Izueslja c. lir. postaje za uarsluo rastlin Dunaj, II . okraj, Zrunner-jeva cesta št . l . O pogostnejših I n zelenjadnih škodi] njihovem pokon č zne~sl c . i n Spisa l dr. R. Mies e nemški original izšel u „osterreicbiscbe Gartenzeitung”, Mer list „k . k . Gartenba llscbaft in Wien” na suitlo daje . 11. 3 in 4, ex 1915 . Marc-flpril 1915 . sled vojnih razmer se goji začasn o mnogo več zelenjadi in krompirja ko t po navadi . Radi tega pa je tudi potrebno imeti škodljivce teh rastlin posebn o v očeh, da jih obvarjemo nadaljnih poškod b in si zagotovimo več pridelka. Krompir. I. Glivne bolezni. Gnitje zelišča (Krautf~ule, Phytophtora infestans D. By.) pojavi se začetkom julij a ali avgusta. Na listih, pozneje tudi na steblih, se pokažejo velike rujave, poznej e črnikaste, usahljive pege . Večkrat očrni zelišče popolnoma. Na spodnji strani listov , nastane v neposrednji bližini zelene staničn e (celične) plasti plesni podobni rob. Ob suhem vremenu se zelišče posuši, pri vlažne m zgnije. Včasih obolé tudi gomolji. — Pokončevanje : Krompir za sajenje hrani v suhem in hladnem prostoru in sadi le zdrav i in nepoškodovani krompir! Živalski gnoj, močnejše gnojenje z dušecom pospešuje t o bolezen. Očrn el ost ( Schwarzbeinigkeit, Flisaritun pesti*s Sor. in različne vrste bacilov). Listi postanejo, od spodaj začenši, popolnoma rumeni, ovene in se posuš . Steblc e se v vznožju na očrnelem ali omehčane m mestu upogne . Gomolji ostanejo sicer zdravi, pa so ovirani v nadaljnem razvijanju . — Pokončevanje : Ne uporabljaj preveč, dušečevih in vapnenčevih gnojil, za seme rab i le celi krompir, odstrani in sžgi napaden o zelišče ! K rovičenje (zvijanje) listov (Blattrollkrankheit, Fusarium sp.,) se pojavlja o d julija, avgusta naprej . Listi se zvijajo n a vzgor v podobi škrniceljna . Pri nekteri h krompirjevih vrstah izventega zvihani list i v vznožju zrun~lenijo ali porudečijo . Rastline, ki so se razvile iz bolnih gomoljev , zaostanejo po navadi v rasti, so slabotne , pa mnogokrat ne kažejo značilnega zvijanj a listov. — Pokončevanje : Odkaži krompirju ugoden, ne premočni svet (zemlja) , pognoji močno, a ne jednostransko in preveč z dušecom, rabi zdravo seme, odstran i in sžgi obolele rastline za časa vegetacije , kakor hitro se pokažejo! Na zelo okuženih poljih se ne srne saditi krompirja najman j skozi pet let. Na krompirjevem zelišču pojavlja se š e več drugih listnih bolezni, ktere provzročajo počasno hiranje rastlin, kakor n. pr. orujavelost listov (Blattbraune, Alternwla so-lani Sor.), o d r v enel ost v zvezi s pegavostj o (Stippfleckenkrankheit), etc . Tudi na gomolji h se pokažejo različne bolezni, kakor n . pr. stani čno (celično) gnitje (Zellenfaule, Phytophthora infestans D . By.), mokro gnitj e (Nassf~ule, Closlriditun butyrieum Prazrn. i n Baeillus solaniperda Kram .), suho gnitj e (Trockenfaule, Fuswltun solarni Sacc., Clostridiwn butyricwn Prazm ., Bacilltts phytophthorus App . in drugi), škorljupavos t (Schorf, Oospw-a seabies Bolley in Spotwospora solatni Brunch .), grintavost ali kozavost (Grand, Rhizoetonia solani Kixhn) , etc. Gomolje, kterih se je polotila jedna al i druga imenovanih boleznij, naj se odbere i n ne rabi za seme . se ubranimo različni h vrst 0-omoljevega Gnitja, je treba sledeč e uvaževati . Krompir naj se hrani v suhih i n hladnih prostorih. Gnojiti se ne srne s pre- močnimi dušečnatimi gnojili. Pri sajenju naj se pazi na to, da se P. ornoljev ne po škoduje. II. Živalski škodljivci . a) na zelišču. Listne ušice (Blattl~use, Aphidae) se pokažejo na spodnji strani listov in na konc u poganjkov. Naselijo se v veliki množici n a jednem mestu in provzročijo vsled izsesavanja soka, da se napadeni poganjki skrivijo in prebarvajo. Poganjki zaostanejo v rasti in se osuše, če so hudo prizadeti . Konečno napadene rastline oslabe in odmrjó . Pokončevanje : Najbolj napadene poganjke naj se odstrani in ostale rastlin e poškropi z 1 0 / 0 tobakovo raztopino . Poljski polži (Ackerschnecken, Lima cidae) žro liste večjidel po noči in jih prevrtavajo. Slina, ktero puščajo za seboj, koder so lezli, jih izdaja. — Pokončevanje : Polže naj se nabira pozno zvečer z lučjo i n nastavlja vade (kosce buče in korenja) po d deskami in opekarni . Nabrane polže naj s e z vrelo vodo pomori . Večkrat naj se potrosi ob jutranji rosi zmleto žgano vapno na rastline. (Po delu pa se ne sme umiti rok in obraza z vodo, temveč z oljem!) . Podzemeljske gosenice (Frdraupen , Agrotis) so gole, po navadi sive ali rujave, 30 do 50 mm dolge ličinke sovk ali m& (Eulen, Noctuidae) in kažejo bolj ali menj izrazite nahrbtne proge. Podnevi leže C-podobno zvite v zemlji ali pa grizejo korenine , po noči napadajo iz zemlje strleče dele rastlin . — Pokončevanje : Gosenice naj se nabira v poznih nočnih urah in ob času obdelovanja zemlje. b) Na koreninah in gomoljih. Podzemeljske gosenice, glej spredaj . Strune ali pokalične ličinke (Drahtwiirmer, Elateridae) so podobne linčinkam mokarja, so trde, rumene in do 25 mrn dolge . Ogrci ali črvi, tudi podjedi imenovani (Engerlinge, Melolontha) so ličinke pomladanskega brošča ali kebra. — Pokončevanje naj se vrši na ta način, da se ji h za časa obdelovanja zemlje nabira . Stonoge (Tausendfi ssler, Myriapoda) so členonožc i podolgastega trupla, z rnnogobrojnimi par i nog. Grah. Glivne bolezni. Kalna glivica (Keimlingspilz, Pythitun de Baryanurn Hesse). Mlade rastline, ktere napade te vrste glivica kažejo na spodnjem delu stebla gnile rujave pege, vsled kterih rastline poginejo . — Pokončevanje: Napadene rastline naj se ' odstrani in sžgé. Pegavost na grahu (Fleckenkrankheit der Erbsen, Ascochyta pisi Lib .). Na listih in strokih se pojavijo rujave, uglobljene pege, ktere se mnogokrat spojijo in na kterih s e pokažejo v velikem številu temna, pikčast a telesca. — Pokončevanje: Rabi naj se samo glive prosto grahovo seme in izruje te r požgé napadene rastlinske dele. Sklerocijska bolezen (Sklerotienkrankheit, Sclerolinia ftcketiaiia Fuck.). Na spodnjem delu steblca nastanejo rujave, v notranjost prodirajoče pege, na kterih se pokaže pozneje sivi, plesnjivi prašek ali p a do 5 mm velika glivna telesca. — Pokončevanje: Rastline naj se ne sadi pregosto in na prevlažni zemlji . Prava strupena rosa (Echter Mehltau, Erysiphe mafiji Lev.). Listi so z belim, plesn i podobnim prahom posuti . Napadeni listi orumené ali pa dobé suhe pege . — Pokončevanje : Rastline je treba žvepljati (oprašiti z drobno zmletim žveplom, marka «Ventilato », s pomočjo nalašč v to narejeni h priprav, takozv . žvepljavnikov). Neprava strupena rosa (Falscher Mehltau, Peronospora viciae D. By.). Na zgornji strani listov nastanejo velike, bekaste pege, na spodnji strani pa se pokat e sivi, plesnjivi prašek. — Pokončevanje : Škropi naj se z 1"/ 0 bakreno-galično vapneno raztopino! Rija (rja) na grahu (Erbsenrost,Uronzycespisi I . By.). Na steblcih in listih se pokaŽejo v poletju majhni, riji podobni in prašni , pozneje črnorujavi in trdi kupčki. Listi porumene in izmrjó. — Pokončevanje: Rastlino, takozv. volčje mleko (pasje mleko), če raste v bližini graha, naj se izruje in napa.dene rastline sžgé . Rija na poljskem fižolu, glej fižol. iI. Živalski škodljivci. a, na nadzemeljnih rastlinskih delih . Sivi rilčkar (Grauri ssler, S/tona) . 3'54* 5 mm velik hrošček, največkrat rujave al i sive barve, izjedava liste na robek, tak o da zgledajo, kakor bi bili narezani. — Pokončevati tega rilčkarja je težko . Lovi naj se ga z mrežami . Na polju naj se vs e ostanke pobere. Mlade rastline naj se ev. poškropi z strupom (barijev klorid, 1 1/2-2%). Pršica pajčevinarica(Spinnrnilbe, TeIranychtts). Rumene ali rujavkaste, 0'3-0'4 m m velike pršice izsrkavajo sok na spodnji strani listov in so obdane z nežnim zapredkom, s kožicami izlevljenih živalic in njihovim ekskrementi . List izgleda kakor bi bil pre vlečen z moki podobno belkasto tvarino. Vsled izsesavanja nastanejo na listih bel kaste pege. Močno napadeni listi izmrjá . — Pokončevanje : Zelo poškodovane rastlin e naj se odstrani in požgé, ostale pa poškrop i s kupljeno žvepleno-vapneno zmesjo, ktero se razredči z vodo v razmerju l AO. Poljski polž glej krompir. Sovkine (m urine} gosenice (Eulenraupen, Nocttddae). Rudečkasto rujava ali temnozelena, z rumenimi nahrbtnimi in stranskimi progami označena gosenica grahov e mo re (Erbseneule, Mamestra pisi L .), zelena ali rudečkasta, z belimi progami ali s črnimi bikcami posuta gosenica povrtn e mó re (Gemiseeule, .Mamestra oleracea L . ) in druge izjedajo istotako liste (perje) in o mladje. — Pokončevanje: V prvi vrsti naj se pobira gosenice . Bolhači (Erdflohe, Halticidae) so večjidel temni, kovinsko svitli 2'5-3'5 mm dolg i hrošči, kteri se skakaje gibajo, po čemu r se jih takoj spozna. Razjedajo širji del listov in jih izvrtavajo. - Pokončevanje : Hrošče naj se lovi z mrežo (drago), nastavi naj s e jim posode napoljnene z ogeršičnim (repičnim) oljem in pri tem menja večkra t mesto. Napadene rastline naj se obda s petrolejem namočenim peskom in posuje z žganim vapnom. Nastavlja naj se s smolo namočenim žaganjem (žagovino) . Lovi naj se ji h tudi z lepivnimi paljači ali s nalašč v t o narejenimi lovilnimi pripravami . Škropi naj se z raztopino tobačnega izvlečka (2°/) i n raztopino mazavega mila (1 1/2 0/0 ) . Listne ušive, glej krompir. b) na koreninah. Ogrci (črvi), strune, stonoge. — Pokončevanje : Pobira naj se imenovane škodljivce ob času obdelovanja zemlje. Strunam in stonogam naj se nastavlja koščke krompirja ali korenja. Slednje je treba nekaj centimetrov globoko zakopati in dotičn a mesta zazna°tnovati s palicami . Za vado naj se posadi solato, na ktero gredó Ogrci posebno radi. Ovenela solata se z zemljo vred izruje. S pomočjo umetnih gnojilnih snov i (kajnit in čilski soliter) se odvrača ogrce in nevarnosti izpostavljenim rastlinam s e nudi dosti časa, da se okrepe. l 2 — Fižol. Glivne bolezni. Sklerocijska bolezen, prava močnata (strupena) rosa, neprava močnat a (strupena) rosa, glej grah. Rija na fižolu (Bohnenrost, Uromyces appendiculaius Lev .) . Na listih, redkeje n a steblih nastanejo belkasti ali svitlo rumen i plošnati izrastki, kterih spodnja stran kaž e mehurčkom podobne, z belim prahom posut e izrastke ; pozneje nastanejo cirnetnorujave , konečno črnorujave pege . — Pokončevanje, glej rija (rja) na grahu . Pegavost (Fleckenkrankheit der Bohnen, Gloeosporiwn lindemulhianwn Sacc . u. MagnA. Na strokih nastanejo rujave, vdrte , do «1 cm velike pege in preidejo tudi n a seme. — Pokončevanje : Škropi naj se z 1 0/. bakreno-galično vapneno raztopino. II. Živalski škodljivci . a) na nadzemljnih rastlinskih delih. Listne uši, glej krompir ; pršica paj čevinarica, glej grah ; poljski polži, glej krompir; bolhači, glej grah. Rilčkarji. 4-5 mm dolgi, na hrbtu rujavo luskinasti in sternno progo po dolgem označeni listni glodavc i (Blattnager, Hypera) razjedajo istotako liste (perje) in omladje . — Pokončevanje, glej sivi rilčkar (grah). b) na koreninah. Ogrci (črvi), strune, stonoge, glej grah . Repa, ogrščica kavlja itd. Glivne bolezni . Sklerocijska bolezen (Sklerotienkrankheit, Sclerotžnia Fuckeliana Fuck.). Na srednjih in spodnjih delih stebelca nastanej o blede, slabo omejene pege, ktere provzro čijo predčasno pogin rastline . Pozneje na stanejo črna, neoblikovana glivična telesca . Ista glivica lahko provzroči na v kleti sprav ljeni repi itd. gnjilobo. Repa, kavlja itd. dobé zunaj kožnato prevleko, ki obstoji i z mnogoštevilnih nitij, znotraj pa se spremen i polagoma v vodeno kašo. -- Pokončeva nje: Obolela repa itd. naj se odstrani. Repo, kavljo naj se hrani v suhih prostorih . Črna gniloba, koreninska steklina, glej kapus, ohrovt . Morilec korenin (Wurzelt~ ter, Rhizoctonia violacea Tul.). Na rep i nastane nitkasta prevleka vijolčaste barve . Prava in neprava močnata (strupena ) rosa, glej kapus, ohrovt . II. Živalski škodljivci . O st r o ril (Mauszahnr~ssler, Baris). Bele, breznožne ličinke teh od 6 mm dolgih, zelenih, modrih ali črnih rilčkarjev razjedajo stebelca v obliki rovov, kteri peljejo od zgoraj na vzdol ; napadena steblca se skrivijo, odebelé in rastline le na pol dozore . — Pokončevanje : Napadene rastline naj se sžgé . Listne ušice, glej krompir . Zelska stenica (Kohlwanze, Slrachia oleracea L.) je 6 do 8 mm dolga, kovinsk o črnomodra ali črnozelena z rumenkasto-belimi ali krvavorudečimi pegami. Škoduje s tem, da izsesava sok iz listov in poganjkov. — Pokončevanje: Stenice naj se pobira. Bolhači škodujejo posebno mnogo s tem, da objedajo liste (perje) mladih rastlin . Glej grah . Poljski polži, glej krompir. Repna grizlica (Rapswespe, Mhalia spina= Fb .) . Gosenici podobna 22-nog a ličinka te ose je 15 mm dolga, sivozelen a in ima na hrbtu 2-3 temne proge ter se — 1 5 pojavlja od junija do julijaln od septembr a do oktobra. Objeda liste in mladike ter na pravi večkrat mnogo škode . Osa je rumena, 5-6 mm dolga in ima črno glavico . Ličink e naj se ogrebe v lovilno mrežo, škropi s petroljevo in rnilno raztopino. Ličinke prvega rodu se lahko poškropi tudi z arsenokisli m svincem (2 0/,, pravica za nabavo strupov!) . Gosenice, posebno belinove gosenice (Weisslingsraupen, Pieris) in sicer gosenica kapusovega belina (Kohlweissling , Pieris bmssicae L .) [modrozelena, s črnim i pikcami in pegami, z rumenimi hrbtnimi i n stranskimi progami], gosenica repnega belina (Riibenweissling, Pieris rapae L.) [zamolklo zelena, z rumenimi lisami na hrbtu in ob straneh] in gosenica repičnega belina (Rapsweissling, Pieris napi L.) [modro zelena, z belimi bradavicami, s črnimi pikcami in rumenimi progami ob straneh]. Iz med imenovanih gosenic napravi drugi ro d kapusovega belina največ škode. — Pokončevanje : Zalege naj se zmečka (zrnasti), nabira naj se kolikor mogoče kmal u mlade gosenice zjutraj zgodaj in pokončuj e bube . 17) na koreninah. Brazdasti klunotaj (Kohl a lenriissler, — 16 — Ceal/zorrhynchas salcieollis Payk). 6'5 mm dolge, bele in breznoge ličinke provzročij o na vznožju stebla, tam koder preide steblo v korenine, cele gruče okroglastih izrastkov , v kterih prebivajo. — Pokončevanje : Napadene rastline naj se izruje in požgé, plevel obstoječ iz križnic naj se odstrani. ()grd (črvi, podjedi), strune, glej grah . Sovkine gosenice, glej krompir. Zelska muha (Kohlfliege, Antomyia brassicae Bché.)in koreninska m uha(Wurzelfliege, Antomyia rad/mm Meig.). 9 ozir. 6 mm dolge, sivkastobele ličinke, brez nog in glave, razjedajo od zunaj korenine in štore . Ličinke zeljne muhe napravijo tud i rove pod lubom in provzročijo s tem bolehavost in gnitje korenin spodnjih delo v stebl. — Pokončevanje : Napadene in obolele rastline naj se odstrani z zemljo vred . Ne sme se gnojiti z močno dišečemi gnojili , kakor n. pr. s svežim hlevskim in posebn o ne s človeškim gnojem . Da se prepreči sarnicam, pokladati jajčica na rastline, se pri poroča, rastline obdati s petrolejem namočenim peskom . Seje naj se kolikor mogoč e kmalu in uporablja umetna gnojila . M r kvar i ca (Mohrenfliege, Nila rosae Fb .) . 4-.5 mm dolge ličinke so brez glave in nog, bledo-rumene in izgrizavajo rove v koreninah. — Pokončevan je : Zemlja ne sme biti. razpokana. Gredice naj se posuje s peskom , vapnom, pepelom, itd., da se prepreči za lego. Napadene rastline naj se odstrani in sžgé .. Vrtna dlakasta mušica (Gartenhaarmúcke, Bibio hortulanus L .) . Ličinke tega škodljivca so okoli 15 mm dolge, rujave, valjastega trupla, imajo usnju podobne špičaste izrastke na koži in črno glavico . — Poko n č e v a n je: Blizu vrha zemlje naj se zakoplje goveji gnoj in ličinke pobira . Kapus in ohrovt. I. Glivne bolezni. Od glivice napadene kapusove sajenke padejo na zemljo in kažejo na vznožj u temno rujavi madež. Napadene rastline zgnijejo. — Pokončevanje : Rastlin naj se ne sadi pregosto, med nje naj se posiplje v prah stolčeno oglje in odstrani obolele rast line. Neprava močnata (strupena) ros a (Falscher Mehltau, Peronospora parasitic a Tul.). Na gornji strani listov se pokažej o blede pege, spodaj pa belkasta ali siva plesen. Listi dobe drugo barvo, postanejo ru — 18 — rnenkasti. — Pokončevanje: Mlade napadene rastline in sosedne, navidezno zdrav e naj se odstrani. Ev. naj se poškropi z bakrenogalično vapneno raztopino. Odstrani naj se obolele rastlinske dele in opleve . Prava močnata (strupena) rosa (Echter Mehltau, Erysl:phe comtmis Fr.) . Listi in stebli (štori) so po vrhu posuti z bel o tvarino, ktera postane pozneje rujava. — Pokončuje naj se z žvepljanjem (opraš i naj se rastline z drobno zmetim žveplom , marka «Ventilato»). Črna gniloba (Schwarzf~ule, Pseudornonas campestris Pamm.). Prvotno kažejo li sti očrnelost reber, nato porumené in iz mrjejo. Očrnelost reber preide na stebl a (štore) in odrvnele korenine . Posledica tem u je, da rastline bolehajo in se nepopolno raz vijejo. — Pokončevanje: Bolne rastline naj se odstrani . Gnitje štorov (Stengelf~ule, Phoma brassicae Sacc .) . Rastline kažejo blede, rujavo obrobljene, okrogle pege, ktere se spojijo in dobé male, črne pikice . Napadene rastline poginejo. — Pokončevanje : Bolne rastline naj se odstrani in sžgé. Koreninska oteklina, (Hernie, Pasmodiophom brassicae Wor.). Rastline, kle 9 rih se je imenovana bolezen prijela zaostanejo v rasti, ovene in kažejo na koreninah prvotno bele, trde in mesnate otekline . — Pokončevanje : V jeseni, pred sejanjem, naj se gnoji z ugašenim vapnom, odstran i naj se plevel iz družine križnic, posebn o njivno redkev ali divjo repnico in njivn o gorčico . Uniči naj se vse sajenke in boln e rastline, ki kažejo otekline na koreninah . lstotako naj se odstrani štore in korenin e takoj, ko se je zelenjad odneslo iz polja. (Na krajih, koder se je pojavila ta bolezen, se ne sme najmanj tri leta gojit i kapusnic). II. Živalski škodljive a) na nadzemeljnih rastlinskih delih . Zelska stenica, glej repa. Bolhači , glej grah. Ostroril, glej repa. Listne uši , poljski polži, glej krompir. Mrhovinarji (Aask~fer, Silpha). Ličinke so do 20 mm dolge, črne in podobne zidnemu prešičku. Hrošč je 9-13 mm dolg , črn in plošnatega trupla . — Pokončevanje : Ličinke naj se nabira in lovi v posode z mesnirni odpadki . Kozji rep ali metliko i n lobodo, kar ti škodljivci žro, naj se od strani . 20 — Repna grizlica, belinove gosenice, glej repa. Sovkine (mo'rine) gosenice (Eulenrau pen, Noctuidae). Izmed teh naj se omen i posebno kapusovo mó ro (Kohleule, Ma mestra brassicae L.), p o v r t n o moro (Ge- mi seeule, Mamestra oleracea L.) in ozimn o m ó ro(WintersaateuleAgr o tisseffeltunSchiff.) . Gosenica kapusove rnóre (sovke) je zelen a ali rujava in kaže na hrbtu po dolgem 3 svitle proge in počez črne lise . Žre po noči , podnevi pa je skrita rned zunanjimi listi . Na listih izglodava od avgusta naprej luknje , pozneje pa rove v glaveh . — Pokončevanje: Gosenice naj se nabira, dokler s o še na listih . b) na koreninah. Sovkine (rnórine) gosenice, glej krom pir. ()grd (črvi), strune, glej grah ; zelske in koreninske muhe, brazdast i klunotaj in vrtna dlakasta mušica, glej repa itd. Zelski košeninar (Kohlschnacke, Ti pida oleracea L.) . Ličinke so 70 mm dolge, valjaste, pepelnato sive. Glava se ne loči dobro od trupla. — Pokončevanje : Napadene rastline naj se z zemlio vred izruje — 21 požgé, rahlja naj se zemljo in skoplj e jarke (20 cm globoke in 20 cm široke, s strmimi in gladkimi stranskimi stenami) . Bramor ali mramor (Maulwurfsgrille , Gryllotalpa gryllotalpa L.) je do 50 mm dolg, rujav, z rijasto rujavo in svilnobliščeč o dlako poraščen . Sprednji nogi ste ustvarjeni za kopanje . Živi v rovih in si napravi gnezda , kamor vloži 200-300 jajčk . — Pokončevanje : Od junija naprej naj se odstran i gnezda, zakopava lonce v zemljo kot pasti . V rove, tam kjer se spuste rovi navzdol , naj se ulije l do 2 0/„ raztopino mazaveg a mila ali petroleja. Najprvo se vlije v rov nekaj vode, potem naglo pol kozarca petroleja in takoj nato zopet vodo . Korenje rkva . Glivne bolezni. Neprava močnata (strupena) ros a (Falscher Mehltau, Peronospora [Plasmopara] nivea Ung.). Na listih nastanejo blede, pozneje rujave pege, na njih spodnji strani s e pojavi bela plesen . Pokončevanje : Škropi z 1% bakrenogalično vapneno raztopino ! Pegavost (Blattfleckenkrankheit, Cereospora apii Fres.). Na listih se pojavijo ru 22 lečo-črne pege. — Pokončevanje: Glej neprava močnata (strupena) rosa . Sklerocijska bolezen na steblih (Sklerotienkrankheit, Sclerotinia fuckeliaiia Fuck .) . Ta bolezen se pojavi tudi na v kleti spravljenemu korenju. Na površju se napravi gosta, bela, nitkasta prevleka. Korenje se omehča in spremeni v vodeno kašo. Tako korenje naj se odstrani . Snetjavost korenin (Wurzelbrand,Rhizoctonia violaeea Tul.). Še v zemlji naha jajoče korenje je prevlečeno z dlakasto pletenino modro vijolčaste barve . Korenine s e omehčajo in rastline poginejo. Pokončevanje : Napadene rastline na se odstran i in sžgé . II. Zlvalski škodljivci . a) na nadzemljskih delih rastlin. Bolhači, glej grah . Sovkine (mórin e gosenice, listne ušice, glej krompir . b) na koreninah. ()grd (črvi), strune, glej grah. Mrkvarica (Mohrenf .iege, .sila rosne Fb.). Bledorumene ličinke začno prodirati od spodaj na vzgor po korenini in napravljajo v bližini površine rijasto rujave rove, od 23 — tod ime : železna črvivost (Eisenrnadi keit) . — Pokončevanje : Glej repa itd. Cebula. Glivne bolezni. Čebulna rija (Zwiebelrost, Puccinia in Melampsora). Na listih nastanejo okroglast i izrastki, kteri so s prva rijasto-rudeči, pozneje temnosivi in malo izbuhneni. — Pokončevanje : Napadene liste naj se odstrani in požgé ostanke rastlin, ki so ostali p o izkopavanju na njivi . S m rkavost (Rotz, aostridium N11y/letim Prazm .) . Čebula postane prozorna, s e lahko stisne in daje od sebe zopern duh po masleni kislini . To bolezen provzročijo glivice, ktere se razmnožujejo potom delitve (cepljenja). — Dokončevanje : Čebula naj se hrani v suhih in zračnih prostorih . Bolne čebule naj se odstrani . Ta bolezen s e večjidel še le pokaže, ko je čebula že spravljena v shrambah. Neprava močnata (strupena} rosa (Falscher Mehltau, Peronospora schleideni Ung .) . Sprva nastanejo na listih in steblih svitle , belkaste lise, na kterih se pokaže poznej e vijolčasto siva plesnjiva prevleka . Po — 24 končevanje : Čebulo naj se goji na odprtih, solnčnatih krajih . Sklerocijska bolezen (Sklerotienkrankheit, Sckrotinja fuckeliana Fuck.). Na uglobljenih, razbarvanih pegah nastane naj prej bela, potem siva plesnjiva prevleka ; pozneje se pokažejo črna, znotraj bela glivična telesca. — Pokončevanje: Čebulo naj se sadi bolj pri vrhu, zrači naj se zemljo in pravočasno odstrani bolne čebule i z shramb . II. Živalski škodljivci. a) na nadzemeljskih delih rastlin . Lilijski petelinček (Lilienhahnchen , Crioceris lihi Scop.). Hrošč (5-6 mm dolg, ,črn, z rudečimi pokrovkami) in ličinka