GLASILO TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE Pogovor s predsedniki zborov delovnih ljudi Pol leta poteka od sklica prvih zborov delovnih ljudi TOSAME. V tern času so bili posamezni zbori sklicani sedemkrat. Pol leta je sorazmerno kratko obdobje, vendar Pa se na podlagi dosedanjega dela ze dajo izsluščiti ugotovitve in izkušnje, ki so pomembne predvsem ?? nadaljnje razvijanje dn poglabljanje načela neposrednega samoupravnega odločanja. Da bi kaj več zvedeli o tem, smo prosili predsednike zborov kaj nienijo o dosedanjem delu zborov jej vnih ljudi katerim predsedu- Pri razgovoru so sodelovali: An-urejka Andrej, Viljem Dolenc, Lojz-r? • 0jc’ Ivan Volkar, Zofka Pav-m m Ivan Pestotnik ter Dušan oorstnar; predsednik predsedstev zborov delovnih ljudi. t iP- ^e*u zborov je tekla beseda takoj p0 zaključni seji, na kateri ,? s.u predsedniki pogovarjali o -borih delovnih ljudi, katere ooclo kot predsedniki vodili, klavni temi na seji sta zajemali ^ustavo dnevnega reda zborov in ubhko ter načine najprimernejšega seznanjanja sodelavcev z gradivom, 8a je treba pri obravnavi na borih poznati. Predsedniki so po ^eJt kar nadaljevali z zadnjo temo, n Ji6 vPrašanje, kako gledajo na Problem seznanjanja vseh zaposleni z gradivom za zbore, zadevalo Prav to področje. Predsedniki so menili, da doslej o delo ni bilo opravljeno najbolje, zato so sklenili, da bo sedaj na riji-novi skrbi čim ustreznejše informiranje sodelavcev, katerim na zborih predsedujejo. Takoj ko dobijo Potrebno gradivo, ki se bo na zborih obravnavalo, bodo poskrbeli, j a, se razobesi po oglasnih deskah, tako da bo dovolj zgodaj na vpogled vsem zaposlenim delavcem. »Ker smo kot predsedniki posa-rneznih zborov odgovorni za ustrezno pripravo zborov, bo potrebno pravočasno in na ustreznem mestu podati vse potrebne informacije«,. so si bili edini, tov. Vol-jtar pa je še dodal: »Na svojih delovnih območjih se pa tudi ustrez- no pomenimo o določenih vprašanjih.« Vsi v razgovoru sodelujoči so bili mnenja, da se morajo posamezni oglasni prostori primerneje in privlačneje urediti, zaradi čim boljšega obveščanja pa bo treba usposobiti ozvočenje. Na vprašanje, če se sodelavci, ki so v njihovem zboru zanimajo tudi za mnenje samoupravljalcev drugih zborov, so prisotni odgovorili v glavnem negativno. Tov. Borštnar je o navedenem vprašanju razmišljal: »Predsedniki zborov se na svojih sestankih pomenimo tudi o medsebojnem vsklajevanju dela posameznih zbo- zaposlene žene, ki so že tako močno obremenjene z delom v podjetju in doma. V bodoče se bo gotovo povečalo zanimanje za delo in odločitve drugih zborov. Temu mišljenju se pridružuje tudi tov. Viljem Dolenc: »Zanimanje za delo in pa tudi za določeno sodelovanje med zbori se bo gotovo bolj razvilo, predvsem z modernim in hitrim načinom obveščanja.« Udeležba na zborih delovnih ljudi je gotovo stvar, o kateri se splača reči besedo ali dve, saj se nekateri ne zavedajo, da so se kot neposredni samoupravi jedci dolžni udeležiti napovedanega zbora ter s Zbor delovnih ljudi v konfekciji rov. Tovrstnega sodelovanja med samoupravljalci iz različnih zborov zazdaj ni čutiti. Vedeti pa je treba, da ljudje, ki delajo na svojih delovnih mestih med delovnim časom skoraj ne prihajajo v stik s sodelavci, ki niso člani njihovega zbora.« S tem mišljenjem se je strinjala tudi tov. Rojčeva, ki je dodala, da velja to še posebej za svojimi predlogi ali pripombami prispevali k čim ustreznejši ureditvi zastavljenega vprašanja. Sodelujoči predsedniki in njihovi namestniki so tudi v zvezi s tem povedali nekatera svoja opažanja in treba je poudariti, da so se prav (Nadaljevanje s 1. strani) ob tem vprašanju najbolj razgovorili, menijo pa da se zborov udeležujejo čedalje več ljudi. ... Tov. Volkar: »Zdi se mi razumljivo, da je bila v začetku udelež-ba na nekaterih zborih delovnih ljudi manjša — vsaka uvedba nečesa novega zahteva določen čas. Da se vteče, kakor temu pravimo. Prisotni so menili, da je za udeležbo na zborih bistvena zainteresiranost za tovrstno obliko odločanja. Interes oziroma zavzetost do obstoječih vprašanj bo obstajala le v primeru, če se bodo reševala na zborih zadeve, katerih sklepi so u-resničljivi. Reševanje zadev z vnaprej določenim izidom, tako so menili v razgovoru sodelujoči, jemljejo samoupravljalcem zaupanje do dela in do veljavnosti njihovih odločitev. Neposredna oblika samouprav-1 jan j a na zborih delovnih ljudi pomeni korak naprej glede na tako-imenovano delegatsko samoupravljanje preko predstavniških organov. Ali se člani naših zborov za- vedajo možnosti, ki jih nudi tovrstna oblika samoupravljanja, je bila zadnja tema tega razgovora. Sodelujoči pri razgovoru so menili, da bomo morali pridobitve s tega področja vsi skupaj šele dojeti. Tov. Volkar pa je zaključil: »Sam sem bil dolgoleten član tega ali onega samoupravnega organa in skupaj z drugimi smo se navadili na tako delavsko samoodločanje zato nova oblika pomeni za nas spremembo, zaradi katere bomo morali spremeniti nekatere stare navade.« Pogovor s predstavniki zborov vodil odgovorni urednik TOSAME Nekateri predsedniki in namestniki predsednikov zborov delovnih ljudi med pogovorom Poslovanje v letu 1972 O poslovanju preteklega leta so ze razpravljali zbori organizacij-skih enot in dokončno potrdili tudi ugotovitev in delitev dohodka. Podrobnejši pregled poslovanja in potrditev zaključnega računa pa je izvršil delavski svet. Ker je delovna sila najpomembnejši produkcijski faktor^ začnimo pregled pri tem elementu poslovanja: Kolektiv podjetja je na dan 31. 12. 1972 štel 745 zaposlenih, kar je 34 več kot na isti dan leta 1971. Povprečno pa je bilo zaposleno 718 delavcev ali 12 zaposlenih več kot leta 1971. Omeniti je treba visok bolniški stalež, katerega vzroke moramo čimpreje raziskati in primerno ukrepati. Povprečni osebni dohodek se je povečal za 16,4 % in je znašal 1.658 din, leta 1971 pa 1.424 din. Z osnovnimi sredstvi smo skrbno ravnali. Potrebno bo le še bolje izkoriščati nekatere kapacitete. Tudi za obnovo smo primerno skrbeli, saj smo angažirali v te namene precej denarja. Obratna sredstva so nam primanjkovala vse leto, kar je včasih novzročalo motnje v poslovanju. Primanjkljaja nismo mogli nadomestiti, čeprav smo obratna sredstva obračali hitreje in dobili nekaj kreditov. Obrat je trajal 108 dni, to je za 17 dni manj kot v letu 1971. Skozi vse leto nam je primanjkovalo tudi kvalitetnih surovin. Vsled tega sta imeli nabavna služ- ba in proizvodnja ogromno težav. V proizvodnih oddelkih pa bo potrebno še nekaj manjših investicij, da se bodo razmere za proizvodnjo približale optimalnim zahtevam za nemoteno proizvodnjo. Prodaja ni imela težav s prodajo filtrov, gaze in izdelkov iz gaze ter ostalega materiala, ki se vodi pod šifro 8. Slabše pa smo prodajali vato, ovoje, vložke in obliže. Pomemben uspeh smo dosegli pri izvozu, saj smo prodali 7 % od skupne realizacije gotovih izdelkov in uslug na zunanjenm tržišču. Koliko smo v letu 1972 prigospodarili in ali smo bili dovolj uspešni, kaže najbolje spodaj navedena primerjava med leti 1971 in 1972, kjer nam indeks pove za koliko smo napredovali, če vzamemo leto 1971 kot 100 točk. Vsebina Indeks Celotni dohodek 130 Porabljena sredstva 121 Dohodek 166 Pogodbene obveznosti 151 Zakonske obveznosti 132 Za osebne dohodke 120 Ostanek dohodka 421 Primerjava nam pokaže, da je celotni dohodek hitreje naraščal kot so naraščali stroški, kar je povzročilo znaten porast dohodka. Vzroki za hitrejše naraščanje ce- lotnega dohodka od stroškov so predvsem: — povečanje fizičnega obsega proizvod. za 11% — povečanje produktivnost za 9'Vo — povečanje ekonomičnosti za 16% — povečanje rentabilnosti za 13% — povečanje cen Planske cilje smo v globalu presegli, vendar pa je zaskrbljujoče da nismo dosegli plana v proizvodnji ovojev, obližev, vate in vložkov. Temu problemu moramo v bo-doče posvetiti veliko pozornosti. Zakoni, naperjeni proti nelikvidnosti, ki so začeli veljati v letu 1972 niso imeli negativnih posledic na naše poslovanje v letu 1973 kar pomeni, da imamo sorazmerno u-rejeno finančno stanje podjetja. V zvezi s temi zakoni smo po zaključnem računu ugotovili: — Obratnih sredstev imamo nekaj več kot povprečnih zalog, kar nam omogoča, da v letu 1973 lahko investiramo s pogojem, da se zaloge ohranijo na le malo povečanem nivoju. — Zaloge imamo ovrednotene nižje, kot pa so naše neto prodajne cene, kar pomeni, da v zalogah in prikrite izgube, temveč je v zalogah še del dobička. — Terjatve do kupcev pa nimamo urejene tako kot jih predvideva zakon. Zaradi tega smo iz celotnega dohodka odpisali sorazmerno majhen del terjatev. Se- (Nadaljevanje z 2. strani) veda pa to ne pomeni, da je ta denar izgubljen, S tožbami ali kako drugače bomo ta denar v letu 1973 izterjali in vknjižili med izredne dohodke. Sredstev rezerv imamo za 2/3 mesečnih dohodkov. Naj za zaključek navedemo še naloge za leto 1973, ki sledijo iz Poslovnega poročila in splošnih gospodarskih razmer: 1. Postavljene cilje s planom moramo na vsak način uresničiti, sicer ne bo možno povečanje osebnih dohodkov. 2. Težiti za čimvečjim izkoriščanjem sredstev, s katerimi razpolagamo, sicer ne bomo mogli normalno poslovati zaradi pomanjkanja obratnih sredstev. 3. Resno je treba pristopiti k izvajanju ustavnih amandmajev in v zvezi s tem urediti vso notranjo zakonodajo. 4. Nadaljevati začeto delo pri izpopolnitvi organizacije in nagrajevanja. 5. Povečati interes članov kolektiva za varčevanje pri vseh oblikah porabe sredstev, ker je struktura lastne cene takšna, da se na tem področju lahko veliko privarčuje. J. L. Proizvodni in prodajni plan 73 % udeležbe grupe v skup. znesku T , , Grupa prodaja prod. plan. 1Q77 ! , 1972 1973 ly/J • 0 — Tkalni ovoji 5.24 4.98 119.3 1 — Virel-ten in Krep ovoji 1.14 0.95 105.6 2 — Rezani ovoji 2.77 3.36 152.3 3 — Konfekcion. gaza 11.03 9.09 103.0 4 — Blago 2.39 1.01 53.4 5 — Obliži 2.73 3.12 143.6 6 — Ostalo 11.52 12.44 135.6 konfekcija skupaj: 36.82 34.90 119.1 7 — Konfekcion. vata 12.89 12.37 120.5 8 — Vložki in plenice 15.73 16.16 129.0 mikalruica 28.62 28.52 125.2 9 — Cigaretni filtri 34.56 36.58 133.0 Skupaj: 100 100 125.64 Proizvodni plan je pripravljen na osnovi prodajnega plana komerciale in naših proizvodnih možnosti. V ta namen smo imeli več vsklajevalnih sestankov. Prodajne Potrebe za letošnje leto so v glavnem iste kot v letu 1972. Največji Problem je pri izdelavi kompres, kjer nam strojne zmogljivosti ne dopuščajo večje proizvodnje, zato •le že naročen nov stroj. Stroji, ki so sedaj v konfekciji za izdelavo kompres, so že precej izrabljeni. Manjka tudi tkanin, predvsem gaze 12/8 — 80 om, vendar zaradi tega, plana nismo zmanjševali. V mikalnici so še proste kapacitete Pri izdelavi mimosept vložkov in Molny plenic. Veliko truda je bilo vloženega 2a čim točnejšo izdelavo plana, ker bomo še v teku tega leta preš-n. na stimulativni del nagrajevanja .Z ozirom na doseganje plana, no stimuliranih kar veliko število delovnih mest. To so delovna me-*la, ki lahko bistveno vplivajo na dosego plana oziroma na dobre delovne rezultate. Planirana prodaja naših izdelkov je v letu 1973 za 25.64% večja °d prodaje v letu 1972. Iz tabele je razvidna udeležba Posameznih grup v celotnem prodajnem planu. Relativno je pro-dajni plan manjši od prodaje pri štirih grupah (tkani ovoji, krep o-v°.ini, konfekc. gaza in blago). V absolutnem prikazu (to je neodvisno od celotnega zneska) pa je Plan prodaje povečan v vseh gru-Pah, razen pri grupi blaga. Iz nje smo za leto 1973 izločili artikel Mitja. V našem interesu je, da povečujemo v prvi vrsti artikel in gru-Pe, ki nam več prinašajo in katere v lastnem podjetju še obdelujemo, 1° je konfekcioniramo. Plan prodajo je tako baziran predvsem na konfekcioniranih artiklih. STROŠKI (materialni in režijski), v zvezi s proizvodnjo oziroma prodajo so za leto 1973 planirani v višini 75,8%. Tako znaša dohodek 24.2 % čisti dohodek podjetja pa 21,9 % od celotnega dohodka. Planirano razmerje osebni dohodki — ostanek dohodka je 61,7: Razmišljanje ob 8. »Dan žena«, en sam dan v letu, ki naj bi materi in ženi znova u-trdil vero v človeštvo, v njegov obstoj in ji dal moči za vse, kar jo še čaka v vseh preostalih 364. dneh. Trenutno in to je prav, da na ta dan pozabimo, da smo odrasle in se tako kot otroci veselimo, če se nas kdo spomni, nas obdari, nam stisne roko in že so mimo vse težave, s katerimi se vsakodnevno srečujemo. Prav zato, ker smo tako skromne, premalo zahtevne, zadovoljne s tem kar imamo, se od osvoboditve do danes v svojih zahtevah po uresničenju najbolj osnovnih stvari nismo dokopale daleč. Veliko, morda preveč smo v zaostanku z ostalim gospodarskim razvo- Pripominjamo pa, da so stroški planirani na podlagi cen in storitev znanih v začetku leta. Če bi prišlo do kakšnih večjih sprememb, bo potrebno plan popraviti. marcu-dnevu žena jem. Delo v službi zahteva danes od nas več, kot je zahtevalo pred leti, izčrpa nas fizično in umsko. Naš delovni dan je še vedno dolg najmanj 16 ur. Kljub vsej mehanizaciji v službi in doma je premalo časa za rekreacijo. Različni servisi, ki naj bi pomagali zaposleni ženi na domu, so ostali le na papirju. Še tisto bore majhno število servisov, ki naj bi pomagalo razbremenjevati zaposlene žene nam je zaradi visokih cen nedostopno. V podjetju kaj radi poudarjamo preveliko število bolezenskih izostankov. Ker smo tovarna s pretežno žensko delovno silo je to opravičljivo, vendar pa bi se to število 38,3 %. B. H. AP sektor (3n cSam dan n Letu (Nadaljevanje s 3. strani) zmanjšalo, če bi pravočasno poskrbeli za bolnike. Da smo žene večkrat bolne kot moški je razumljivo, kajti katera od nas se uleže, ko začuti prve znake bolezni. Nobena! Kdo bo skrbel za družino. Potem, ko je bolezen že predaleč pa ne zadostujeta dan ali dva za okrevanje, potrebni so tedni ali celo meseci. Vse to bi lahko preprečevali in z dobro organizirano patronažno službo, bi se dalo marsikaj spremeniti, odpraviti. Ideja o ustanovitvi Družbene prehrane o kateri se je več let razpravljalo in ki naj bi bila ustanovljena v Domžalah je propadla. Tako lahko le ugotovimo bridko resnico, da smo danes tam, kjer smo bile pred leti. No, korak naprej so edino otroški vrtci, ki so bili zgrajeni v zadnjih letih in kar je velikega pomena za zaposleno ženo. Vsaj 8 ur, kolikor smo zaposlene, se otresemo skrbi in misli na otroke, ter se bolj lahko posvetimo svojemu delu. Za spoznanje bo letošnji praznik žena lepši kot prejšnji. Počasi, a previdno se odpirajo vrata in žarek sonca si s težavo utira pot. Prvi sodobni otroški vrtci so dograjeni, žal še vedno premalo, da bi lahko sprejeli vse prosilce. V podjetju se že resno razpravlja o gradnji prostorov za tovarniško menzo, kar bi lahko šteli za enega najpomembnejših dosežkov prav za nas žene. Se strinjate z menoj, da bi bil to velik praznik, ko bi temeljni kamen položil prav za 8. marec. Je naša skromnost prerasla v zahtevnost, ne, samo želele bi, nam lahko to zamerite? Pred dnevi, ko sem šla po svojih opravkih, sem naletela na ženo, ki je posipala (stransko) cesto v bližini svojega doma. Vsa žareča v obraz, mi je za korak stopila na-sproti m rekla: »Glej tole imamo me žene odkar smo enakopravne«, m mi je pokazala na lopato. Ob teh preprostih besedah v katerih tišči resnica, se je vredno zamisliti. Kaj imamo me žene od enakopravnosti, pa vendar ne zgolj en sam dan v letu? Cilj in želja nas vseh je, da bi s svojim delom čimbolj koristile družbi, obenem pa živele v času, ki bi nam dopuščal koristno opravljati delo in živeti enakopravno, človeku dostojno življenje. Morda nas je že minila želja po enodnevnem veseljačenju. Ta dan bi hotele praznovati tako kot so si ga predstavljale naše predhodne borke za pravice žena. Veseliti bi se hotele uspehov, a obenem se še nadalje boriti za boljše in lepše življenje. D. M. Naš razgovor Vedra, nasmejana in odločna je vstopila tovarišica KOSAR MARIJA in mi zaželela dober dan. Seznanjena je bila z namenom povabila in takoj pripravljena na razgovor. Zaradi težkih okoliščin se je morala zaposliti zelo zgodaj — šestnajst let ji je bilo. Njeno delovno mesto je sicer v konlekciji — zavijanje gaze in vlaganje v kartone, trenutno je premeščena v mikalnico. Delati je treba povsod. Vendar ji sedanje delovno mesto bolj ugaja, zanimivejše je in ni stalnih premeščanj. Dela rada, saj tudi mora. Zaposlitve ne bi pustila. Družina šestih članov bi se težko preživljala samo z moževo plačo. Rada bi imela prijeten, lepo urejen dom. Upa, da bo dobila nekaj posojila, s katerim si bo pomagala pri dograditvi hiše. Dolgo je že v podjetju. Prav gotovo ji TOSAMA ne bo odklonila prošnje, oziroma kredita. Tovarišica Kasorjeva ni pozabila povedati, da je niso pozabili v najtežjih trenutkih. Hvaležna je. Z osebnimi dohodki je kar zadovoljna; da bi le ne bilo slabše. Seveda, družina, je številna, izdatki pa temu primerni. Prihraniti je treba tudi nekaj. Samo na kredit ne mora računati. Naša sodelavka je mati štirih otrok: deklice in treh dečkov. Glede na majhne otroke dela le v popoldanskem času, mož pa dopoldne. S tem sta začasno rešila problem varstva. Kasneje, ko bodo o-troci obiskovali vrtec na Viru, ji bo lažje. Zaveda se, da morajo imeti otroci družbo sovrstnikov; v vrtcu se bodo marsičesa naučili, kar jim bo koristilo kasneje v šoli. V kratko odmerjenem času mi je dosti povedala o svoji družini posebno o malčkih. Živahni so. Z najmlajšim ima najmanj dela in skrbi. Deklica ji že malo pomaga. Razumljivo starosti primerno. O-stala dva se ji rada pridružita. O-troke ne upa pustiti same, vsaj za daljši čas ne .Bistri so in vedno kaj pripravijo, da je mamica, poleg osem urnega delavnika v tovarni in vsakodnevnih obveznosti ter nujnih opravil, še dodatno dobro zaposlena. Vesela je, da se je odločila za nakup pralnega stroja, vsaj ročno ji je v glavnem prizanešeno. O prostem času ni skoraj nič povedala, ker ga preprosto — nima. Za enkrat niti pomisli ne na zabavo ali izlet, dokler otročaj ne zraste. Edina zabava je včasih RTV program ob nedeljah popoldne ali zvečer. »Ta mali« radi gledajo risanke. Vse lih zanima in mamica jim mora pojasnevati dogodke, ki se vrste na ekranu. Po kon- tev. Majhni so še in težko raz ir mejo, da mama ne more zavrteti gumba in ponoviti predvajanja priljubljene risanke. Takrat pa, ko RTV Ljubljana raklamira naše proizvode, zlasti M61y pleničke, da, takrat je popolna tišina. Sogovornico sem vprašala, kako bo preživela naš, ženski praznik-»Nobene spremembe ne bo«, je rekla. »Dan kot vsi drugi.« Veseli se kupona, ki ga bomo dobile kot darilo TOSAME za 8. marec. Dodala bo denar in kupila nekaj o-trokom. Meni, da je taka oblika obdarovanja boljša kot prejšnja leta — veselica. Tako je torej življenje matere, žene in delavke, tovarišice Kosar Marije. Vendar se ne pritožuje nad ničemer. Kljub preobremenjenosti z delom in vsakokdnevnimi skrbmi je vesela in ne bi zamenjala z nikomur. Želi si le zdravja in moči še za bodoče, da bo lahko nudila svojim naj‘dražjim vse tisto, kar sama ni nikoli imela, miren, prijeten dom. Prepričana sem, da boste uspeli premostiti vse težave, tovarišica Marija. Želim Vam da bi bile ovire na Vaši življenski poti čim manjše. Malčkom pa še veliko prijetnih dni ob skrbni mamici. BEULNIGA in izboljšanje belilnih postopkov Leta 1965 se je pričela delna rekonstrukcija belilnice. Moram priznati, da so se začele težave pri tehnološkem procesu prav zaradi rekonstrukcije, čeprav je bila le-ta nujno potrebna — ne zaradi zastarelega strojnega parka, pač pa zaradi povečanja proizvodnih kapacitet in s tem v zvezi tudi zmanj-sanja proizvodnih stroškov. Kako le potekala rekonstrukcija ne bi o-pisoval. Velja omeniti samo to, da Je trajala precej dolgo zaradi morebitnega in čim manjšega izpada Produkcije v tem času. Rekonstrukcija in modernizacija torej se Polnjenje rezervoarjev detajl iz oddelka — dovod tekočih kemikalij 1 Dodatne naprave in instalacije pri belilnici je odvijala postopoma. Prav zaradi tega so nastajale tudi motnje v tehnološkem procesu ter razne reklamacije zaradi kvalitete itd. Kljub temu da je rekonstrukcija že končana pa lahko rečem, da vse delo v zvezi z modernizacijo še ni končano. Kajti ena izboljšava terja drugje spet drugo, prav zaradi tega, kjer se ta proces beljenja vrši verižno (en stroj je odvisen od drugega). Bistven element za povečanje kapacitet in kvalitete je mikro mehčanje vode, ki smo ga v oddelku prav v zadnjem času uvedli. Omeniti velja predvsem naslednje prednosti mehčanja vode pri belil-nem postopku: 1. Apnenec ne ustvarja na grelnih površinah 2. polifosfati ugodno vplivajo na sam tehnološki postopek beljenja. Omeniti moram, da se je z rekonstrukcijo in z izboljšavami dvignila kapaciteta belilnice za 35 % in kar je najvažnejše, izboljšali so se pogoji pri delu v oddelku ter občutno zmanjšala fuktuacija delovne sile. Kot vodja oddelka menim, da je v bodoče za dvig proizvodnje potrebno zamenjati stroj za čiščenje surovega materiala-bombaža in njihovih odpadkov iz sledečih razlogov: — povečano čiščenje — boljše rahlanje — enakomernejša mešanja — zmanjšano doziranje kemikalij in pomožnih sredstev — izboljšanje kvalitete — povečanje sušenja, kar pred- stavlja do sedaj kot končna faza v belilnem procesu ozko grlo zaradi premajhne zmogljivosti. V. P. Občni zbor I. G. D. T O S A M A nn^;„ BPT 1Z Tržiča, nato pa so ;,„, .0P.oma začeli prihajati tekmo-ct 1 '7: drugih tekstilnih podjetij nih aač5 * * * * * * * * * * 16' ie bilo letos zbra- P<-v .Ti • lekmovaik in tekmovalcev, vnrj; atl še. moram, da teh tekmo-,ne Prirejamo zgolj zaradi rezultatov posameznikov in ekip, če-so brez dvoma tudi rezultati a od razlogov. Glavni namen teh skr,m?Va?J !e v Prvl vrsti prijatelj-ipt.. srecanje članov delovnih ko-';;tivov tekstilnih podjetij Slovence m zbližanje nas vseh. eks.tiliada Je bila od 22. do 24. hii , arja’ Sestanek vodij ekip je C<;1 rt:ek, v hotelu »Toplice« na h;; A K POTEP -i. D E: P. A—' $ H R«TL O T Sr 1 T A D Z RAK ‘•• N E R V___ A Sv, N A ŠMC 0 SssjA R KRI L “F e K I £ A P AT O c-- -i. IT T ™ p at: o r k I N : R E S .. -PA - E S T | v M A J • 0 R :;r T 0 :: R ~ A • T :■ P " “ NT ARI I s E N A S 'K TITA vFAefip N T £ J A ... K M 1 F A R -2. ZV saa J v ^ «-<*• '—.H v ojv •l> C OR 0|b V T Izdaja TOSAMA Domžale Urejuje uredniški odbor: Rezka Demšar, Milan Drčar — tehnični urednik, Franc Kerč, Franc Kosirnik, Toni Laznik dipl. oec, Marjan Merkužič, Albina Miš — blagajnik, Miro Pavlič — fotoreporter, Jelka Premru, Ani Rožič, Ciril Zarnik in Feliks Vodlan — odgovorni urednik. Tiska: Papirkonfekcija Krško, obrat Valvasorjeva tiskarna. Naklada: 900 izvodov. Nagradna križanka