Par misli o poskusnih razredih V Ljubljani sta se z letošn.jim šolslkim le* tom uvedla dva poskusna razreda, da se pri» pravi taiko z enoletnimi izkušnjami solidna osnova, na kateri bo omogočen v bodočih letih uspešen pouk v smislu novodobnih pedago^ ških i.n didaktičnih načel. Pobuda za ta hvalevredni pokrfet v ljub, ljanskih osnovnih šolah je izšlai iz novega pcx drobnega učnega naorta, ki ga je sprejel sre* ski učiteljski svet za mesto Ljubljano na svo= jern zadnjem zborovanju v juniju letošnjega leta. Tozadevni siklep je šel za tem, da bi pričeli delo po novem učnem načrtu v letoš* njem šolskem ktu vsi iprVi — ter bi sledili v naidaljnjih letih vsi ostali razrejdi. Kmalu je pa postalo jasno, da se ta sklep ne bo mogel izva.jati v celotnem obsegu že v feikočem letu. GLavna ovira na uresničenju tega namena se je pokazala v finančni strani. Ta »stran« bo igrala — žal — velevažno vlogo pri reformnih strerriljenjih osnovnošotekega učiteljstva in zato ne bo brez vrednosti^ če si ogledamo danes prav to stran osnovnošolske reforme. Ustanovitev dveh poskusnih razre= dov v Ljubljani nam nudi v to svrho drago* ceno priliko. Ko je pedagoška atiketa ljubljanskega osnovnošolskega učiteljstva pristopila konec letošnjih počitnic k pripTavam za uspešen sistematičen pričetefc mocfornega pouka v pr= vih razredih, je stala takoj pred nerešljivo nalogo moderne opreme vsch teh razredov. Po podrobnem stroškovniku bi bilo v ta na« men potrebnili za vsak razred približno 3000 dinarjev, za katerc niso imele ljubljanske osnovne šole v svojifo proračunih nikakega kritja. Prav iz tega razloga ni bilo mogoče doseči pri mestni blagajni zvišanja dotaci.j za osnovne šole v tekočem šolskem letu. Kaj tedaj? Da bi ne minulo zopet celo leto brez pridobitve prepotrebnih izkušenf v tej smeri, se je odločila pedagoška anketa, da se začne z novim učnim načrtom vsaj v treh poslkuss nih. razredih in je zaprosila mestno občino za izjemen kredit 10.000 Din za naj.nujnejšo opremo. Predsedniku mestne občine je še po= sebna deputacija pojasnila potrebo takega poskusa, če naj se tudi Ljubljatia uvrsti med ona brezštevilna mesta po vsem svetu, ki ne štedijo niti materialno niti moralno, da dvig* nejo svoje osnovno šolstvo na času ustreza^ jočo višino. Kljub osebnemu zanimanju go= spoda predsednika \e dobila anketa samo 3000 Din na razpolago. S tem zraeskom so se nabavile lesene stenske table za dva razreda, na tretjega«se je pa moralo kratkomalo resignirati. Na ta način so se izgledi na uspeh obeh poskusnih razredov skrčili na minimum. Anketa se dobro zaveda, da talko nez,ad'ostno opremljena razreda ne bosta mogla služiti ne za spodbudo in niti za bazo siiistematičnega dela; najmani ipa je pričakovati v tako opremljenih razredih onih nujno potrebnih praktičnih izkušenj, ki so edine odločilne za vsak reformni pokret in ki na.j bi usmeTJale delo učiteljistva prvih razredov v prihodnjem šolskem letu. Razrednikoma obeh poskusnih razredb"v ne bo preostalo drugo, nego da ugotavljata postopoma od ene do druge metodične enote, kaj vse bi bilo potrebno, ida bi se šola pribli^ žala življenju, da bi se vse šolsko obrazovanje naslonilo na skupoe otroške doživljaje tex da bi se ti doživljaji izkoristili v sistematično razvijanje vseh otroških telesnih in duševnih sposobnosti. V boljše razumevanje težkega položaja, v katerem se nahaja učitelj delovne šole v razredu, ki je opremljen po stari šabloni, naj navedemo konkreten primer iz šolske prakse. Obravnava se metodična enota »trg v je= seni«. Poučni rzlef na ljubljanski trg tekom celega dopoldneva vpelje otroke na najučin= kovitejši način v življertje, kd se odigrava dan za dnevom na ljubljanskem jesenskem trgu. Polne stojnice raznovrstnega sadja, zelenja* vie, mesa, igrač, cvetic, poljskih pridelkov, mlečnih izdelkov, predvsem pa življenje sa= mo na trgu — prodajanje in kupovanje, ki združuje na razmeroma majhnem prostoru l.judi najrazličnejših poklicev, z določenimt vlogami na tem važnem življenjsikem izseku mesta Ljubljane, skratka: vsega več kot do volj, da se vrnejo otroci v šolo polni svežih vtisov in doživljajev, ki jih učitelj izkoiristi za najmanj štirinajstdnevno delo in poglabljanje v šolsketn prostoru. Kako se pa vrši vse to izkoriščanje in pos glabljanje izletnih vtisov? Z besedami? Tudi, a samo tudi. Besede morajo le spremljati re,konstrukcijo tržnega življenja v šolski sobi, drugače ostanejo samo prazne besede in zo= pet bi bili z obema nogama v verbalistični učilnici. Za tako življenijskorekoTistrukcijo je pa breba iiaJTazličneišiih predmetoV in pripoj močkov, kair je vse združeno z večjimi ali manjšimi stroški. Samo za rekonstrukcijo tržrne stojnice potrebuješ ene, idveh miz, teht« nice. posod, raznih pridelkov. Če se omejiš le na surogat stojnice iz lepenke in papirja, potrebuje razred raznega papirja, Movice, raz» nega orodja, lepila itd. Za otrokove potreb* ščmie potrebujemo solidnih škatel. za te za= dostnih polic in omare. Nckaj orodja, čeprav le najnujnejšega, mora imeti vsak otrok, mož^ nost gibanja pri delu ovirajo idosedanje šol« ske klopi večkrat do obupa. Kaj ostane učitelju, če ni sredstev za vso to potrebno opremo? Zgibanje in izrezovanje papirj,a ter besede in besede.