leto izdaje. Sledi številka strani, na kateri(h) se nahaja spev. Naslednji podatek je zasedba, za katero je spev zapisan (ponekod jo skladatelj že sam določi in zapiše, povsod pa je to vidno iz notnega zapisa). Največkrat je zasedba za mešani zbor, občasno tudi za moški. Pri spevih, ki so bili izdani v obliki posameznih listov in pri katerih gre za reprodukcijo avtografa ali kakšnega drugega rokopisa oz. notografije, po naslovu oz. skladateljevi liturgični umestitvi, besedilu odpeva in številki psalma sledi liturgična umestitev, nato sledi podatek o kraju izdaje, izdajatelju, letu izdaje. Sledi število strani, ki jih enota vsebuje. Ker sta na obeh straneh teh posameznih listov ponavadi objavljena dva psalma (skupaj z alelujnim spevom), to označimo s podčrtano besedo »priključeno« oz. »priključeno k«. Naslednji podatek je oblika zapisa: gre bodisi za skladateljev avtograf bodisi za njegovo reprodukcijo ali reprodukcijo drugega rokopisa ali pa za notografirano obliko zapisa, ki ni del nobene publikacije. Če je informacija znana, v oglatem oklepaju podajamo tudi informacijo o notografu, če smo te identificirali iz drugih Zafošnikovih publikacij, v primeru rokopisov v notni zbirki Cerkvene pesmi in spevi pa informacijo o prepisovalcu. Sledita še podatka o zasedbi in nahajališču hrambe speva. 3.4 POVZETEK STRUKTURE BIBLIOGRAFSKIH PODATKOV Spevi, izdani v zbirki: Naslov speva. Odpev psalma. (Dvojna) številka psalma. [Liturgična umestitev glede na današnje liturgične knjige]. Objava v: Naslov publikacije. Urednik. [Notograf]. Kraj, založba, leto izdaje. Stran(i). Zasedba. Spevi, izdani kot reprodukcija avtografa ali rokopisa: Naslov speva. Odpev psalma. (Dvojna) številka psalma. [Liturgična umestitev glede na današnje liturgične knjige]. Kraj, izdajatelj, leto izdaje. Število strani. Informacija o spevu na istem listu. Podatek o obliki zapisa (npr. reprodukcija rokopisa / reprodukcija avtografa / notografija). [Podatek o notografu ali avtorju rokopisa]. Zasedba. Nahajališče. Oblonšek, C., Metodologija priprave tematske bibliografije obrednih skladb Katoliške cerkve na primeru spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 25 Bibliografija torej vključuje vse pojavne oblike posamezne uglasbitve speva med berili, pri čemer je potrebno upoštevati, da je skladatelj v nekaterih primerih isto uglasbitev speva sprva pripravil v avtografu, nato reprodukciji avtografa, ki ga je izdal Škofijski ordinariat, nekaj let zatem v reprodukciji rokopisa (z roko izpisane note in besedilo zapisano s pisalnim strojem), nato v notografirani obliki, končno pa so ti spevi postali del zbirke Mlakarja ali druge publikacije. Zato je število uglasbitev spevov med berili bistveno manjše, kot je bibliografskih enot. S tega razloga smo pripravili še seznam spevov po abecednem redu odpevov psalmov, iz katerega lahko razberemo, da smo v bibliografiji zajeli 68 skladateljevih uglasbitev spevov med berili (glej Priloga 1), kar pokriva 60 % vseh spevov med berili v nedeljskih lekcionarjih nasploh. V nedeljskih lekcionarjih je namreč predvidenih 133 različnih odpevov pri spevih med berili, pri čemer pa smo prišteli tudi tistih nekaj Zafošnikovih uglasbitev psalmov, ki jih je pripravil za speve med berili za svetniški lekcionar. 3.5 BIBLIOGRAFIJA SPEVOV MED BERILI GREGORJA ZAFOŠNIKA (BSBGZ) 1. Berilna speva na veliko soboto za mešani zbor. Zemlja je polna Gospodove dobrote. Ps 32 (33). [Liturgično leto ABC: Velika noč Gospodovega vstajenja, velikonočna vigilija, po 1. berilu (2. možnost)]. Škofijski ordinariat, 1981. 1 strnjena partitura (2 str.). Priključeno k: Berilna speva na veliko soboto za mešani zbor. (Pojmo), str. [1]. Notografija. Mešani zbor. NUK, Glasbena zbirka. 2. Berilna speva na veliko soboto za mešani zbor. Pojmo Gospodu, ker je prevzvišen. 2 Mz 15. [Liturgično leto ABC: Velika noč Gospodovega vstajenja, velikonočna vigilija, po 3. berilu]. Maribor, Škofijski ordinariat, 1981. 1 strnjena partitura (2 str.). Priključeno: Berilna speva na veliko soboto za mešani zbor. (Zemlja), str. [2]. Notografija. Mešani zbor. NUK, Glasbena zbirka. Berilni spev za birmo, 4. velikon[očno] ned[eljo]. Glej Za birmo, 4. velikon[očno] ned[eljo]. Berilni spev za Božični čas – za polnočnico. Glej Božični čas – za polnočnico. 3. Berilni spev za Gospodovo oznanjenje. Glej, prihajam, da spolnim tvojo voljo, Gospod. Ps 39 (40). [Gospodovo oznanjenje, slovesni praznik, 25. marec]. Objava v: Cerkvene pesmi in spevi za mešani zbor: ob skladateljevi 90-letnici. Zbral in uredil Oblonšek, C., Metodologija priprave tematske bibliografije obrednih skladb Katoliške cerkve na primeru spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 26 Franjo Mlakar. [Rokopis Franja Mlakarja]. Maribor, Slomškova založba, 1992. Str. 125. Mešani zbor. 4. Berilni spev za Jezusovo darovanje – Svečnico. Gospod Bog je kralj veličastva. Ps 23 (24). [Prim. liturgično leto A: 4. adventna nedelja; Jezusovo darovanje – Svečnica, praznik, 2. februar]. Objava v: Cerkvene pesmi in spevi za mešani zbor: ob skladateljevi 90-letnici. Zbral in uredil Franjo Mlakar. [Rokopis Franja Mlakarja]. Maribor, Slomškova založba, 1992. Str. 85. Mešani zbor. Berilni spev za Marijine praznike. Glej Srečna si, Devica Marija. 5. Berilni spev za praznik sv. Cirila in Metoda. Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka. Ps 22 (23). [Slovesni praznik sv. Cirila in Metoda, 5. julij; V čast svetim pastirjem; liturgično leto A: 4. postna nedelja; 4. velikonočna nedelja; 34. nedelja med letom – Jezus Kristus, Kralj vesoljstva; liturgično leto B: 16. nedelja med letom; liturgično leto C: Srce Jezusovo]. Objava v: Cerkvene pesmi in spevi za mešani zbor: ob skladateljevi 90-letnici. Zbral in uredil Franjo Mlakar. [Rokopis Franja Mlakarja]. Maribor, Slomškova založba, 1992. Str. 128. Mešani zbor. 6. Berilni spev za praznik sv. Cirila in Metoda. Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka. Ps 22 (23). [Slovesni praznik sv. Cirila in Metoda, 5. julij; V čast svetim pastirjem; liturgično leto A: 4. postna nedelja; 4. velikonočna nedelja; 34. nedelja med letom – Jezus Kristus, Kralj vesoljstva; liturgično leto B: 16. nedelja med letom; liturgično leto C: Srce Jezusovo]. Maribor, Škofijski ordinariat, 1971. 1 strnjena partitura (2 str.). Priključeno: Berilni spev za sv. Jerneja, apostola, 24. avg[ust], str. [2]. Reprodukcija avtografa. Mešani zbor. Arhiv družine Zafošnik. 7. Berilni spev za praznik sv. Jožefa. Jaz mu bom oče, on mi bo sin njegov rod ostane na veke. Ps 88 (89). [Prim. Sv. Jožef, mož Device Marije, slovesni praznik, 19. marec]. Objava v: Cerkvene pesmi in spevi za mešani zbor: ob skladateljevi 90-letnici. Zbral in uredil Franjo Mlakar. [Rokopis Franja Mlakarja]. Maribor, Slomškova založba, 1992. Str. 124. Mešani zbor. Berilni spev za praznik Sv. Trojice. Glej Sv. Trojica. 8. Berilni spev za rojstvo Device Marije. V Gospodu se bom veselila. Ps 12 (13). Objava v: Cerkvene pesmi in spevi za mešani zbor: ob skladateljevi 90-letnici. Zbral in uredil Oblonšek, C., Metodologija priprave tematske bibliografije obrednih skladb Katoliške cerkve na primeru spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 27 Franjo Mlakar. [Rokopis Franja Mlakarja]. Maribor, Slomškova založba, 1992. Str. 130. Mešani zbor. 9. Berilni spev za sv. Jožefa. Jaz mu bom oče, on mi bo sin njegov rod ostane na veke. Ps 88 (89). [Prim. Sv. Jožef, mož Device Marije, slovesni praznik, 19. marec]. [S. n., s. l., med 1968 in 1980], 1 strnjena partitura (1 str.). Reprodukcija avtografa. Mešani zbor. Arhiv družine Zafošnik. 10. Berilni spev za veliko soboto - po 3. berilu. Pojmo Gospodu, ker je prevzvišen. 2 Mz 15. [Liturgično leto ABC: Velika noč Gospodovega vstajenja, velikonočna vigilija, po 3. berilu]. Objava v: Cerkvene pesmi in spevi za mešani zbor: ob skladateljevi 90-letnici. Zbral in uredil Franjo Mlakar. [Rokopis Franja Mlakarja]. Maribor, Slomškova založba, 1992. Str. 94. Mešani zbor. 11. Berilni spev za veliko soboto - po 7. berilu. Kakor jelen po potokih voda, tako hrepenim po tebi, o Bog. Ps 41 (42). [Liturgično leto ABC: Velika noč Gospodovega vstajenja, velikonočna vigilija, po 7. berilu (1. možnost)]. Objava v: Cerkvene pesmi in spevi za mešani zbor: ob skladateljevi 90-letnici. Zbral in uredil Franjo Mlakar. [Rokopis Franja Mlakarja]. Maribor, Slomškova založba, 1992. Str. 95. Mešani zbor. 12. Berilni spev za veliko soboto - po 7. berilu. Kakor jelen po potokih voda, tako hrepenim po tebi, o Bog. Ps 41 (42). [Liturgično leto ABC: Velika noč Gospodovega vstajenja, velikonočna vigilija, po 7. berilu (1. možnost)]. Maribor, Škofijski ordinariat, 1974. 1 strnjena partitura (2 str.). Priključeno k: Berilni spev za Veliko soboto po 3. berilu, str. [1]. Notografija. Mešani zbor. NUK, Glasbena zbirka. 13. Berilni spev za veliko soboto po 3. berilu. Pojmo Gospodu, ker je prevzvišen. 2 Mz 15. [Liturgično leto ABC: Velika noč Gospodovega vstajenja, velikonočna vigilija, po 3. berilu]. Maribor, Škofijski ordinariat, 1974. 1 strnjena partitura (1 str.). Berilni spev za Veliko soboto po 7. berilu, str. [2]. Notografija. Mešani zbor. NUK, Glasbena zbirka. Berilni spev za vnebohod. Glej Vnebohod. 14. Berilni spevi II za mašo v č[ast]. g[ospoda]. Jez[ezusa]. Kr[istusa]. Vel[ikega]. in Več[nega]. duhovnika. Oznanjajte Gospodova čudovita dela. Ps 95 (96). [V čast svetim pastirjem]. Maribor, Škofijski ordinariat, 1972. 1 strnjena partitura (1 str.). Reprodukcija avtografa. Mešani zbor. Arhiv družine Zafošnik. Oblonšek, C., Metodologija priprave tematske bibliografije obrednih skladb Katoliške cerkve na primeru spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 28 15. Berilni spevi v čast svetim učiteljem. Gospod, nauči me svojih zakonov. Ps 118 (119). [V čast cerkvenim učiteljem]. Maribor, Škofijski ordinariat, 1972. 1 strnjena partitura (1 str.). Reprodukcija avtografa. Mešani zbor. Arhiv družine Zafošnik. 16. Berilni spevi za 1. adventno nedeljo. K tebi, Gospod, dvigam svojo dušo. Ps 84 (85). [Prim. liturgično leto B: 2. adventna nedelja; prim. liturgično leto C: 1. adventna nedelja]. Objava v: Cerkvene pesmi in spevi za mešani zbor: ob skladateljevi 90-letnici. Zbral in uredil Franjo Mlakar. [Notografiral M. Gerdej]. Maribor, Slomškova založba, 1992. Str. 73. Mešani zbor. 17. Berilni spevi za 1. postno nedeljo. V stiski bodi z menoj, Gospod. Ps 90 (91). [Liturgično leto C: 1. postna nedelja]. Objava v: Cerkvene pesmi in spevi za mešani zbor: ob skladateljevi 90-letnici. Zbral in uredil Franjo Mlakar. [Notografiral Viktor Fabiani]. Maribor, Slomškova založba, 1992. Str. 86. Mešani zbor. 18. Berilni spevi za 1. velikonočno nedeljo. Vriskajte Bogu vse dežele, aleluja. Ps 65 (66). [Liturgično leto A: 6. velikonočna nedelja; liturgično leto C: 14. nedelja med letom]. Maribor, Škofijski ordinariat, 1981. 1 strnjena partitura (2 str.). Priključeno: Berilni spevi za 2. velikonočno nedeljo, str. [2]. Notografija. Mešani zbor. NUK, Glasbena zbirka. 19. Berilni spevi za 18. navadno nedeljo. Odprite srca Božji milosti. Ps 94 (95). [Prim. liturgično leto C: 27. nedelja med letom]. Maribor, Škofijski ordinariat, 1971. 1 strnjena partitura (2 str.). Priključeno: Berilni spevi za 19. navadno nedeljo, str. [2]. Reprodukcija avtografa. Mešani zbor. Arhiv družine Zafošnik. Berilni spevi za 19., 20. in 21. nav[adno] ned[eljo] leta B. Glej Slavil bom Gospoda 2. 20. Berilni spevi za 2. adventno nedeljo. Velike reči je storil za nas Gospod. Ps 125 (126). [Liturgično leto C: 2. adventna nedelja; 5. postna nedelja]. Objava v: Cerkvene pesmi in spevi za mešani zbor: ob skladateljevi 90-letnici. Zbral in uredil Franjo Mlakar. [Notografiral M. Gerdej]. Maribor, Slomškova založba, 1992. Str. 74. Mešani zbor. 21. Berilni spevi za 2. nedeljo po Božiču. Beseda je meso postala in med nami, med nami prebivala. Ps 147. [Liturgično leto ABC: 2. nedelja po božiču]. Objava v: Cerkvene pesmi in spevi za mešani zbor: ob skladateljevi 90-letnici. Zbral in uredil Franjo Mlakar. [Notografiral Viktor Fabiani]. Maribor, Slomškova založba, 1992. Str. 82. Mešani zbor. Oblonšek, C., Metodologija priprave tematske bibliografije obrednih skladb Katoliške cerkve na primeru spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 29 22. Berilni spevi za 2. postno nedeljo. Božjemu klicu ne zaprite, ne zaprite svojih src, svojih src!. Ps 136 (137). [Prim. liturgično leto A: 3. postna nedelja]. Objava v: Cerkvene pesmi in spevi za mešani zbor: ob skladateljevi 90-letnici. Zbral in uredil Franjo Mlakar. [Notografiral Viktor Fabiani]. Maribor, Slomškova založba, 1976. Str. 87. Moški zbor. 23. Berilni spevi za 2. velikonočno nedeljo. Gospod, slavim te, ker si me osvobodil. Ps 29 (30). [Liturgično leto ABC: Velika noč Gospodovega vstajenja, velikonočna vigilija, po 4. berilu; liturgično leto B: 13. nedelja med letom; liturgično leto C: 4. velikonočna nedelja, 10. nedelja med letom]. Maribor, Škofijski ordinariat, 1981. 1 strnjena partitura (2 str.). Priključeno k: Berilni spevi za 1. velikonočno nedeljo, str. [1]. Notografija. Mešani zbor. NUK, Glasbena zbirka. 24. Berilni spevi za 20. navadno nedeljo. Gospod, hiti mi pomagat. Ps 39 (40). [Liturgično leto C: 20. nedelja med letom]. Maribor, Škofijski ordinariat, 1971. 1 strnjena partitura (2 str.). Priključeno: Berilni spevi za 21. navadno nedeljo, str. [2]. Reprodukcija avtografa. Mešani zbor. Arhiv družine Zafošnik. 25. Berilni spevi za 21. nedeljo leta C (Za navadne nedelje). Pojdite po vsem svetu oznanjat evangelij. Ps 116 (117). [Liturgično leto C: 9. nedelja med letom; 21. nedelja med letom]. Maribor, Škofijski ordinariat, 1971. 1 strnjena partitura (2 str.). Priključeno k: Berilni spevi za 20. navadno nedeljo, str. [1]. Reprodukcija avtografa. Mešani zbor. Arhiv družine Zafošnik. 26. Berilni spevi za 28. navadno nedeljo. Gospod je vpričo narodov razodel svojo pravičnost. Ps 97 (98). [Liturgično leto C: 28. nedelja med letom]. Maribor, Škofijski ordinariat, 1971. 1 strnjena partitura (2 str.). Priključeno: Berilni spevi za 29. navadno nedeljo, str. [2]. Reprodukcija avtografa. Mešani zbor. Arhiv družine Zafošnik. 27. Berilni spevi za 29. navadno nedeljo. Pomaga mi Gospod, ki je ustvaril nebo in zemljo. Ps 120 (121). [Liturgično leto C: 29. nedelja med letom]. Maribor, Škofijski ordinariat, 1971. 1 strnjena partitura (2 str.). Priključeno k: Berilni spevi za 28. navadno nedeljo, str. [1]. Reprodukcija avtografa. Mešani zbor. Arhiv družine Zafošnik. 28. Berilni spevi za 3. adventno nedeljo. Gospod, pridi in nas reši, nas reši. Ps 145 (146). [Liturgično leto A: 3. adventna nedelja]. [S. n., s. l., med 1968 in 1980], 1 strnjena partitura (1 str.). Mešani zbor. Arhiv družine Zafošnik. Oblonšek, C., Metodologija priprave tematske bibliografije obrednih skladb Katoliške cerkve na primeru spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 30 29. Berilni spevi za 3. in 4. adventno nedeljo. Vriskajte in radujte se, velik je Bog med vami. / Gospod, razjasni svoj obraz in reši nas. Iz 12 / Ps 79 (80). [Liturgično leto ABC: Velika noč Gospodovega vstajenja, velikonočna vigilija, po 5. berilu; liturgično leto C: 3. adventna nedelja / Liturgično leto C: 4. adventna nedelja]. Maribor, Škofijski ordinariat, 1970. 1 strnjena partitura (1 str.). Reprodukcija avtografa. Mešani zbor. Arhiv družine Zafošnik. 30. Berilni spevi za 3. in 4. adventno nedeljo. Vriskajte in radujte se, velik je Bog med nami. Iz 12. [Prim. liturgično leto C: 3. adventna nedelja; prim. liturgično leto C: 4. adventna nedelja]. Objava v: Cerkvene pesmi in spevi za mešani zbor: ob skladateljevi 90-letnici. Zbral in uredil Franjo Mlakar. [Notografiral M. Gerdej]. Maribor, Slomškova založba, 1992. Str. 75. Mešani zbor. 31. Berilni spevi za 3. postno nedeljo. Tvoje usmiljenje, Gospod, bodi med nami. Ps 32 (33). [Liturgično leto A: 2. postna nedelja]. Objava v: Cerkvene pesmi in spevi za mešani zbor: ob skladateljevi 90-letnici. Zbral in uredil Franjo Mlakar. [Notografiral Viktor Fabiani]. Maribor, Slomškova založba, 1992. Str. 89. Mešani zbor. 32. Berilni spevi za 3. postno nedeljo. Tvoje usmiljenje, Gospod, bodi med nami. Ps 32 (33). [Liturgično leto A: 2. postna nedelja]. Maribor, Škofijski ordinariat, 1976. 1 strnjena partitura (2 str.). Priključeno: Berilni spevi za 4. postno nedeljo. Reprodukcija rokopisa. Moški zbor. Arhiv družine Zafošnik. 33. Berilni spevi za 3. velikonočno nedeljo. Mi smo Božje ljudstvo in ovce njegove paše. Aleluja. Ps 99 (100). [Liturgično leto A: 11. nedelja med letom; liturgično leto C: 4. velikonočna nedelja]. Objava v: Cerkvene pesmi in spevi za mešani zbor: ob skladateljevi 90-letnici. Zbral in uredil Franjo Mlakar. [Notografiral M. Gerdej]. Maribor, Slomškova založba, 1992. Str. 99. Mešani zbor. 34. Berilni spevi za 30. navadno nedeljo. Ubožec je klical in Gospod ga je uslišal. Ps 33 (34). [Liturgično leto C: 30. nedelja med letom]. [S. n., s. l., med 1968 in 1980], 1 strnjena partitura (2 str.). Priključeno: Berilni spevi za 32. navadno nedeljo, str. [2]. Reprodukcija avtografa. Mešani zbor. Arhiv družine Zafošnik. 35. Berilni spevi za 32. navadno nedeljo. Gospod, utešen bom, ko zasije tvoja slava. Ps 16 (17). [Liturgično leto C: 32. nedelja med letom]. [S. n., s. l., med 1968 in 1980], 1 Oblonšek, C., Metodologija priprave tematske bibliografije obrednih skladb Katoliške cerkve na primeru spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 31 strnjena partitura (2 str.). Priključeno: Berilni spevi za 32. navadno nedeljo, str. [2]. Reprodukcija avtografa. Mešani zbor. Arhiv družine Zafošnik. 36. Berilni spevi za 33. navadno nedeljo. Gospod pride vladat zemljo v pravičnosti. Ps 97 (98). [Liturgično leto C: 33. nedelja med letom]. Maribor, Škofijski ordinariat, 1971. 1 strnjena partitura (1 str.). Reprodukcija avtografa. Mešani zbor. Arhiv družine Zafošnik. 37. Berilni spevi za 4. adventno nedeljo. Gospod, razjasni svoj obraz, in reši nas. Lk 1. [Prim. liturgično leto B: 3. adventna nedelja; prim. liturgično leto C: 4. adventna nedelja]. Objava v: Cerkvene pesmi in spevi za mešani zbor: ob skladateljevi 90-letnici. Zbral in uredil Franjo Mlakar. [Notografiral M. Gerdej]. Maribor, Slomškova založba, 1992. Str. 76. Mešani zbor. 38. Berilni spevi za 4. postno nedeljo. Usmili se nas, o Bog, ker smo grešili. Ps 50 (51). [Liturgično leto A: 1. postna nedelja]. Objava v: Cerkvene pesmi in spevi za mešani zbor: ob skladateljevi 90-letnici. Zbral in uredil Franjo Mlakar. [Notografiral Viktor Fabiani]. Maribor, Slomškova založba, 1992. Str. 89. Mešani zbor. 39. Berilni spevi za 4. velikonočno nedeljo. Gospod, ti si moja slava. Aleluja. Ps 21 (22). [Liturgično leto B: 5. velikonočna nedelja]. [S. n., s. l., med 1968 in 1980], 1 strnjena partitura (1 str.). Reprodukcija rokopisa. Mešani zbor. Arhiv družine Zafošnik. 40. Berilni spevi za 4. velikonočno nedeljo. Gospod, ti si moja slava. Aleluja. Ps 21 (22). [Liturgično leto B: 5. velikonočna nedelja]. Objava v: Cerkvene pesmi in spevi za mešani zbor: ob skladateljevi 90-letnici. Zbral in uredil Franjo Mlakar. [Notografiral M. Gerdej]. Maribor, Slomškova založba, 1992. Str. 100. Mešani zbor. 41. Berilni spevi za 5. velikonočno nedeljo. Vsa zemlja bo videla Božjo zmago. Ps 97 (98). [Liturgično leto B: 6. velikonočna nedelja; liturgično leto ABC: Božič, Gospodovo rojstvo, dnevna maša]. Maribor, Škofijski ordinariat, 1981. 1 strnjena partitura (1 str.). Notografiral M. Gerdej. Mešani zbor. Arhiv družine Zafošnik. Berilni spevi za 6. nav[adno] nedeljo leta C (Za navadne nedelje). Glej Blagor človeku. 42. Berilni spevi za 6. velikonočno nedeljo. Slavijo naj te, o Bog, vsa ljudstva. Ps 66 (67). [Liturgično leto C: 6. velikonočna nedelja]. Objava v: Cerkvene pesmi in spevi za mešani zbor: ob skladateljevi 90-letnici. Zbral in uredil Franjo Mlakar. [Notografiral M. Gerdej]. Maribor, Slomškova založba, 1992. Str. 102. Mešani zbor. Oblonšek, C., Metodologija priprave tematske bibliografije obrednih skladb Katoliške cerkve na primeru spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 32 43. Berilni spevi za 6. velikonočno nedeljo ali božično dnevno mašo. Vsa zemlja bo videla Božjo zmago. Ps 97 (98). [Liturgično leto B: 6. velikonočna nedelja; liturgično leto ABC: Božič, Gospodovo rojstvo, dnevna maša]. Maribor, Škofijski ordinariat, 1973. 1 strnjena partitura (2 str.). Priključeno: Berilni spevi za 5. velikonočno ned., 1. B, str. [2]. Reprodukcija rokopisa. Mešani zbor. NUK, Glasbena zbirka. Berilni spevi za advent. Glej Gospod, razjasni svoj obraz. 44. Berilni spevi za belo nedeljo (2. velikonočna n.). Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober / Aleluja / To je dan, ki ga je naredil Gospod, radujmo in veselimo se ga. Ps 117 (118). [Liturgično leto A: 2. velikonočna (bela) nedelja / Liturgično leto ABC: Velika noč Gospodovega vstajenja, velikonočna vigilija, po berilu iz pisma apostola Pavla / Velika noč Gospodovega vstajenja, dnevna maša]. Objava v: Cerkvene pesmi in spevi za mešani zbor: ob skladateljevi 90-letnici. Zbral in uredil Franjo Mlakar. [Rokopis Franja Mlakarja]. Maribor, Slomškova založba, 1992. Str. 98. Mešani zbor. 45. Berilni spevi za Binkošti. Pošlji svojega duha, Gospod, prenovi obličje zemlje. Ps 103 (104). [Liturgično leto ABC: prim. Velika noč Gospodovega vstajenja, velikonočna vigilija, po 1. berilu (1. možnost); Binkošti, dnevna maša]. Objava v: Cerkvene pesmi in spevi za mešani zbor: ob skladateljevi 90-letnici. Zbral in uredil Franjo Mlakar. [Notografiral M. Gerdej]. Maribor, Slomškova založba, 1992. Str. 104. Mešani zbor. 46. Berilni spevi za Binkošti in Sv. Trojico. 1. Binkošti. Pošlji svojega duha, Gospod, prenovi obličje zemlje. Ps 103 (104). [Liturgično leto ABC: prim. Velika noč Gospodovega vstajenja, velikonočna vigilija, po 1. berilu (1. možnost); Binkošti, dnevna maša]. Maribor, Škofijski ordinariat, 1970. 1 strnjena partitura (2 str.). Priključeno: 2. Sv. Trojica, str. [2]. Reprodukcija avtografa. Mešani zbor. Arhiv družine Zafošnik. Berilni spevi za božični čas. Glej Luč je zasvetila. 47. Berilni spevi za božično dnevno mašo. Vsa zemlja bo videla Gospodovo zmago. Ps 97 (98). [Liturgično leto ABC: Božič, Gospodovo rojstvo, dnevna maša; liturgično leto B: 6. velikonočna nedelja]. Objava v: Cerkvene pesmi in spevi za mešani zbor: ob skladateljevi 90-letnici. Zbral in uredil Franjo Mlakar. [Notografiral Viktor Fabiani]. Maribor, Slomškova založba, 1992. Str. 79. Mešani zbor. Oblonšek, C., Metodologija priprave tematske bibliografije obrednih skladb Katoliške cerkve na primeru spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 33 48. Berilni spevi za božično dnevno mašo in sv]eto] družino. Vsa zemlja bo videla, kako nas Bog rešuje. / Blagor njim, ki se boje Gospoda. Ps 97 (98) / Ps 127 (128). [Liturgično leto ABC: Božič, Gospodovo rojstvo, dnevna maša; liturgično leto B: 6. velikonočna nedelja / liturgično leto A, C: Sveta Družina]. Maribor, Škofijski ordinariat, 1970. 1 strnjena partitura (2 str.). Priključeno: Berilni spevi za polnočnico in zorno mašo, str. [2]. Reprodukcija avtografa. Mešani zbor. Arhiv družine Zafošnik. 49. Berilni spevi za božično mašo. Luč je zasvetila nad nami: rojen je Gospod. Ps 96 (97). [Liturgično leto ABC: Božič, Gospodovo rojstvo, zorna maša]. [S. n., s. l., med 1968 in 1980], 1 strnjena partitura (1 str.). Mešani zbor. Arhiv družine Zafošnik. 50. Berilni spevi za božično zorno mašo. Luč je zasvetila nad nami: rojen je Gospod. Ps 96 (97). [Liturgično leto ABC: Božič, Gospodovo rojstvo, zorna maša]. Objava v: Cerkvene pesmi in spevi za mešani zbor: ob skladateljevi 90-letnici. Zbral in uredil Franjo Mlakar. [Notografiral Viktor Fabiani]. Maribor, Slomškova založba, 1992. Str. 78. Mešani zbor. 51. Berilni spevi za cvetno nedeljo. Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil. Ps 21 (22). [Liturgično leto ABC: Cvetna nedelja]. [S. n., s. l., med 1968 in 1980], 1 strnjena partitura (1 str.). Avtograf. Mešani zbor. Arhiv družine Zafošnik. 52. Berilni spevi za cvetno nedeljo. Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil. Ps 21 (22). [Liturgično leto ABC: Cvetna nedelja]. Objava v: Cerkvene pesmi in spevi za mešani zbor: ob skladateljevi 90-letnici. Zbral in uredil Franjo Mlakar. [Notografiral Viktor Fabiani]. Maribor, Slomškova založba, 1992. Str. 91. Mešani zbor. 53. Berilni spevi za Gospodovo razglašenje. Naj zasije slava Gospodova. Ps 71 (72). [Liturgično leto A: 2. adventna nedelja; liturgično leto ABC: prim. Gospodovo razglašenje]. Objava v: Cerkvene pesmi in spevi za mešani zbor: ob skladateljevi 90- letnici. Zbral in uredil Franjo Mlakar. [Notografiral Viktor Fabiani]. Maribor, Slomškova založba, 1992. Str. 83. Mešani zbor. 54. Berilni spevi za Gospodovo razglašenje. Naj zasije slava Gospodova. Ps 71 (72). [Prim. liturgično leto ABC: Gospodovo razglašenje]. Objava v: Cerkvene pesmi in spevi za mešani zbor: ob skladateljevi 90-letnici. Zbral in uredil Franjo Mlakar. [Notografiral Viktor Fabiani]. Maribor, Slomškova založba, 1992. Str. 83. Mešani zbor. Oblonšek, C., Metodologija priprave tematske bibliografije obrednih skladb Katoliške cerkve na primeru spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 34 55. Berilni spevi za Marijino vnebovzetje. Kraljica stoji na tvoji desnici. Ps 44 (45). [Vnebovzetje Device Marije, slovesni praznik, maša večer pred praznikom, 15. avgust; Obletnica kronanja Marije Pomagaj na Brezjah, 1. september]. Objava v: Cerkvene pesmi in spevi za mešani zbor: ob skladateljevi 90-letnici. Zbral in uredil Franjo Mlakar. [Rokopis Franja Mlakarja]. Maribor, Slomškova založba, 1992. Str. 129. Mešani zbor. 56. Berilni spevi za mašo na sveti večer pred Božičem. Gospodove milosti bom na veke opeval. Ps 88 (89). [Liturgično leto ABC: Božič, Gospodovo rojstvo, maša na sveti večer]. [S. n., s. l., med 1968 in 1980], 1 strnjena partitura (1 str.). Mešani zbor. Arhiv družine Zafošnik. 57. Berilni spevi za navadne nedelje. Gospod ima besede večnega življenja. Ps 18 (19). [Liturgično leto ABC: Velika noč Gospodovega vstajenja, velikonočna vigilija, po 6. berilu; Binkošti, vigilija, po 2. berilu (2. možnost); liturgično leto B: 3. postna nedelja]. Škofijski ordinariat, 1973. 1 strnjena partitura (2 str.). Priključeno k: Berilni spevi za navadne nedelje /katerega koli leta/, str. [1]. Reprodukcija rokopisa. Mešani zbor. Arhiv družine Zafošnik. 58. Berilni spevi za navadne nedelje. Gospod je moja luč in moja rešitev. Ps 26 (27). [Liturgično leto A: 3. nedelja med letom; liturgično leto C: 2. postna nedelja]. Objava v: Cerkvene pesmi in spevi za mešani zbor: ob skladateljevi 90-letnici. Zbral in uredil Franjo Mlakar. [Notografiral Viktor Fabiani]. Maribor, Slomškova založba, 1992. Str. 109. Mešani zbor. 59. Berilni spevi za navadne nedelje. Odprite srca Božji milosti. Ps 94 (95). [Liturgično leto C: 27. nedelja med letom]. Maribor, Škofijski ordinariat, 1974. 1 strnjena partitura (2 str.). Priključeno: Berilni spevi za navadne nedelje (Po tebi), str. [2]. Notografija. Mešani zbor. NUK, Glasbena zbirka. Berilni spevi za navadne nedelje. Glej Odprite srca Božji milosti. Berilni spevi za navadne nedelje. Glej Po tebi žeja mojo dušo. Berilni spevi za navadne nedelje. 60. Berilni spevi za navadne nedelje /katerega koli leta/. Po tebi žeja mojo dušo, Gospod, moj Bog. Ps 62 (63). [Liturgično leto A: 22. nedelja med letom; 32. nedelja med letom]. Maribor, Škofijski ordinariat, 1973. 1 strnjena partitura (2 str.). Priključeno: Berilni Oblonšek, C., Metodologija priprave tematske bibliografije obrednih skladb Katoliške cerkve na primeru spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 35 spevi za navadne nedelje. (Gospod ima), str. [2]. Reprodukcija rokopisa. Mešani zbor. Arhiv družine Zafošnik. 61. Berilni spevi za navadne nedelje. Gospod je milostljiv in usmiljen, milostljiv in usmiljen. Ps 102 (103). [Liturgično leto A: 7. nedelja med letom; 24. nedelja med letom; liturgično leto B: 8. nedelja med letom; liturgično leto C: 3. postna nedelja; 7. nedelja med letom]. Objava v: Cerkvene pesmi in spevi za mešani zbor: ob skladateljevi 90- letnici. Zbral in uredil Franjo Mlakar. [Notografiral Viktor Fabiani]. Maribor, Slomškova založba, 1992. Str. 107. Mešani zbor. 62. Berilni spevi za navadne nedelje. Poveličeval te bom, o Bog, moj Kralj. Ps 145 (146). [Liturgično leto A: 14. nedelja med letom; liturgično leto C: 4. velikonočna nedelja; 31. nedelja med letom]. Objava v: Cerkvene pesmi in spevi za mešani zbor: ob skladateljevi 90-letnici. Zbral in uredil Franjo Mlakar. [Notografiral Viktor Fabiani]. Maribor, Slomškova založba, 1992. Str. 115. Mešani zbor. 63. Berilni spevi za polnočnico (božično). Danes nam je rojen Zveličar, Kristus, Gospod. Ps 95 (96). [Liturgično leto ABC: Božič, Gospodovo rojstvo, polnočnica]. Objava v: Cerkvene pesmi in spevi za mešani zbor: ob skladateljevi 90-letnici. Zbral in uredil Franjo Mlakar. [Notografiral Viktor Fabiani]. Maribor, Slomškova založba, 1992. Str. 77. Mešani zbor. 64. Berilni spevi za polnočnico in zorno mašo. Danes nam je rojen Zveličar, Kristus, Gospod. / Luč je zasvetila nad nami, rojen je Gospod. Ps 95 (96). [Liturgično leto ABC: Božič, Gospodovo rojstvo, polnočnica / Liturgično leto ABC: Božič, Gospodovo rojstvo, zorna maša]. Maribor, Škofijski ordinariat, 1970. 1 strnjena partitura (2 str.). Priključeno k: Berilni spevi za božično dnevno mašo in sv]eto] družino, str. [1]. Mešani zbor. Arhiv družine Zafošnik. 65. Berilni spevi za postni čas. Pri Gospodu je usmiljenje in odpuščanje. Ps 119 (120). [i. e. Ps 129 (130)]. [Liturgično leto A: 5. postna nedelja]. [S. n., s. l., med 1968 in 1980], 1 strnjena partitura (1 str.). Avtograf. Mešani zbor. Arhiv družine Zafošnik. 66. Berilni spevi za postni čas. Pri Gospodu je usmiljenje in odpuščanje. Ps 119 (120). [i. e. Ps 129 (130)]. [Liturgično leto A: 5. postna nedelja]. [S. n., s. l., med 1968 in 1980], 1 strnjena partitura (1 str.). Notografiral Viktor Fabiani. Mešani zbor. Arhiv družine Zafošnik. Oblonšek, C., Metodologija priprave tematske bibliografije obrednih skladb Katoliške cerkve na primeru spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 36 Berilni spevi za postni čas. Glej Usmili se nas, Gospod. 67. Berilni spevi za postni čas (za 5. postno nedeljo). Pri Gospodu je usmiljenje in odpuščanje. Ps 129 (130). [Liturgično leto A: 5. postna nedelja]. Objava v: Cerkvene pesmi in spevi za mešani zbor: ob skladateljevi 90-letnici. Zbral in uredil Franjo Mlakar. [Notografiral Viktor Fabiani]. Maribor, Slomškova založba, 1992. Str. 90. Mešani zbor. 68. Berilni spevi za praznik božje Matere Marije (1. januar). Bog se nas usmili in nas blagoslovi. Ps 66 (67). [Liturgično leto ABC: Sveta Božja Mati Marija]. Objava v: Cerkvene pesmi in spevi za mešani zbor: ob skladateljevi 90-letnici. Zbral in uredil Franjo Mlakar. [Notografiral Viktor Fabiani]. Maribor, Slomškova založba, 1992. Str. 81. Mešani zbor. 69. Berilni spevi za praznik Jezusovega krsta (3. nedelja po Božiču). Gospod bo blagoslôvil svoje ljudstvo. Ps 28 (29). [Liturgično leto A, C: Jezusov krst]. Objava v: Cerkvene pesmi in spevi za mešani zbor: ob skladateljevi 90-letnici. Zbral in uredil Franjo Mlakar. [Notografiral Viktor Fabiani]. Maribor, Slomškova založba, 1992. Str. 84. Mešani zbor. Berilni spevi za praznik Vseh svetnikov. Glej To je rod tistih. Berilni spevi za spomin vernih duš, 2. nov[ember]. Glej Moja duša hrepeni. 70. Berilni spevi za Sv. Družino (v nedeljo med božično osmino) / Berilni spevi za božično dnevno mašo in sveto družino. Blagor vsem, ki se bojé Gospoda. Ps 127 (128). [Liturgično leto A, C: Sveta Družina]. Objava v: Cerkvene pesmi in spevi za mešani zbor: ob skladateljevi 90-letnici. Zbral in uredil Franjo Mlakar. [Notografiral Viktor Fabiani]. Maribor, Slomškova založba, 1992. Str. 80. Mešani zbor. 71. Berilni spevi za sv. Janeza Krstnika. Od naročja moje matere si moj varuh, Gospod. Ps 70 (71). [Rojstvo Janeza Krstnika, slovesni praznik, maša zvečer pred praznikom, 24. junij; prim. Liturgično leto C: 4. nedelja med letom]. Maribor, Škofijski ordinariat, 1977. 1 strnjena partitura (1 str.). Reprodukcija rokopisa. Mešani zbor. NUK, Glasbena zbirka. 72. Berilni spevi za sv. Trojico. Blagor ljudstvu, ki si ga je Gospod izvolil v dediščino. Ps 32 (33). [Liturgično leto B: Sveta Trojica]. Objava v: Cerkvene pesmi in spevi za mešani zbor: ob skladateljevi 90-letnici. Zbral in uredil Franjo Mlakar. [Notografiral M. Gerdej]. Slomškova založba, 1992. Str. 105. Mešani zbor. Oblonšek, C., Metodologija priprave tematske bibliografije obrednih skladb Katoliške cerkve na primeru spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 37 73. Berilni spevi za večerno mašo na veliki četrtek. Kelih zveličanja bom vzel in opeval Gospodovo ime. Ps 115 (116). [Liturgično leto ABC: Veliki četrtek; liturgično leto B: Sveto Rešnje Telo in Kri]. Objava v: Cerkvene pesmi in spevi za mešani zbor: ob skladateljevi 90-letnici. Zbral in uredil Franjo Mlakar. [Notografiral Viktor Fabiani]. Maribor, Slomškova založba, 1992. Str. 92. Mešani zbor. 74. Berilni spevi za veliki petek. Oče, v tvoje roke izročam svojo dušo. obstaja uglas. [Liturgično leto ABC: Veliki petek Gospodovega trpljenja]. Objava v: Cerkvene pesmi in spevi za mešani zbor: ob skladateljevi 90-letnici. Zbral in uredil Franjo Mlakar. [Notografiral Viktor Fabiani]. Maribor, Slomškova založba, 1992. Str. 93. Mešani zbor. 75. Berilni spevi za veliko noč. Aleluja / To je dan, ki ga je naredil Gospod, veselimo in radujmo se ga. Ps 117 (118). [Liturgično leto ABC: Velika noč Gospodovega vstajenja, velikonočna vigilija, po berilu iz pisma apostola Pavla / Velika noč Gospodovega vstajenja, dnevna maša]. Maribor, Škofijski ordinariat, 1971. 1 strnjena partitura (2 str.). Priključeno: Pesem slednica (po drugem berilu), str. [2]. Reprodukcija avtografa. Mešani zbor. Arhiv družine Zafošnik. 76. Berilni spevi za veliko noč. To je dan, ki ga je Gospod naredil / Aleluja. Ps 117 (118). [Liturgično leto ABC: Velika noč Gospodovega vstajenja, velikonočna vigilija, po berilu iz pisma apostola Pavla / Liturgično leto A: 2. velikonočna (bela) nedelja]. Objava v: Cerkvene pesmi in spevi za mešani zbor: ob skladateljevi 90-letnici. Zbral in uredil Franjo Mlakar. [Rokopis Franja Mlakarja]. Maribor, Slomškova založba, 1992. Str. 96. Mešani zbor. 77. Berilni spevi za Veliko noč. To je dan, ki ga je Gospod naredil / Aleluja. Ps 117 (118). [Liturgično leto ABC: Velika noč Gospodovega vstajenja, dnevna maša]. Škofijski ordinariat, 1981. 1 strnjena partitura (2 str.). Priključeno: Po drugem berilu – Žrtvi velikonočni (slednica), str. [2]. Notografija. Mešani zbor. NUK, Glasbena zbirka. Berilni spevi za velikonočni čas. Glej To je dan. 78. Berilni spevi za Vnebohod ali 7. velikonočno nedeljo. Bog se dviga med radostnimi vzkliki, med radostnimi vzkliki. Ps 46 (47). [Liturgično leto ABC: Gospodov vnebohod]. Objava v: Cerkvene pesmi in spevi za mešani zbor: ob skladateljevi 90-letnici. Zbral in uredil Franjo Mlakar. [Notografiral M. Gerdej]. Maribor, Slomškova založba, 1992. Str. 103. Mešani zbor. Oblonšek, C., Metodologija priprave tematske bibliografije obrednih skladb Katoliške cerkve na primeru spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 38 79. Blagor človeku. Berilni spevi za 6. nav[adno] nedeljo leta C (Za navadne nedelje). Blagor človeku, ki zaupa v Gospoda. Ps 1. [Liturgično leto C: 6. nedelja med letom]. Objava v: Cerkvene pesmi in spevi za mešani zbor: ob skladateljevi 90-letnici. Zbral in uredil Franjo Mlakar. [Notografiral Viktor Fabiani]. Maribor, Slomškova založba, 1992. Str. 120. Mešani zbor. 80. Božič 1. Danes nam je rojen Zveličar, Kristus, Gospod. Ps 95 (96). [Liturgično leto ABC: Božič, Gospodovo rojstvo, polnočnica]. Objava v: Slavimo Gospoda. Bogoslužna pesmarica za organiste. Uredila Marijan Smolik in Edo Škulj s sodelavci. Celje, Mohorjeva družba, 1988. Str. 407. Mešani zbor. 81. Božični čas – za polnočnico. Danes nam je rojen Zveličar, Kristus, Gospod. / Luč je zasvetila nad nami, rojen je Gospod. Ps 95 (96). [Liturgično leto ABC: Božič, Gospodovo rojstvo, polnočnica / Liturgično leto ABC: Božič, Gospodovo rojstvo, zorna maša]. Maribor, Škofijski ordinariat, 1970. 1 strnjena partitura (1 str.). Reprodukcija rokopisa. Mešani zbor. Arhiv družine Zafošnik. 82. D[evetnajsta]19. nedelja med letom. Blagor narodu, ki si ga je Gospod izvolil. Ps 32 (33). [Liturgično leto C: 19. nedelja med letom]. Maribor, Škofijski ordinariat, 1971. 1 strnjena partitura (2 str.). Priključeno k: Berilni spevi za 18. navadno nedeljo, str. [1]. Reprodukcija avtografa. Mešani zbor. Arhiv družine Zafošnik. Berilni spevi za 21. nedeljo leta C (Za navadne nedelje). Glej Ko sem te klical. Berilni spevi za 21. nedeljo leta C (Za navadne nedelje). Glej Pojdite po vsem svetu. 83. Gospod, razjasni svoj obraz – berilni spev za advent. Gospod, razjasni svoj obraz, in reši nas. Lk 1. [Prim. liturgično leto B: 3. adventna nedelja; prim. liturgično leto C: 4. adventna nedelja]. Objava v: Bogoslužne pesmi za moški zbor. [Notografiral M. Gerdej]. Maribor, Stolni župnijski urad, 1983. Str. 64. Moški zbor. 84. Ko sem te klical. Berilni spevi za 17. nedeljo leta C (Za navadne nedelje). Ko sem te klical, si me uslišal, Gospod. Ps 137 (138). [Liturgično leto C: 17. nedelja med letom]. Objava v: Cerkvene pesmi in spevi za mešani zbor: ob skladateljevi 90-letnici. Zbral in uredil Franjo Mlakar. [Notografiral Viktor Fabiani]. Maribor, Slomškova založba, 1992. Str. 111. Mešani zbor. 85. Luč je zasvetila – berilni spev za božični čas. Luč je zasvetila med nami: rojen je Gospod. Ps 96 (97). [Liturgično leto ABC: Božič, Gospodovo rojstvo, zorna maša]. Oblonšek, C., Metodologija priprave tematske bibliografije obrednih skladb Katoliške cerkve na primeru spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 39 Objava v: Bogoslužne pesmi za moški zbor. [Notografiral M. Gerdej]. Maribor, Stolni župnijski urad, 1983. Str. 65. Moški zbor. 86. Moja duša hrepeni. Berilni spevi za spomin vernih duš 2. Nov[ember]. Moja duša hrepeni po tebi, moj Bog. Ps 41-42 (42-43). [Liturgično leto ABC: Velika noč Gospodovega vstajenja, velikonočna vigilija, po 7. berilu (1. možnost); Spomin vseh vernih rajnih, spomin 1. reda (3. maša)]. Objava v: Cerkvene pesmi in spevi za mešani zbor: ob skladateljevi 90-letnici. Zbral in uredil Franjo Mlakar. [Notografiral Viktor Fabiani]. Maribor, Slomškova založba, 1992. Str. 132. Mešani zbor. 87. Nedelje med letom 1. Poveličeval te bom, o Bog, moj Kralj. Ps 144 (145). [Liturgično leto A: 14. nedelja med letom; liturgično leto C: 4. velikonočna nedelja; 31. nedelja med letom]. Objava v: Slavimo Gospoda. Bogoslužna pesmarica za organiste. Uredila Marijan Smolik in Edo Škulj s sodelavci. Celje, Mohorjeva družba, 1988. Str. 422. Mešani zbor. 88. Odprite srca Božji milosti. (Berilni spevi za navadne nedelje). Odprite srca Božji milosti. Ps 94 (95). [Liturgično leto C: 27. nedelja med letom]. Objava v: Cerkvene pesmi in spevi za mešani zbor: ob skladateljevi 90-letnici. Zbral in uredil Franjo Mlakar. [Neznan rokopis]. Maribor, Slomškova založba, 1992. Str. 113. Mešani zbor. 89. Po 1. berilu iz Ps 32. Zemlja je polna Gospodove dobrote. Ps 32 (33). [Liturgično leto ABC: Velika noč Gospodovega vstajenja, velikonočna vigilija, po 1. berilu (2. možnost)]. Objava v: Cerkvene pesmi in spevi za mešani zbor: ob skladateljevi 90- letnici. Zbral in uredil Franjo Mlakar. [Rokopis Franja Mlakarja]. Maribor, Slomškova založba, 1992. Str. 94. Mešani zbor. 90. Po 2. berilu – iz ps. 15. Gospod je moj delež. Ps 15 (16). [Liturgično leto ABC: Velika noč Gospodovega vstajenja, velikonočna vigilija, po 2. berilu]. Objava v: Cerkvene pesmi in spevi za mešani zbor: ob skladateljevi 90-letnici. Zbral in uredil Franjo Mlakar. [Rokopis Franja Mlakarja]. Maribor, Slomškova založba, 1992. Str. 95. Mešani zbor. 91. Po tebi žeja mojo dušo – berilni spev za navadne nedelje. Po tebi žeja mojo dušo, Gospod, moj Bog. Ps 62 (63). [Liturgično leto A: 22. nedelja med letom; 32. nedelja med letom]. Objava v: Bogoslužne pesmi za moški zbor. [Notografiral M. Gerdej]. Maribor, Stolni župnijski urad, 1983. Str. 63. Moški zbor. Oblonšek, C., Metodologija priprave tematske bibliografije obrednih skladb Katoliške cerkve na primeru spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 40 92. Po tebi žeja mojo dušo. Berilni spevi za navadne nedelje. Po tebi žeja mojo dušo, Gospod, moj Bog. Ps 62 (63). [Liturgično leto A: 22. nedelja med letom; 32. nedelja med letom]. Objava v: Cerkvene pesmi in spevi za mešani zbor: ob skladateljevi 90- letnici. Zbral in uredil Franjo Mlakar. [Neznani rokopis]. Maribor, Slomškova založba, 1992. Str. 114. Mešani zbor. 93. Pojdite po vsem svetu. Berilni spevi za 21. nedeljo leta C (Za navadne nedelje). Pojdite po vsem svetu oznanjat evangelij. Ps 116 (117). [Liturgično leto C: 9. nedelja med letom; 21. nedelja med letom]. Objava v: Cerkvene pesmi in spevi za mešani zbor: ob skladateljevi 90-letnici. Zbral in uredil Franjo Mlakar. [Notografiral Viktor Fabiani]. Maribor, Slomškova založba, 1992. Str. 112. Mešani zbor. 94. Psalm 21. Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil. Ps 21 (22). [Liturgično leto ABC: Cvetna nedelja]. Objava v: Cerkvene ljudske pesmi. Priročnik za organiste k pesmarici Hvalimo Gospoda. Uredila Tone Smerkolj in Edo Škulj. Ljubljana, Nadškofijski ordinariat, 1978. Str. 155. Mešani zbor. 95. Psalm 21. Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil. Ps 21 (22). [Liturgično leto ABC: Cvetna nedelja]. Objava v: Hvalimo Gospoda. Besedila in napevi cerkvenih ljudskih pesmi z nekaterimi molitvami. Uredila Tone Smerkolj in Edo Škulj. Ljubljana, Nadškofijski ordinariat, 1979. Str. 166. Enoglasje. 96. Slavil bom Gospoda 2. Berilni spevi za 19., 20. in 21. nav[adno] ned[eljo] leta B. Slavil bom Gospoda vekomaj. Ps 33 (34). [Prim. liturgično leto B: 19. nedelja med letom; 20. nedelja med letom; 21. nedelja med letom]. Objava v: Cerkvene pesmi in spevi za mešani zbor: ob skladateljevi 90-letnici. Zbral in uredil Franjo Mlakar. [Notografiral M. Gerdej]. Maribor, Slomškova založba, 1992. Str. 119. Mešani zbor. 97. Spevi med berili. Pri Gospodu je usmiljenje in odpuščanje. Ps 129 (130). [Liturgično leto A: 5. postna nedelja]. Objava v: Mašni spevi in odpevi. Uredil Edo Škulj. [Andrej Lenarčič]. Ljubljana, Družina, 1981. Str. 54. Mešani zbor. 98. Spevi med berili. Pošlji svojega duha, Gospod, prenovi obličje zemlje. Ps 103 (104). [Liturgično leto ABC: prim. Velika noč Gospodovega vstajenja, velikonočna vigilija, po 1. berilu (1. možnost); Binkošti, dnevna maša]. Objava v: Mašni spevi in odpevi. Uredil Edo Škulj. [Notografiral Andrej Lenarčič]. Maribor, Družina, 1981. Str. 51. Mešani zbor. Oblonšek, C., Metodologija priprave tematske bibliografije obrednih skladb Katoliške cerkve na primeru spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 41 99. Spevi med berili. Bog se dviga med radostnimi vzkliki. Ps 46 (47). [Liturgično leto ABC: Gospodov vnebohod]. Objava v: Mašni spevi in odpevi. Uredil Edo Škulj. [Andrej Lenarčič]. Ljubljana, Družina, 1981. Str. 40. Mešani zbor. 100. Spevi med berili. Pošlji svojega duha, Gospod, prenovi obličje zemlje. Ps 103 (104). [Liturgično leto ABC: prim. Velika noč Gospodovega vstajenja, velikonočna vigilija, po 1. berilu (1. možnost); Binkošti, dnevna maša]. Objava v: Mašni spevi in odpevi. Uredil Edo Škulj. [Andrej Lenarčič]. Maribor, Družina, 1981. Str. 51. Mešani zbor. 101. Spevi med berili. Odprite srca Božji milosti. Ps 94 (95). [Liturgično leto C: 27. nedelja med letom]. Objava v: Mašni spevi in odpevi. Uredil Edo Škulj. [Andrej Lenarčič]. Ljubljana, Družina, 1981. Str. 47. Mešani zbor. 102. Spevi med berili za velikonočne nedelje. Vriskajte Bogu vse dežele, aleluja. Ps 65 (66). [Liturgično leto A: 6. velikonočna nedelja; liturgično leto C: 14. nedelja med letom]. Maribor, Škofijski ordinariat, 1970. 1 strnjena partitura (2 str.). Priključeno: Vnebohod, str. [2]. Reprodukcija avtografa. Mešani zbor. Arhiv družine Zafošnik. 103. Spevi med berili za zadnje nedelje cerkvenega leta. Veseli pojdemo v Gospodovo hišo. Ps 121 (122). [Liturgično leto A: 1. adventna nedelja; liturgično leto C: 34. nedelja med letom]. Objava v: Cerkvene pesmi in spevi za mešani zbor: ob skladateljevi 90-letnici. Zbral in uredil Franjo Mlakar. [Notografiral Viktor Fabiani]. Maribor, Slomškova založba, 1992. Str. 121. Mešani zbor. 104. Srečna si, Devica Marija – berilni spev za Marijine praznike. Kraljica stoji na tvoji desnici. Ps 44 (45). [Vnebovzetje Device Marije, slovesni praznik, maša večer pred praznikom, 15. avgust; Obletnica kronanja Marije Pomagaj na Brezjah, 1. september]. Objava v: Bogoslužne pesmi za moški zbor. [Notografiral M. Gerdej]. Maribor, Stolni župnijski urad, 1983. Str. 68. Moški zbor. 105. Sv. Trojica. Blagor ljudstvu, ki si ga je Gospod izvolil v dediščino. Ps 32 (33). [Liturgično leto ABC: Binkošti, vigilija, po 1. berilu; liturgično leto B: Sveta Trojica]. Maribor, Škofijski ordinariat, 1970. 1 strnjena partitura (2 str.). Priključeno k: Berilni spevi za Binkošti in Sv. Trojico. 1. Binkošti, str. [1]. Reprodukcija avtografa. Mešani zbor. Arhiv družine Zafošnik. Oblonšek, C., Metodologija priprave tematske bibliografije obrednih skladb Katoliške cerkve na primeru spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 42 106. Š[estnajsta]16. nedelja med letom. Gospod, kdo bo prebival v tvojem šotoru. Ps 14 (15). [V čast svetnikom in svetnicam; liturgično leto B: 22. nedelja med letom; liturgično leto C: 16. nedelja med letom]. Maribor, Škofijski ordinariat, 1971. 1 strnjena partitura (2 str.). Priključeno: Berilni spevi za 17. navadno nedeljo, str. [2]. Reprodukcija avtografa. Mešani zbor. Arhiv družine Zafošnik. 107. To je dan – berilni spev za velikonočni čas. To je dan, ki ga je naredil Gospod, veselimo in radujmo se ga. Ps 117 (118). [Liturgično leto ABC: Velika noč Gospodovega vstajenja, velikonočna vigilija, po berilu iz pisma apostola Pavla / Velika noč Gospodovega vstajenja, dnevna maša]. Objava v: Bogoslužne pesmi za moški zbor. [Notografiral M. Gerdej]. Maribor, Stolni župnijski urad, 1983. Str. 67. Moški zbor. 108. To je rod tistih. Berilni spevi za praznik Vseh svetnikov. To je rod tistih, ki iščejo Boga. Ps 23 (24). [Vsi sveti, slovesni praznik, 1. november)]. Objava v: Cerkvene pesmi in spevi za mešani zbor: ob skladateljevi 90-letnici. Zbral in uredil Franjo Mlakar. [Notografiral Viktor Fabiani]. Maribor, Slomškova založba, 1992. Str. 131. Mešani zbor. 109. Usmili se nas, Gospod – berilni spev za postni čas. Usmili se nas, Gospod, ker smo grešili. Ps 50 (51). [Liturgično leto A: 1. postna nedelja]. Objava v: Bogoslužne pesmi za moški zbor. [Notografiral M. Gerdej]. Maribor, Stolni župnijski urad, 1983. Str. 66. Moški zbor. 110. Velika noč 2. Vekomaj traja njegovo usmiljenje. Ps 117 (118). [Liturgično leto A: 2. velikonočna (bela) nedelja / Liturgično leto ABC: Velika noč Gospodovega vstajenja, velikonočna vigilija, po berilu iz pisma apostola Pavla / Velika noč Gospodovega vstajenja, dnevna maša]. Objava v: Slavimo Gospoda. Bogoslužna pesmarica za organiste. Uredila Marijan Smolik in Edo Škulj s sodelavci. Celje, Mohorjeva družba, 1988. Str. 415. Mešani zbor. 111. Velika noč 3. Pojte Bogu vse dežele. Ps 65 (66). [Liturgično leto A: 6. velikonočna nedelja; liturgično leto C: 14. nedelja med letom]. Objava v: Slavimo Gospoda. Bogoslužna pesmarica za organiste. Uredila Marijan Smolik in Edo Škulj s sodelavci. Celje, Mohorjeva družba, 1988. Str. 416. Mešani zbor. 112. Veliki teden. Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil. Ps 21 (22). [Liturgično leto ABC: Cvetna nedelja]. Objava v: Slavimo Gospoda. Bogoslužna pesmarica za Oblonšek, C., Metodologija priprave tematske bibliografije obrednih skladb Katoliške cerkve na primeru spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 43 organiste. Uredila Marijan Smolik in Edo Škulj s sodelavci. Celje, Mohorjeva družba, 1988. Str. 413. Mešani zbor. 113. Vnebohod. Bog se dviga med radostnimi vzkliki. Ps 76 (77). [i. e. Ps 46 (47)]. [Liturgično leto ABC: Gospodov vnebohod]. Maribor, Škofijski ordinariat, 1970. 1 strnjena partitura (2 str.). Priključeno k: Spevi med berili za velikonočne nedelje, str. [1]. Reprodukcija avtografa. [Andrej Lenarčič]. Mešani zbor. Arhiv družine Zafošnik. IZDAJE Smerkolj, T. in Škulj, E. (ur.). (1978). Cerkvene ljudske pesmi. Priročnik za organiste k pesmarici Hvalimo Gospoda. Nadškofijski ordinariat Ljubljana. COBISS.SI-ID - 228099 Smerkolj, T. in Škulj, E. (ur.). (1979). Hvalimo Gospoda. Besedila in napevi cerkvenih ljudskih pesmi z nekaterimi molitvami. Nadškofijski ordinariat Ljubljana. COBISS.SI- ID - 228355 Smolik, M. in Škulj, E. (ur.). (1988). Slavimo Gospoda. Bogoslužna pesmarica za organiste. Mohorjeva družba. COBISS.SI-ID - 3683842 Škulj, E. (ur.) (1981). Mašni spevi in odpevi. Družina. COBISS.SI-ID - 5679879 Zafošnik, G. (1983). Bogoslužne pesmi za moški zbor. Stolni župnijski urad Maribor. COBISS.SI-ID - 5400067 Zafošnik, G. (1992). Cerkvene pesmi in spevi za mešani zbor: ob skladateljevi 90-letnici. Slomškova založba. COBISS.SI-ID - 4232451 4 RAZPRAVA Z ZAKLJUČKOM Ugotavljamo, da je na področju glasbenih bibliografij (pri čemer področje cerkvene glasbe ni izvzeto) zaradi terminološke nekonsistentnosti v zvezi s poimenovanjem bibliografij glasbenih del pomembno, da pri poimenovanju dosledno uporabljamo izraz bibliografija (Lah, 2023, str. 28). Menimo pa, da če v nadaljevanju naslova jasno opredelimo, za kakšno bibliografijo gre (v našem primeru za bibliografijo spevov med berili), ni potrebe, da bi to specifiko opredeljevali še z besedo 'tematska bibliografija'. Tema je namreč že izpostavljena in opredeljena v samem naslovu. Mnenja pa smo, da bi bilo v Bibliotekarskem terminološkem slovarju smiselno dopolniti nekatere terminološke izraze s področja liturgične glasbe. Oblonšek, C., Metodologija priprave tematske bibliografije obrednih skladb Katoliške cerkve na primeru spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 44 Z raziskavo smo nato želeli najprej preveriti temeljne raziskovalne hipoteze, zato smo sprva s pregledom literature poskušali pridobiti informacije o tem, kakšne oblike bibliografij so že bile pripravljene na področju cerkvene glasbe ter ugotovili, da se tako pojmovanja kot pristopi k izdelavi bibliografije precej razlikujejo, vendar se po zaslugi slovenskih raziskovalcev (Krstulović, Bagarič, Škulj idr.) postopki izdelave izpopolnjujejo in standardizirajo. Ker smo želeli utemeljiti, da je lahko tematska bibliografija s področja liturgične glasbe poleg strokovnjakom že znane vrednosti dragocena tudi kot izobraževalni pripomoček za cerkvene glasbenike, a je med uporabniki njena uporabnost v glavnem nepoznana, smo izvedli anketo s pomočjo spletnega vprašalnika. Analiza anketnih odgovorov nam je potrdila domneve, da si uporabniki tematsko bibliografijo predstavljajo predvsem kot seznam glasbenih del. Med izdelavo same bibliografije spevov med berili smo prepoznali potrebnost izpeljave posameznih seznamov, ki bodo služili uporabnikom in bodo temeljili na okviru liturgičnega reda Katoliške cerkve. Bibliografije ne moremo omejiti na liturgično kategorizacijo, lahko pa podatke o njej vključimo v sam bibliografski zapis, ki nam bo posledično omogočil izdelavo seznamov. V prvem poglavju smo opredelili tematični katalog kot eno od oblik bibliografije, za katerega so značilni t. i. »incipiti«, ki vsebujejo ključne informacije o skladbi. Ker v primeru spevov med berili med ključne informacije ne spada zgolj odpev (prvih nekaj taktov skladbe skupaj s prvim stavkom, t.i. »odpevom«), ampak tudi recitativ z natančnimi podatki o psalmu (torej z referenco št. psalma, ki je redno zapisana šele v začetku recitativa in izpisom začetkov posameznih kitic, to je vrstic psalma), bi bilo v primeru objave incipita potrebno vključiti tako odpev kot prvo vrstico recitativa, kar je lahko pobuda za nadaljnjo raziskovalno delo. Količina uglasbenih spevov med berili pri skladatelju Gregorju Zafošniku nas je do neke mere presenetila, saj se je izkazalo, da je v 113 bibliografskih enotah kar 68 uglasbitev spevov med berili, kar pokriva 60 % vseh spevov med berili v nedeljskih lekcionarjih. Kot smo predvidevali, je Zafošnik skladatelj, ki po količini uglasbitev spevov med berili daleč presega svoje slovenske sodobnike. Dokončno bomo lahko to domnevo potrdili po izdelavi bibliografij drugih skladateljev, pri čemer upamo, da bo lahko s pridom uporabljen model pričujoče raziskave, ki pa se bo gotovo še izpopolnjeval. Oblonšek, C., Metodologija priprave tematske bibliografije obrednih skladb Katoliške cerkve na primeru spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 45 Glede na skladateljevo ustvarjalnost in razpršenost hrambe njegovih gradiv je precej verjetno, da v bibliografijo nismo zajeli vseh spevov med berili, ki obstajajo, in se utegne v kakšni privatni zbirki najti še vsaj kakšna uglasbitev. Pristop k izdelavi bibliografije nam omogoča, da bomo prihodnje morebitne na novo odkrite speve brez težave dodajali in tako izpopolnili bibliografijo. 5 NAVEDENI VIRI IN LITERATURA Bagarič, A. (2017). Identifikacija in bibliografski opis glasbenih virov: priročnik za knjižnice glasbenih šol v sistemu COBISS. Narodna in univerzitetna knjižnica. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VF0J43T3 Berila in evangeliji za nedelje in praznike v letu A. (1999). Družina. Berila in evangeliji za nedelje in praznike v letu B. (1999). Družina. Berila in evangeliji za nedelje in praznike v letu C. (2000). Družina. Berila in evangeliji za praznike in godove svetnikov. (Druga, dopolnjena izdaja). (2010). Družina. Dobszay, L. (2010). The restoration and organic development of the Roman rite. T&T Clark Studies. Drugi vatikanski vesoljni cerkveni zbor. (1967). Konstitucija o svetem bogoslužju. Nadškofijski ordinariat Ljubljana. Fellinger, I. (1998). Musikbibliographien. V F. Blume (ur.), Die Musik in Geschichte und Gegenwart: allgemeine Enzyklopädie der Musik, Sachteil 9. Bärenreiter. Glasenčnik, R. (2020). Gregor Zafošnik kot sakralni skladatel. [Magistrsko delo]. Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta. Kanič, I., Leder, Z., Ujčič, M., Vilar, P. in Vodeb, G. (2009). Bibliotekarski terminološki slovar. Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Kongregacija svetih obredov in Svet za izvajanje Konstitucije o svetem bogoslužju. (2003). Musicam sacram. V E. Škulj (ur.), Odloki o cerkveni glasbi (str. 303– 328). Družina. Kongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov. (2002). Splošna ureditev Rimskega misala. Družina. Krajnc-Vrečko, F. (1999). Teološka knjižnica Maribor: duhovna vez med preteklostjo in prihodnostjo: 140 let Škofijske teološke knjižnice. Družina. Oblonšek, C., Metodologija priprave tematske bibliografije obrednih skladb Katoliške cerkve na primeru spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 46 Krstulović, Z. (2013). Metode izdelave bibliografij skladateljskega opusa. Knjižnica, 57(2-3), 151–178. Krstulović, Z. (2017). Seznam glasbenih del Frana Gerbiča. V E. Škulj, Fran Gerbič: (1840– 1917): ob 100-letnici smrti (str. 315–463). Mohorjeva družba. Krstulović, Z. (2018). Glasbene knjižnice v sistemu COBISS: Alenka Bagarič: Glasbene knjižnice v sistemu COBISS: priročnik za identifikacijo in bibliografski opis glasbenih virov. Knjižničarske novice, 28(2), 30–31. Lah, Š. (2023). Študija primerov glasbenih bibliografij na Slovenskem in zasnova vzorčne strukture bibliografskih podatkov na primeru samospevov Benjamina Ipavca (1829– 1909) [Pisna naloga za bibliotekarski izpit]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Motnik, M. (2012). Jacob Handl – Gallus: Werk – Überlieferung – Rezeption: mit thematischem Katalog. H. Schneider. Oblonšek, C. (2018). Liturgična glasba po drugem vatikanskem cerkvenem zboru in doprinos Gregorja Zafošnika v glasbeno zakladnico pokoncilske Cerkve na Slovenskem. Edinost in dialog, 73(1-2), 139–161. Ordo lectionum missae (Editio typica altera). (1982). Libreria editrice Vaticana. Pij X. (2003). Tra le sollecitudini. V Škulj E. (ur.), Odloki o cerkveni glasbi (str. 195–208). Družina. Smerkolj, T. in Škulj, E. (ur.). (1978). Cerkvene ljudske pesmi. Priročnik za organiste k pesmarici Hvalimo Gospoda. Nadškofijski ordinariat Ljubljana. Smerkolj, T. in Škulj, E. (ur.). (1979). Hvalimo Gospoda. Besedila in napevi cerkvenih ljudskih pesmi z nekaterimi molitvami. Nadškofijski ordinariat Ljubljana. Smolik, M. (1965). Pripombe k instrukciji (navodilu) za pravilno izvajanje konstitucije o svetem bogoslužju. Nadškofijski ordinariat Ljubljana. Smolik, M. in Škulj, E. (ur.). (1988). Slavimo Gospoda. Bogoslužna pesmarica za organiste. Mohorjeva družba. Škulj, E. (1978). Bibliografsko kazalo Cerkvenega glasbenika (1878–1945). Družina. Škulj, E. (1992a). Gallusov katalog: seznam Gallusovih skladb. Družina. Škulj, E. (1992b). Kazalo slovenskih glasbenih revij. Naši zbori: zbirka zborovskih skladb, 44(6), 1–146). Škulj, E. (1995). Sattnerjeva glasbena bibliografija. V E. Škulj (ur.), Sattnerjev zbornik: simpozij ob 60. obletnici smrti (str. 127–141). Družina. Oblonšek, C., Metodologija priprave tematske bibliografije obrednih skladb Katoliške cerkve na primeru spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 47 Škulj, E. (1996). Premrlova glasbena bibliografija. V E. Škulj (ur.), Premrlov zbornik (str. 229 –272). Družina. Škulj, E. (1997). Tomčeva glasbena bibliografija. V E. Škulj (ur.), Tomčev zbornik (str. 199– 215). Družina. Škulj, E. (ur.) (1981). Mašni spevi in odpevi. Družina. Zafošnik, G. (1970). Slavimo Gospoda. zbirka obdobnih, evharističnih, svetniških in priložnostnih pesmi za mešani in ženski zbor, deloma z orglami. [samozal.] skladatelj. Zafošnik, G. (1983). Bogoslužne pesmi za moški zbor. Stolni župnijski urad Maribor. Zafošnik, G. (1992). Cerkvene pesmi in spevi za mešani zbor: ob skladateljevi 90-letnici. Slomškova založba. Oblonšek, C., Metodologija priprave tematske bibliografije obrednih skladb Katoliške cerkve na primeru spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika. Pisna naloga za bibliotekarski izpit I PRILOGA 1 – Abecedni seznam odpevov pri spevih med berili Gregorja Zafošnika 1. Aleluja / To je dan, ki ga je naredil Gospod, veselimo in radujmo se ga. Glej Bibliografija spevov med berili Gregorja Zafošnika (dalje BsbGZ) št. 75 2. Beseda je meso postala in med nami, med nami prebivala. Glej BsbGZ št. 21 3. Blagor človeku, ki zaupa v Gospoda. Glej BsbGZ št. 79 4. Blagor ljudstvu / narodu, ki si ga je Gospod izvolil v dediščino. Glej BsbGZ št. 72, 82, 105 5. Bog se dviga med radostnimi vzkliki. Glej BsbGZ št. 78, 99, 113 6. Bog se nas usmili in nas blagoslovi. Glej BsbGZ št. 68 7. Božjemu klicu ne zaprite, ne zaprite svojih src, svojih src! Glej BsbGZ št. 22 8. Danes nam je rojen Zveličar, Kristus, Gospod. Glej BsbGZ št. 63, 64, 80, 81 9. Glej, prihajam, da izpolnim tvojo voljo, Gospod. Glej BsbGZ št. 3 10. Gospod bo blagoslôvil svoje ljudstvo. Glej BsbGZ št. 69 11. Gospod Bog je kralj veličastva. Glej BsbGZ št. 4 12. Gospod ima besede večnega življenja. Glej BsbGZ št. 58 13. Gospod je milostljiv in usmiljen, milostljiv in usmiljen. Glej BsbGZ št. 61 14. Gospod je moj delež. Ps 15 (16). Glej BsbGZ št. 90 15. Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka. Glej BsbGZ št. 5, 6 16. Gospod je moja luč in moja rešitev. Glej BsbGZ št. 57 17. Gospod je vpričo narodov razodel svojo pravičnost. Glej BsbGZ št. 26 18. Gospod pride vladat zemljo v pravičnosti. Ps 97 (98). Glej BsbGZ št. 36 19. Gospod, hiti mi pomagat. Glej BsbGZ št. 24 20. Gospod, kdo bo prebival v tvojem šotoru. Glej BsbGZ št. 106 21. Gospod, nauči me svojih zakonov. Glej BsbGZ št. 15 22. Gospod, pridi in nas reši, nas reši. Glej BsbGZ št. 27 23. Gospod, razjasni svoj obraz, in reši nas. Glej BsbGZ št. 37 24. Gospod, slavim te, ker si me osvobodil. Glej BsbGZ št. 23 25. Gospod, ti si moja slava. Aleluja. Glej BsbGZ št. 39, 40 26. Gospod, utešen bom, ko zasije tvoja slava. Glej BsbGZ št. 35 27. Gospodove milosti bom na veke opeval. Glej BsbGZ št. 56 28. Jaz mu bom oče, on mi bo sin njegov rod ostane na veke. Glej BsbGZ št. 7, 9 Oblonšek, C., Metodologija priprave tematske bibliografije obrednih skladb Katoliške cerkve na primeru spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika. Pisna naloga za bibliotekarski izpit II 29. K tebi, Gospod, dvigam svojo dušo. Glej BsbGZ št. 16 30. Kakor jelen po potokih voda, tako hrepenim po tebi, o Bog. Glej BsbGZ št. 11, 12 31. Kelih zveličanja bom vzel in opeval Gospodovo ime. Glej BsbGZ št. 73 32. Ko sem te klical, si me uslišal, Gospod. Glej BsbGZ št. 84 33. Kraljica stoji na tvoji desnici. Glej BsbGZ št. 55, 104 34. Luč je zasvetila med nami: rojen je Gospod. Glej BsbGZ št. 49, 50, 64, 81, 85 35. Mi smo Božje ljudstvo in ovce njegove paše. Aleluja. Glej BsbGZ št. 33 36. Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil. Glej BsbGZ št. 51, 52, 94, 95, 112 37. Moja duša hrepeni po tebi, moj Bog. Glej BsbGZ št. 86 38. Naj zasije slava Gospodova. Glej BsbGZ št. 53, 54 39. Oče, v tvoje roke izročam svojo dušo. Glej BsbGZ št. 74 40. Od naročja moje matere si moj varuh, Gospod. Glej BsbGZ št. 71 41. Odprite srca Božji milosti. Glej BsbGZ št. 18, 58, 88, 101 42. Oznanjajte Gospodova čudovita dela. Glej BsbGZ št. 14 43. Po tebi žeja mojo dušo, Gospod, moj Bog. Glej BsbGZ št. 60, 91, 92 44. Pojdite po vsem svetu oznanjat evangelij. Glej BsbGZ št. 25, 93 45. Pojmo Gospodu, ker je prevzvišen. Glej BsbGZ št. 2, 10, 13 46. Pojte Bogu vse dežele. Glej BsbGZ št. 111 47. Pomaga mi Gospod, ki je ustvaril nebo in zemljo. Glej BsbGZ št. 27 48. Pošlji svojega duha, Gospod, prenovi obličje zemlje. Glej BsbGZ št. 45, 46, 98 49. Poveličeval te bom, o Bog, moj Kralj. Glej BsbGZ št. 62, 87 50. Pri Gospodu je usmiljenje in odpuščanje. Glej BsbGZ št. 65, 66, 67, 97 51. Slavijo naj te, o Bog, vsa ljudstva. Glej BsbGZ št. 42 52. Slavil bom Gospoda vekomaj. Glej BsbGZ št. 96 53. To je dan, ki ga je Gospod naredil / Aleluja. Glej BsbGZ št. 75, 76 54. To je rod tistih, ki iščejo Boga. Glej BsbGZ št. 108 55. Tvoje usmiljenje, Gospod, bodi med nami. Glej BsbGZ št. 31, 32 56. Ubožec je klical in Gospod ga je uslišal. Glej BsbGZ št. 34 57. Usmili se nas, o Bog / Gospod, ker smo grešili. Glej BsbGZ št. 37, 109 58. V Gospodu se bom veselila. Glej BsbGZ št. 8 59. V stiski bodi z menoj, Gospod. Glej BsbGZ št. 17 60. Vekomaj traja njegovo usmiljenje. Glej BsbGZ št. 110 61. Velike reči je storil za nas Gospod. Glej BsbGZ št. 20 Oblonšek, C., Metodologija priprave tematske bibliografije obrednih skladb Katoliške cerkve na primeru spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika. Pisna naloga za bibliotekarski izpit III 62. Veseli pojdemo v Gospodovo hišo. Glej BsbGZ št. 103 63. Vriskajte Bogu vse dežele, aleluja. Glej BsbGZ št. 18, 102 64. Vriskajte in radujte se, velik je Bog med nami. Glej BsbGZ št. 29, 30 65. Vsa zemlja bo videla Božjo / Gospodovo zmago. Glej BsbGZ št. 41, 43, 47 66. Vsa zemlja bo videla, kako nas Bog rešuje. Glej BsbGZ št. 48 67. Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober. Glej BsbGZ št. 44 68. Zemlja je polna Gospodove dobrote. Glej BsbGZ št. 1, 86 I PRILOGA 2 – Anketni vprašalnik o uporabi spevov med berili Spoštovani cerkveni glasbeniki! Vljudno vas prosim, da odgovorite na vprašanja ankete o rabi spevov med berili in bibliografske obdelave notnih gradiv. Zbrani podatki bodo uporabljeni za raziskavo na temo spevov med berili na primeru skladatelja Gregorja Zafošnika, ki bo opravljena v okviru bibliotekarskega izpita. Z raziskavo želimo ugotoviti, zakaj se slovenski cerkveni glasbeniki po zadnji prenovi bogoslužja, ki je z rabo narodnih jezikov v bogoslužje prinesla veliko spremembo, niso intenzivneje posluževali liturgičnih spevov, ki so nastala v slovenskem jeziku. Vnaprej se vam zahvaljujem za odgovore. Cecilija Oblonšek Podatki o anketirancih 1. Kot cerkveni glasbenik opravljam službo: možnih je več odgovorov; na obrazcu uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola ● organista ● zborovodja ● psalmista ● pevca ● voditelja/člana instrumentalne zasedbe ali benda ● voditelja ljudskega petja ● kantorja ● ne delujem na župniji ● drugo 2. Kot cerkveni glasbenik delujem v škofiji: možnih je več odgovorov ● Ljubljana ● Maribor ● Murska Sobota ● Celje ● Novo mesto ● Koper ● ne delujem v nobeni od škofij ● drugo 3. Moja najvišja dokončana glasbena izobrazba: ● osnovna glasbena šola ● srednja glasbena šola ● orglarska šola ● dokončan študij cerkvene glasbe ● dokončan študij s področja glasbe ● nimam formalne glasbene izobrazbe ● drugo Raba spevov med berili (petje psalma po 1. berilu) 4. Ali ob nedeljah in praznikih pojete spev med berili (psalm)? II ● Da, pojemo točno tisti spev med berili, ki ga predvideva knjiga beril. ● Če predvidenega v liturgični knjigi nimamo, ga nadomestimo z drugim vsebinsko podobnim spevom med berili. ● Namesto speva med berili zapojemo kakšno zborovsko/ljudsko/mladinsko pesem. ● Ponavadi spev med berili beremo. ● Odpev pojemo, kitice psalma pa preberemo. ● Namesto speva med berili zaigramo kakšno instrumentalno skladbo. ● drugo 5. Ali poznate uglasbitve spevov med berili skladatelja Gregorja Zafošnika? ● Da. ● Delno. ● Ne. 6. Katere pesmarice spevov med berili uporabljate pri petju pevskega zbora in/ali celotnega občestva vernikov? možnih je več odgovorov ● Gregor Zafošnik, Mašni spevi in odpevi, Maribor 1992. ● Vendelin Špendov, Spevi med berili, Ljubljana 1975, 1978, 1979. ● Ivan Arh, Odpevi med berili, Zagorje 1971. ● Jože Trošt, Spevi med berili, Ljubljana 1993, 2004. ● Marjan Grdadolnik, Psalmi, Idrija 2021, 2023. ● Zbirka uglasbitev psalmov Katarine Vidmar (2022, 2023, 2024) ● V pesmarici Mašni spevi in odpevi (KCG), Ljubljana 1981. ● Zbirka psalmov iz pesmarice Hvalimo Gospoda. ● Zbirka psalmov iz pesmarice Slavimo Gospoda. ● Poslužujemo se psalmov iz revije Magnificat. ● Pripravili smo si lastno zbirko uglasbitev. ● Ne pojemo spevov med berili. ● drugo 7. Koliko v vaši župniji občestvo (verniki v cerkvi) sodeluje s petjem odpeva pri spevu med berili? ● Nič, ker speva med berili ne pojemo. ● Te možnosti nimajo, ker poje pevski zbor. ● Vedno pojejo. ● Večinoma pojejo. ● Občasno pojejo. ● Redko pojejo. ● Nikoli ne pojejo. ● Ne vem. 8. Ali se kdaj poslužite stopniškega speva iz Rimskega graduala ali Preprostega graduala? ● Da. ● Poznam, a se ne poslužujem. ● Ne poznam. 9. Ocenjujete, da imamo na razpolago dovolj kvalitetnih uglasbitev spevov med berili? ● Da. ● Ne. III ● Ne vem. 10. Menite, da bi potrebovali še kakšne nove uglasbitve spevov med berili? ● Da. ● Ne. ● Ne vem. 11. Ali uglasbitve psalmov kdaj uporabite tudi kot vstopno, darovanjsko ali obhajilno pesem, če je besedilo primerno? ● Vedno. ● Pogosto. ● Včasih. ● Redko. ● Nikoli. ● Ne vem. Področje bibliografij 12. Kako pogosto si pri svojem delu pomagate s seznamom del določenega skladatelja ali določene glasbene zvrsti? ● Vedno. ● Pogosto. ● Včasih. ● Redko. ● Nikoli. ● Ne vem. 13. Delo cerkvenega glasbenika je lahko učinkovitejše, če so na voljo popisi skladb, ki so predvidene za rabo pri določenih delih bogoslužja. ● Se strinjam. ● Se delno strinjam. ● Se niti ne strinjam niti strinjam. ● Se deloma ne strinjam. ● Se ne strinjam. ● Ne vem. 14. Glasbena bibliografija je referenčni vir, ki na enem mestu zbere bibliografske podatke o vseh obstoječih notografskih zapisih posamezne skladbe (od skladateljevega avtografa, morebitnega prepisa skladbe, do različnih izdaj). Ali se zavedate te njene uporabnosti v praksi? ● Vedno. ● Pogosto. ● Včasih. ● Redko. ● Nikoli. ● Ne vem. 15. Kje poiščete informacijo o obstoju določene tematske glasbene bibliografije? ● na spletu ● COBISS+ IV ● z obiskom specializiranih knjižnic in njihovih listkovnih katalogov ● vprašam knjižničarja ● drugo 16. Nujno bi potrebovali bibliografijo obstoječe slovenske liturgične glasbe (speve med berili, vstopne/darovanjske/obhajilne speve in drugo). ● Se strinjam. ● Se delno strinjam. ● Se niti ne strinjam niti strinjam. ● Se deloma ne strinjam. ● Se ne strinjam. ● Ne vem. 17. Kako pogosto v vzajemnem spletnem katalogu COBISS+ iščete določeno zvrst cerkveno- glasbenega gradiva? ● Vedno. ● Pogosto. ● Včasih. ● Redko. ● Nikoli. ● Ne vem. 18. Kako bi ocenili uspešnost iskanja po vzajemnem spletnem katalogu COBISS+? ● 1 ● 2 ● 3 ● 4 ● 5 19. Ste kdaj opazili, da obstoječih notnih gradiv s področja cerkvene glasbe starejšega datuma izdaje še ni vpisanih v vzajemnem spletnem katalogu COBISS+? ● Vedno. ● Pogosto. ● Včasih. ● Redko. ● Nikoli. ● Ne vem. Formacija glasbenikov 20. Ali menite, da poznate liturgična pravila v zvezi s spevom med berili? ● Dobro poznam. ● Delno poznam. ● Niti poznam niti ne poznam. ● Slabo poznam. ● Sploh ne poznam. ● Ne vem. 21. Bi želeli na tem področju spoznati več informacij in se izobraziti? ● Da. V ● Ne. ● Ne vem. 22. Takšno izobraževanje bi me zanimalo: ● v spletni obliki ● v živo ● v mešani obliki - spletno z enim daljšim srečanjem v živo ● drugo 23. Ali se udeležujete kakšnih strokovnih izobraževanj za cerkvene glasbenike? možnih je več odgovorov ● Da, izobraževanj, ki jih organizira škofija. ● Da, Dneva slovenskih cerkvenih glasbenikov. ● Da, izobraževanj Zavoda za cerkveno glasbo. ● Da, izobraževanj Ateljeja za liturgijo in liturgično glasbo. ● Da, izobraževanj Slovenskega Cecilijinega društva. ● Da, izobraževanj Slovenskega orgelskega društva. ● Da, izobraževanj orglarske šole v svoji škofiji. ● Se ne udeležujem izobraževanj. ● drugo 24. Kako bi ocenili svoje glasbeno-liturgično znanje? ● 1 ● 2 ● 3 ● 4 ● 5 25. Bi nam želeli še kaj sporočiti?