I » I^jnW iIoTiukl dnevnik -> ▼ Zedlnjsnih državah I Yelja u m Wto ^ $4.00 j Za pol leta ' $2.50 pjnM JBTO AND ranatmp UNDKR mam (Mo. BB6) AUTHORIZED BY THE ACT OF POTOMKE % 1917, OH FI£E AT THE Pom OFFICE of Haw Yorfr FT. By Order of the Preridart x B. Bralcsofi. Fosfmnftf General The Largest Slovenian Dally; ^ in the United States lined Every Day Except Sundays 1 and Legal Holiday! ' 75,000 Headers | TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered a» Second Clan Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y„ nnder the Act ot Congress ct March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT« [ NO. 263 — ŠTEV. 253. NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 28, 1919. — TOREK, 28. OKTOBRA, 1919. VOLUME XXVII. «- LETNIK XXVIL GLAS NARODA list slovenskih delay cev v Ameriki. PROTI RADIKALIZMU _MUDEČI ZASTAVI KDOR SE BO PREGREŠIL PROTI POSTAVI, BO PET LET ZA-PRT OZIROMA BO MORAL PLAČATI $5000. — BOLJŠEVIŠKA LITERATURA PREPOVEDANA. — PREDLOGO STA STAVILA STERLING IN WALSH. Washington, D. C., 27. oktobra. — Senatni odbor za pravne zadeve je sprejel predlogo, ki določa ostre kazni za vse osebe, ki raz-obešajo oziroma nosijo rdečo zastavo ter nameravajo strmoglaviti vlado. Predlogo sta sestavila senator Sterling iz North Dakote In senator Walsli iz Montane. Kdorkoli se bo pregrešil proti tej predlogi, ko bo uveljavljena kot postava, bo pet let zaprt, oziroma bo moral plačati pet tisoč dolarjev kazni ali pa oboje. Kaznovana bo vsaka oseba, ki kuje zaroto proti vladi Združenih držav, ki v listinah, knjigah, cirkularjih ali plakatih svetuje kako akcijo proti Združenim, državam, ki telesno poškoduje kako vladno osebo ali ki agitira za upor proti oblastim. Kaznovan bo tudi oni, ki bo razobesil ali nosil rdečo zastavo v namenu, da s tem označi svoje cilje in namene. Vsi izdajalski dokumenti, poslani po pošti, bodo konfiseirani, od pošiljalci pa kaznovani. PREMOGARSKA STAVKA ZAVRŠENO DEJSTVO i V WASHINGTONU IMAJO LE MALO UPANJA, DA BI BILO MOGOČE NAMERAVANI ŠTRAJK ODGODITI OZIROMA PREPREČITI. — VLADA JE IZDALA NAJOBŠIRNEJČE ODREDBE. — NADALJNE RESOLUCIJE V SENATU. — VSEGA JE KRIVO IZJALOVLJENJE DOSEDANJIH KONFERENC. Washington, D. C.. 27. oktobra. — Vlada je izdala najobsirnejše ! odredbe, ki bodo stopile v veljavo ob pričetku premogarskega žtraj-! ka. Predsednikov ultimatum najbrže ne bo preprečil stavke in je tudi odgodil ne bo. V vsakem premogarskem okraju bo veliko število vojakov, ki 1 bodo skrbeli za mir in red ter ščitili one, ki bodo hoteli delati. Sprva so vsi mislili, da situacija ni tako resna, kot jo je prika-: zal Lewis, sedaj pa so vsi uverjeni o njeni resnosti. Vsi napori vlade bodo brezuspešni. Generalni pravdnik Palmer in delavski tajnik "Wilson sta se da-i nes dolgo časa posvetovala glede nameravanega štrajka. Baje sta prišla do zaključka ter sestavila načrt, ki bo predložen jutri kabinetu. Tudi v oibeh zbornicah se je vse jako živahno bavilo s štrajkom. Sprejetih je bilo več resolucij, med njimi resolucija senatorja Tho-| masa iz Colorado, ki pooblašča predsednika, naj bi uporabil v sluča-1 ju premogarskega ali železniškega štrajka zvezne čete. Indianapolis, Ind.. 27. oktobra. — Vse napeto pričakuje Lewisa, ki bo jutri dospel sem. Izvrševalni odbor premogarskih unij je pre-i pričan, da se bo že v sredo vršila silno važna seja, pri kateri se bo sestavil odgovor na predsednikov ulimatum. Danes je izdal urednik United Mine Workers Journala daljše ugotovilo, v katerem zvrača vfcako krivdo na izjalovljenje dosedanjih konferenc. ' <- tfr<"»\ Posebno proklamaoijo je izdal fludi governer Goodrich, V kateri pravi, da bo država Indiana, kar se tiče premogarake stavke, vedno na strani predsednika ter ftiu bo pomagala z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago. 'JOHNSON AMENDMENT , PORAŽEN V SENATU __ —-- Proti amendmentu je glasovalo 9, republikancev in 31 demokratov,! zanj pa 36 republikancev. Washington, 1). C., 27. okt. — -lohnsonov amendment k mirovni poprodbi,-ki zahteva, naj bi imele Združene države ravno toliko glasov kot jih ima Anglija, je bil da-j nes v senatu poražen. Vršila se je le kratka debata. I roti amendmentu je glasovalo j •51 demokratov in 9 republikancev, za amendment pa 3G republi-1 kancev in dva demokrata. O tem amendmentu je razprav- ; Ijal senat že izza zadnje srede. Glasovanje se je pričelo Čisto nepričakovano med opoldansko pav-zo ob pol eni popoldne. Zelo značilen govor je imel senator Knox, ki je govoril proti amendmentu. Rek^l je, da mora protestirati, da bi imela Anarlija s svojim angle--sko govorečim prebivalstvom, ki j jt napram prebivalstvu Združenih ! držav v razmerju 7:10, šest glasov v Ligi narodov, dočim naj bi! imele Združene države samo en •glas. — Leta 1870 — je rekel, — je pozabila Anglija doprinesti žrtve,; katere smo doprinesli mi leta 1917 ! ter s tem uničili pretečo nadvlado f Nemčije. Ce naj bo Amerika zato kaznovana, da je leta 1917 rešila situacijo, kakšna kazen naj zadene Anglijo, ki je leta 1870 zanemarila svojo dolžnost? Mi smoi prihiteli na pomoč. V zahvalo za-' litevamo zadoščenje, toda ne zadoščenje 1:6. sprejeti tozadevno postavo preko veta predsednika. To pa bi gotovo dolgo časa trajalo, najmanj do uveljavljenja splošne prohibi-eije dne 16. jnauarja 1920. - DENARNE POSELJATVE V • ISTRO, NA GORIŠKO Df NOTRANJSKO. - Izvrtujemo denarna IzpIsčlL popolnoma zanesljivo in aedanjin razmeram primerno tudi hitro p-celi litri, na Goriikem in tudi n; Notranjskem po ozemlju ki je s* i sedeno po italj&nski armadi. Jamčimo aH firuitiDMM » I Tlako poiiljatev, toda za kake no j go če zamude t izplačila ne morr i oo prevzeti nikake obveznosti. 50 lir .......$ 5.76 100 lir .......$ 10.00 500 lir .......$ 54.00 1000 lir ....... $106.00 Denar nam podati je najbolj« ' po Domestic Postal Money Orin aH pa pe New York Bank Draft -I TVEDBLA rSAU PREDSEDNIK VETIRAL j ENFORC. PREDLOGO r Poslanska zbornica je predlogo zopet sprejela in sicer z veliko večino. — Senat next! Washington, D. C., 27. okt. — Predsednik Wilson je danes veti- I .... | j ral prohibicijsko enfornneut •predlogo. Tri ure zatem je predlo go poslanska zbornica zopet sprejela. Zanjo je bilo oddanih 170 glasov, proti pa 55. Voditelji suhačev v senatu so prepričani, tla bo senat sledil že jutri poslanski zbornici. Pravijo, da imajo v rokah dovolj glasov, in tako bo v sredo Wilso-nov veto preglasovan. Predsednik je vsled tega zavrnil predlogo. ker zahteva, da bi se nadaljevala vojna prohibieija prav do 10 januarja prihodnjega leta. Po predsednikovem mnenju so cilji in nameni vojne prohi-bieije doseženi. Predsednikov veto je uplival j kot strela iz jasnega neba na , kongres. j Nihče ni niti na imun j slutil, imel predsednik zelo dober dan. ■ Noben buletin ni bil izdan glede 1 njegovega zdravstvenega stanja. 1 Predsednik ni ničesar delal ter 1 s«r tudi ni bavil s prohibicijsko - predlogo, ('asa ima jutri do pol-1 noči, to je v torek, da podpiše predlogo ali io pa vetira. Če te- - ga ne bo storil do tega časa, bo postala predloga avtomatično za- ■ kon. Ce vetira predsednik pred-f- logo, bo moral kongres z dvetre- tinsko večino glasov še enkrat LEWIS BO ODGOVORIL |l . PREDS. WILS0NU N.^ce'nik United Mine Workers 1 je izjavil, da so delavci še vedno * pripravljeni pogajati se. Springfield, 111., 27. oktobra. — John L. Lewis, poslujoči pred-^ J sednik I'nited Mine Workers of j America, ki je doma v tem mestu, I n; bil pripravljen danes zjutraj ! določiti stališča svoje organize- J eije napram ugotovilo predsedni- \ ka Wilsona, da bi bila stavka pre-niogarjev ne le neupravičljiva, | temveč tudi nepostavua. Mr. Lewis je ponovil ugotovi-|lo. da je šest deset odstotno pove- « jčanje plače, katero zahtevajo pre-.mogarji "podvrženo pogajanjem ( kot so tudi vse nadaljne zahteve ] mož." Dostavil pa je, da je položaj tak kot je bil preje. , Kekel je, da je prišel počivat z:i en dan, predno odide v India- ■ napolis. kjer se bo vršil sestanek | mednarodnega izvrševalnega odbora United Mine Workers, ki je j bil sklican na prihodnjo sredo, j Na tem seetanku, ki je bil skli-j can v prvi vrsti v namenu, da se določi posameznosti stavke, se bo | tudi sestavilo odgovor na posla-j 1 iiieo predsednika Wilsona. Governer Frank O. Lowden je J v ugotovil u, ki ga je izdal danes, ' izjavil, da bo država v polni me-. ] , ri sodelovala s predsednikom Wilsonoin z ozirom na njegovo stališče proti nameravani stavki j premogarjev. Governer je nada-! 1 Ije priporočil "prisilno razsojo" i [ sporov med delodajalci in delav- s ■ ci, če bi bil tak korak potreben, i Governer pravi, da je ta stav-11 [ ka "stavka proti ameriški jav-; . nosti". PARIŠKO ČASOPISJE O PREMOGARSKEM STRAJKU. Paris, Francija. 27. ktobra. — i Francosko časopisje se na dolgo in široko bavi z delavsko sitnari-j jo v Združenih državah. Skoraj vsi listi pesimistično komentirajo ameriška poročila. Po mnenju nekaterih urednikov je povzročila ta nemir bolezen predsednika ' Wilsona ter pomanjkanje vodstva v notranjih in zunanjih zadevah. - Stavka premogarjev bo velika . katastrofa. — Amerika se bliža veliki zme-j šnjavi — pravi Echo de Paris. — Pristav)ja, da so ameriški boljše-viški agitatorji v direktni zvez: z 1 boljieviiko vlado v Moskvi. IZTOČNA EVROPA - POZORISGE 1 INTRIGE IN NEZADOVOLJSTVA AMERlftKI ČASTNIK, KI SE JE MUDIL V DEŽELAH IZTOČNE EVROPE, JE IZJAVIL, DA NI NOBENA IZMED NOVIH VLAD STALNA. — ZIMA STRAŠNEGA TRPLJENJA SE BLIŽA. — POLJAKI NASPROTUJEJO P ADERE W8KEMU. — SLOVAKI SO NEZADOVOLJNI S ČEHI. — AVSTRIJCI ZA MONARHIJO. Pariz, Francija, 10. oktobra. (Pisnemo poročilo Ass. Press.) — Neki ameriški častnik, ki ne je ravnokar vrnil sem, je podal natančen pregled razmer v iztočni Evropi koncem svojega potovanja po Poljaki, Čehoalovaaki. nemški Avstriji in Ogrski. — Skoro neizogibno je, — je rekel, — da mora priti do izpre-tueuifce vlade v vseh teh novih državah Evrope. Vsepovsod je videti intrige ter boj za silo iu me%ta, ki vodijo klike in posameznike. Pod tem pa je opaziti nezadovoljstvo in nemir med masami naroda. Narodna neodvisnost ni prinesla s seboj Devete dežele in nove r"t&no-uove ne delijo kruha. Na Poljbkem se je razvila močna opozicija proti Paderewskiju. Kazen tega pa bo trpele Poljska v tej zimi dejansko lakoto. Poljski narod vzdržuje armado, ki ni v nobenem razmerju s številom prebivalcev, da zavaruje svoje meje in vsak uajmanjši dogodek bo lahko dovedel do bojev med Nemci in Čehi. Tešinsko vprašanje je akutno in obe deželi sta v ognju. Dvomim, da bi Ijudako glasovanje na zadovoljiv ali trajen način rešilo to pereče vprašanje. Na Čehoalo'vaškem je zapaziti močno opozicijo proti sedanji vladi, kateri manjka prave moči. Nevarnost pa leži v vedno rastočem nezadovoljstvu Slovakov, ki so bili na zelo korenit način podjarin-ljeni in ki *e jezijo nad arogantnim postopanjem pravih Pemcev. Nedaljni vir nevarnosti pa je drastična protinemška politika vlade Oehoalovaška je v materijalnem oziru na veliko .boljšem stališču kot katerakoli druga dežela v centralni in iztočni Evropi. Ima na razpolago doati kuriva V živil Ur je valtdtega v položaju, da lahko koinandira druge. Njena industrija prične lahko s polnim obratovanjem, ne da bi ji bilo treba doati pomoči od zunaj. Co bi imela močno vlado, bi ta dežela lahko preiivela sedanje viharje ter prosperirala. Nevarnost pa le/i v plemenskih aporih. iz katerih izvira cela politična konfuzija. Kar se tiče Ogrske, je tukaj le malo ljudi mnenja, da bo ta dežela v stanu iiveti naprej kot neodvisna država. Eventualna zveza z Kumunsko je videti sedaj neizogibna in dežela bi postala ali enostaven del rumunskega kraljestva ali pa kraljestvo z vazalnim kraljem. Kumunci ao lelo hitro spoznali onemoglost zaveznikov ter se niso brigali za povelja in sporočila iz Pariza. Takozvana medzavezni-ška vojaška miaija, ki nima za seboj nikake resnične sile, je pravcata šala. Pred nedavnim časom je pisala ta misija rumunskemu povelj-■tvu pismo, pisano v angleščini in rumunski poveljnik je poslal pismo nazaj s poveljem, naj se dopisuje z njim v jeziku, ki ga razumejo civilizirani ljudje. (Menda v — rumunski eiganščini!) To označuje natančno razmere, ki vladajo tam. Ogrska bo v tej zimi gotovo stradala ter strada že sedaj. Rumunski cigani ao pokradli vse, od žitnih semen pa do tiskarskih strojev. Kmt-tje hočejo kralja in stara nazadnjaška tolpa je bolj mogočna kot je bila kedaj ter zelo delavna. Veliki zemljiški posestniki pred stavljajo še vedno silo ter tvorijo s cerkvijo vred mogočno organizacijo. Pred kratkim je stavil neki visok cerkveni dostojanstvenik med-zavesniski misiji predlog, naj se postavi na ogrski prestol vojyodo X I>ejan.ski je veliko kraljevskih kandidatov, ki le čakajo na to, da vidijo, kaj m bo zgodilo. Kar se tičs Avstrije, predstavja vsaga provinca in vsak okraj svojo lastno vlado, ki posluje neodvisno ter pogosto proti poveljem dunajske vlade, katero dejanski kontrolirajo sovjeti delavcev in vojakov. Niti kra anaki socjaliati (blaženega Luegerjevega spomina) niti socijalni demokratje nimajo veČine v poslanski zbornici in vsled tega ma vsenemaka stranka, ki ima 39 svojih ljudi v parlamentu, ravnotežje sile ter vrže svoj glas kot prija njenim ciljem. Strašno trpljenje po nastalo pozimi. Dežela je dejanski brez kuriva in klima je pozimi zelo stroga. Že sedaj primanjkuje živil in kar jih je na razpolago, so slaba in draga. Bolnice so še vedno brez najbolj nujnih potrebščin in eeste so dobesedno polne možkih, žensk in otrok, ki pro«ijo milodarov. (To je isti Dunaj, ki je tako slavil vojno napoved Avstrije proti mali Srbiji! Dunajčani naj se zahvalijo Karličku za njih sedanjo bedo.) Pocestno tolovajstvo je na dnevnem redu in tihotapstvo vele-ugledna obrt. Najti je znake revolucije, ki bo gotovo izbruhnila, če se razemere korenito in hitro ne obrnejo na boljše. Tudi v Avstriji je najti dosti ljudi, ki hočejo monarhijo. Ti pravijo. da imajo že dosti repnblikanstva. Dobro informirani ljudje pravijo, da ni nenadni državni preobrat nemogoč. Ne bi bilo treba dosti. da se postavi nazaj ceaarja ali kralja, če bi bil le močan mož, ki bi znal voditi ljudi. V vsakem oziru pa je reakejonarni element močan ter postaja vedno močnejši vspričo pomanjkanja vsakega vodstva od strani sedanj« vlade. Avstrijci nimajo nobesttf* upanja v svojo bodočnost ter vidijo rešitev etiiaoljMr zvezi g Italijo (a ta pravo l) ali Čehoslovakijo. De- .BELGIJSKI KRALJ NA ROOSE VELTOVEM GROBU. žela je bank^rotna oropana vseh virov in narod je preveč izmozgan da bi se mogel boriti. Kljub določilom mirovne pogodbe skušajo ste vilni najti pot, ki bi vedla do zveze s Nemčijo. Pazite na nove cene Poifljamo denar na Kranjsko, itajenko, Hrvatsko, v Slavonija 'Bomo in Hercegovino popolnoma zanesljivo in telanjim razmenuaf primerno tudi hitro. 1 Jamčimo aH garantiramo aa vsako poiDjatev, toda aa kake na ' toče zamude v izplačilu ne moremo prevzeti nikake obveznosti. Sedaj pošljemo v staro domovino, nsprimer: 100 kron____$ 235 500 kron____$ 10.90 200 kron .... $ 4.65 1000 kron____% 21.80 300 kron____$ 6.70 5000 kron .... $105.00 400 kron .... $ 8.95 10,000 kron .... $205.00 Označene cene ao veljavne do dne, ko ae nadomestijo z dru-j gimi — Denar nam poslati je najbolje po Domastla Postal Honey Oriai aH pa po New Tock Bank Draft. j JUDENIČ POGNAN NAZAJ. London, Anglija, 27. oktobra, i Generalu Judeniču ao se izjalovili I vsi načrti, da bi pred prihodom zime zavzel Petrograd. Boljševikl »o dobili velika ojačenja ter ga potiš:. 11 nazaj. Boljfieviake čete &e nahajajo v Carskem selu. Jude-ničeve čete sicer še drže Gačino, pa se bodo morale tudi od tam u-makniti. ŽELEZNIČARJI GLASOVALI ZA &TRAJK. Chicago, 111., 27. oktobra. — štirinajst društev bratovščine že-lezničarskih uslužbencev, ki zastopajo 12,000 mož, je glasovalo v nedeljo na tajni seji za štrajk. £>trajkali bodo toliko časa, dokler kompanije popolnoma ne ugode njihovim zahtevam. Pravijo, da jim bo sledilo 100,000 mož po celi deželi. "GLASI NAHODA" -^fšmm ■MffUi NM --t^ wummo rwmhj pomfa** H M MM Ma mM M « TbiiIIi h u ml Uta M Mirti NW Tdfft H* H« b tetrt M »-to N«w H" t ZSL *?2L ...........................•HJ It H) MU H» ■■ "u i Mn jJJ ^^ SA MlO Ml • L A« NARODA » — ("Votes of Mm ______ * -=7*" m HMt day looter* Ml MM ----- nufc«cHpOo« ymmrfy »Ml DmM M foUKM In OMbnort m m prtobftm—. Mir mJ — Macovoll pottljaU po ftfonay rtrOar. _ ■M MMbM krmj* uraenlkor prtMlmo, 4m mm nam Ml pr«Mi BMIMI _■■■■Mi O MO«l» —HO«PO —__- ••LAI NAHODA" __ " -smew ~ ^ Dopisi ftLAS NARODA, 28. OKT. 1919 PETEB_ZMfiI Belgijski kralj si je ogledal neko jeklarsko napravo. Tam je imel priliko seznaniti se z kralji, ki nimajo sieer kraljevskih naslonov, pa v seno vladajo svet. Veličanstvo dela je zasenčilo veličanstvo kraljeve slave. # o • Na Češkem se je menin^; tebi nič poženilo nad petdeset rirno-k.itcliških duhovnikov. Papež jih seveda izobčil iz cerkve. Tisti, Ki se ženijo \ kontrabont in hodijo drugim v zelnik, so pa deležni vseh rimskih mil os .i in že- gllCV. # o • Znamenja časa. Ljubljanski "Slovenec*' 7'iš" Sklican je bil shod, na R_uereni sla imela govoriti dr. Triimbk' in dr. Smod'aka o jadranskem vprašanju. Ker ni bilo ne prvega ue drugega, so se zborovalci ra>. šli. — * o * Vsi smo enaki. Tukaj kot v starem kraju. Tudi pri nas se je že večkrat pripetilo, da so bili na stji vsi razen predsednika, tajnika in blagajnika. * * * Ali je že konec* vojne ali še ne? Učenega človeka bo treba, ki bo ugotovil, če je vojna končana ali ne. Kapitalisti pravijo: — Ne smete štrajkati, kajti pogodba, ki smo jo sklenili, je veljavna za časa vojne, vojna pa še ni končana. Ce jim pravijo delavci: — Dajte nam nekoliko več plače, ker so v tem vojnem času živila neznansko draga, — takoj odvrne jo: — Vojna je že zdavnaj končana, in s koneem vojne so tudi odpadli tisti priboljški, ki ste jih dobivali v vojnem času. * * * Vsi slovenski poštni uradniki se morajo uriti eiriliee. Le tako počasi naprej pod plaščem bratstva 111 prijateljstva. Najprej eirilieo v urad iu šole. potem pa srbskega popa v eer kev, pa sami ne bomo vedeli, kdaj se bo zadnji Jugoslovan izpre- nienil v Srba. * * * Kaj je pravzaprav? Ali Jugo slavija, ali država Slovencev, Srbov, Hrvatov ali kraljevina Srbov, j Hrvatov, Slovencev, Velika Srbija s hrvaškimi in slovenskimi pro vine »mi, Srbija, Hrvaška, Slove nija, edinstveni troimeni narod ali enoinieni troedinstveni narod Ne pogrutaš, kakortudi ne svete Trojice, pa magari da sežeš : prsti naravnost v možgane. * * * Besede "popolna svoboda", "popolna neodvisnost", "popolna demokracija", so jim venomei na ustih, pri tem se pa klanjajo kralju in se boje republike kot vrag žegnane vode. * * * Vzor uredniškega članka. V zadnji številki čikaškega dnevnika, ki pa izhaja kot tednik je izšel zanimiv uredniški članek, iz katerega posnemamo naslednje: Delavska konferenca, v Wash-ingtonu ne dela, kakor bi mora la. Wilson o v vpliv se pogreša. Jeklarski štrajki se še prav nič niso pomirili Vsepovsodi nered in nezadovoljnost. Te dni čujemo da so tudi premogarji sklenili štrajk za prvi november. Da, človek je ;avrgel vsakega Boga! * * * Pa še ena cvetka klasične slo venščine je v dotični številki: — Italija naredila bode Reko svobodno državo. * a * V New Yorku se je pripetil eu-len slučaj. Nekdo je ponudil nekemu človeku za malo uslugo dolar. Človek ga je velikodušno zavrnil češ, da sc- z dolarjem ne tnore dandanašnji nič kupiti in ia ne ve, kara bi žnjira. Mari bi ga bil vzel ter pridal še Ivanajst centov, pa bi lahko ku-iil ducat jajc. WIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIBMWtl«WW«» ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA", NAJVEČJI 3LOVEH8KI DNEVNIK V ZDR. PhBtiTiff i. i----■ 9-==a =® Jugoslovanska Karol. Jednofa ».jam hmhubkmhv 1 Ostanovljena leta 169S - tnlorporiraaa leta 1990. | Glavni urad v EI-V. MINNJ •LAVNI URADNIKI! er*dMdnlk: MISAKti «OVAN0KK, boa SSI. Oontmiiit. F*. PodcrodMdntk: TX>UI8 BALA NT box 10« Pmlt! Arm.. Varala. QMa rajnik: JOSBPH PISKLER. Kty. Minn. ^^ m 3U*aJnlk: GEO. U BROZICH, Ely. lflna j Siocajnlk nalaplaflanlh amrtaln: LOUIS COBTHLXO. TIM, C« ~~ * VRHOVNI ZDRAVNIK: t j /OS T. q»AHWS Ml Oblo Bt.. N8. PUtaburs*. Mk _NADZORNIKU JOHN OOTTŽH. Ur. Mtna. , iNTHONT MOTZ, M41 Ar*. M. Bo. Chlcaco. DL CVAN VAHOQA. SIM Natrona Alloy Pltt»trar*h. Tit POROTNIKI: \ 1KEGOS J. PORENTA. boa ITS. Black Diamond. WaSB. UEONARTJ HLABODNIK, boa 4 SO. Kh* Mina. JOHN RUPN1K. 8. It. boa 14. Export.' Pa. PRAVNI ODBORI JOSEPH PLAUTB. Jr. US-Ttfe 8t- Calumet, Ml«*. — rOHN MOVERN. K4-Jnd Ave.. Duluth. Minn. - ' - *AT» POQOREJXU 7 W Madison St. Room SOS Cbi«a«B, m. »^r^v-- __ZDRUŽEVALNI ODBOR: ^ 8t" cnalr Ave.. NE5 Cleveland. Ofefe 4464 Washlnton Street. Denver. Colo. • 1 iRBXSOJi HREflCAK. 407-8tb Ave.. J ohm t own. Pa. JodnaUno claoUo: GLAS NARODA, ... .Vse st^ar' tlkajoe ee uradnih zadev kakor tudi denarne poSiljatve naj se DO-Mlaj« na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pofiiljujo na predsednika porotne** l*ro«nje za sprejem novih Članov In »ploh vau zdravniška sprICevala se nal pošiljajo na. vrhovnega zdravnika. Jugo«i.-vai>ska Katoliška Jednota se priporoma vsem Jugoslovanom za obilen pri-^ posluJe P° "National Fraternal Conpreas" lestvici. V blagajni ima okrog S300.000. (tristotlsofi dolarjev). BolnlSkih podpor, odfikodnln In posmrtnln je plarala ie nad poldrusl mlljon dolarjev. Jednota šteje okro« 8 tisoč rednih fclanov (ic) ln okro* 3 tiso« otrok v Mladinskem oddelku. Društva Jednote se nahajajo po raznih slevenskjlh naselbinah Tam kjer lih ?i.niV.Pr"'Croeamo ustanovitev novih. Kdor eli postati član. naj se zglasl pri tajniku bljjžnega društva J. S. K. J. i Za vstanovitev novih društev se pa obridte Slavnega tajnika- Novo društvo se lahko vstanovl z 8 člani ali flanjcaml. Nitti o dogodkih na Reki List objavjajo poročilo o seji itaL parlamenta in govor, ki ga je imel min. predsednik Nitti o dogodkih na Reki. Nitti je najprvo podal historijo dogodkov, kakor izhaja iz u-ladnih podatkov. Nato je nadaljeval: — Ne morem prikrivati svojo grenkobo in žalost. Kar se je zgo-diio, me navdaja z žalostjo, pa tudi z poniževanjem. Zakaj prvič so je dogodilo, da so se v italijanski vojski pokazali znaki vstaje in nediscipliniranosti. Vojak mora poznati samo eno dolžnost: Poslušati. Tu gre za poizkus, o katerem moram pred Italijo in pred zavezniki reči, da je obalovanja vreden. S tem činom smo svoji domovipi napravili zelo slabo uslugo. Vlada je ukrenila vse potrebno, da se taki, obžalovanja vredni dogodki, ne ponovijo. Odredili smo preiskavo, zakaj so nekatere osebe dobile prej poročilo o reških dogodkih kot vlada. Vlada je bila izdala povelja, ki so se vpoštevala v notranjosti države. Žal na ■leinarkaeijski črti in v pasu, ki leži tik za njo, so bile vojaške osebe, ki so dogodke pripravljale, jim pomagale in jih trpele. To je resnica, in dobro je, da jili domovina pozna. Vojni minister je rekel ,da se v Italiji ni nikoli pojavil militarizem; žalostno je, da moram danes ugotoviti, da so se znaki militarizma prvič pojavili tudi pri nas. Toda la pojav bo ostal osamljen. Skrbi me pa odgovornost, ki jo bomo morali nositi za ta pojav pred svetom. Nediscipliniranost se širi, zlasti pri onih osebah, ki sen v prvi vrsti poklicane, da čutijo težo odgovornosti. Po zmagoslavni vojni z Nemčijo in Avstrijo mnogo ooseb, ki so ščuvale na vojne, govori sedaj odkrito o novi vojni. In to novo vojno pripravljalo — strašno lahkomiselno. Žalostno je in ni brez velike odgovornosti za Italijo, da ne izpolnjujemo svojih obveznosti napram zaveznikom, da jih ne spoštujemo in da nastopamo z na-silstvi, v času, ko gre za usodo Italije. Kdor je še včeraj nagovarjal k protestom in k nezdravim dejanjem proti Franciji in Združenimi državami, brez katerih neposredne pomoči Italija ne bi mogla in ne more vztrajati v tem boju in ne izvesti svoje obnove, je blazen in je izdajalec državnih interesov. Globoko sem ginjen, ko vidim vse zlo, ki se je storilo Italiji, ko čutim globoko poniževanje odkritorčnih opravičb, ki jih bo vlada morala dati svojim zaveznikom. Zakaj hočem in želim, da naši zavezniki čutijo in vej d, da se morajo naše demokracije iznova boriti y/d kulturo in pravico, da pa ined nami ne sme biti boja brata z bratom, čeprav le duševnega. Danes ponavljam bolj kot kedaj prej simpatije in zaupanje Italije do svojih velikih zaveznikov. Svesti si moramo biti, da ne smemo izgubiti Italije z njenimi 500,000 padlimi junaki, kar bi utegnilo imeti za posledico blazno početje, splet-karije ali celo šport. Domovino žali glas, ki je prodrl v inozemstvo, češ, da je italijanska vlada navduševala ali celo trpela podjetja, kakor so dogodki na Reki. Izjavljam pa, da italijanska vlada teh dogodkov ni trpela. So pač žalosten dogodek, na katerem vlada ni kriva. Odredili smo preiskavo, ki bo dognala, kdo je kriv. Italija se vsled svojega položaja ne sme spuščati v politične a-venture, ne da bi imela za posledico bedo in splošno anarhijo. In oni, ki iz golega športa ali iz prenapetosti ali celo iz prevelikega domoljubja silijo naše uboge brate na Reki na napačno pot, silijo v pogubo ne samo reške meščane, marveč tudi vso Italijo. Našemu narodu je treba vcepiti zavest odgovornosti. Sedaj ni več čas, da se spuščamo v blazne pustolovščine. Dokler bom jaz na krmilu vlade, ne bom trpel takih pojavov. Moški in ženske Ne napravite napake. Zakaj si ne preskrblt« naj- M starejšega, iiaj^oštenejšefja, najiskušenejiega Id aaj- 9 boljšega zdravnika v začetku. Dr. Mullln ima 19 1« J lekušnje v zdravljenju lisočev In tlsočev bolnikov I bolnih na najrazličnejše načine. Vsled tega Je poeta m najbolj neodvisen zdravnik, pri katerem m lahko aa- A ■Igurate za svojo bolezen. Brez skrbi boste dobili pri K nJem najbolj temeljito zdravljenje In valJko reanlč- K ne pomoči za vaš denar. Brezplačna zdravniška preiskava potom 5 Govori vaš mateml jezik. Uradna ur« od do V nedeljo od tO. 4* % Dr. B. F MUULIN A «11 • 4th Ave, Sni Floor, PITTSBURGH, PA.flj Nasproti «lavne pošte. Zdravim samo moške. Dr. Kote 3m MjMtrtjl slovenski odravnlk. »p^jiKtt T —tir fcriti« ta lan Mlitn ftiifcjn r sdravljeojn Moiklh h nI—I " " Žnstrapljenja *m ■dxavf m *mttim «6* U ga Ja '—" profesor^ dr. BhrUcfc. Ako lmftM j^nLkTum^i na Vso lMočevanje la kanala aa tapoKanJa voda adravia po mJ-aoreJK Metodi in v kolikor foOe kratkem gam. Kadar ae Čakajte, temveč pridite la vrnil tm bom uudEo moi. BolaBaa v niatja. afl ««-aar prihajajo boMftae w kiMfl ttoTaaakft adrandk. te krilo, paienje pri ■okwja | T^nTiJ^v^STM^U tlJI ! Amo. da ni trehatsHS™*1* »»ri. eadievla v f" » I -Pf*o<1 t»*iii zaplaTjeaa: Preclsednik Wilson ni prav nič* pretiraval, ko je rekel v svo-j ji poslanici, v kat.-ri je pozval preaiogarje, naj nanovo razuiiiija- j j', o sv<»jern sklepu, tikajo^eni sr stavka, ki uaj l>i se pričela dne l.j liovemhra : To jo t-drn najbolj resmh korakov, km- se jih je kedaj predlagalo V tej deželi, tikajočih se ekonomskega blagostanja ter doma-komiorta naroda. • Težko bi bilo iui>liti si postopanje, ki bi bolj ogrožalo celo prodykeijo iu razdelitev kot ogroža oba sklep premogarjev, da bodo prenehali s produkcijo kuriva, ki"edino omo^oeuje obratovanje železnic in tvornie. To je jK>Iužaj, pri katerem je javnost. — torej ameriški narod v splošnem. - mogoče s^ bolj prizadet kot so lastniki premogovni KO\ ali pa delavvi sami. fcLom-eno bo splošna javnost, ki bo naj-v.č trpela vsled ustavljenja obratovanja v premogovnikih, bolj kot lastninski rovov ali deUvei. Predsednik je peloid natančna dejstva pred premogarje, ko jc tekel v svojem uurotovilu: — Kadai tlospe kako gibanje do t«n'-ke, da je prizadeta vsled lega eela produktivnj« zmožnost dežele z ozirom na eno glavnih po-| Irebw-in dnevnega »'omaeega in imiusirijalnega življenja in kadar se lako pojavi vspri«u> okoliš»'in, katt-r«' sem navedel in vi ča"ii, ki je natančno proračuna ti. tla bo imel za posledico največje *'strožetije ju vitega blagostanja, je interes javnosti oni, ki ima pivd- 11%'st preti vsemi drugimi. .lavno razpoloženie je popolnoma na strani izjave predsedniku. da je stavka vspi ieo takih okoliščin ne le neupravičljiva, tem-■*.ee tudi Iifpostavtitt. Z isto mIo bo javno razpoloženje podpiralo predsednika pri u-j 1 i.litvi rele ;.;oleve v slučaju, da l»i v resnici prišlo do stavke: 1'poste vanje pmtav bo izsiljeno in našli bomo sredstva, da *a v aru jemo interese naroda v katerikoli sili, ki bi se |>ojavila vsleu te nesrečne zadeve. •lotili I.. Lewis, poslujoči predsednik United Mine Workers, je» izjavil v u/otovilu, katero je izdal, naslednje: __ Vv1 zahteve 1 'niied Miue Workers of America so podvržene pogajanjem I pati je, da ne misli ilr. Lewis iste vrste "pogajanj", katerih se posluži tolovaj proti svoji žrtvi, katero ustavi ter ji pomoli revolver pod :ios. Ameriški narod ima pravieo pričakovati od premogarjev neka čuta dolžnosti napram deželi v tej krizi, ki je posledica svetovne vojue. l e bi bil ameriški narod razočaran v svojem upravičenem pričakovanju, |Mjlem mu ne preostja ničesar drugega kot poslužiti se , i valine ttki ijc, pri kateri morajo sodelovati zvezne, državne iu ob-ei'iske vbla-oti. da zavarujejo tem potom pravice splošnega občinstva. — * a • To je vse lepo in tudi splošna javnost ima svojo besedo z ozirom na velilo stavko, koje izbruh je napovedan na dati 1. novembra V nek<"\i drugetr članku, katerega smo priobčili pfed par dnevi. pa se je |m)vsem pravilno glasilo, da so delodajalci, nedostopni i i ošabni kapitalist.eni uiagnati oni, ki podpihujejo požar socijal-ji m tiemtr«, ki ga je i*(»aziti vsepovsod v tej deželi. V dotičnem «l:uiku. kaK'ega je priottčil ugledni newyorški "World", se glasi, da m« \11. kapitalisti, ki %e ne brigajo za javni blagor, temveč le za -\oje lastne nenasitne žepe, oni, ki v resnici pospešujejo izbruh vcdtig novih stavk. lndu*t< ij-ilna konferenca, kalero je sklieal predsednik Wilson v iiamenu, da se tem potom reši sedaj obstoječe težkoče v iudustri-jalnein svetu, se je tazšla ne da bi kaj dosegla. Vsak dogovor so oi omogočili kapitalisti, na čelu jim sodnik (iary, ki so zavrnili re-li.-ijo sta.ljeno tsi delavske skupine, naj »»dobri konferenca princip kolektivnega pogajanja (Vlo kcnnevativni Gompers, katerega ne more nihče doliiti, «1.i je radik len ali holjšovik. je n»oral z ogorčenjem zapustiti kon-t r«neo ter javiti, ke, natančno drže vseh p« a v, državnih, zveznih in občinskih ter pokore poveljem oblasti, kajti vlada je sklenila nastopiti z vso strogostjo ter zatreti ▼ kali vse poskuse dc;K, ki bi skušali kovati iz splošne zmedenosti kapital ter zasledovati pri tem avoje lastne sebične cilje. j letom uml-l. Moj nask-v je dob*;a o.! ljubljanske Kreditne banke, kateri s-cm bil poslal n-eseea av-' Ltiista večjo svoto denarja z opom-! b>, naj 1m> z;i svojce, a ko se živo.. Matija Pogorele. ____ Petnajststoletnica sv. Hieronima __ O priliki petnajstoletnice smrti sv. Hieronima obelodanuje ravnateljstvo Arheološkega muzeja v Splitu naslednji poziv: — Dne 30. septembra 1920. poteče petnajststo let, odkar je umrl sv. Hieronim, cerkveni učenjak, po j rodu Dalmatinec. Loto njegove smrti je sicer med znanstveniki sporno; nekateri trde, da je umrl 419. leta, drugi so pa za leto 420. kar je tudi verjetneje. Društvo sv. Jeroniina v Zagrebu jo obhajalo petnajstletnico svojega zavetnika že leta 1913.. Rim in znanstveni svet pa jo namerava slaviti na poseben način i j :*0. septembra 1920. V trajen spomin tega godu bo izdalo papeževo drž. tajništvo v Rimu Zbornik izvirnih razprav o življenju, delih itd. sv. Hieroni-' ma. Te razprave naj podajo zadnje rezultate o tem predmetu na ' področju zgodovine, patristike, ; kritike in biblijske eksegeze. i ... Poverjeništvo papeževega drž. [tajništva v Rimu je pozvalo rav-| natelja arheološkega muzeja v Splitu, don Frana Bulica, da prispeva za Zbornik razpravo o "Rojstnem mestu sv. Hieronima" o čem je don Bulic ze pisa 1895 : in dokazoval, da je rojstno mesto ;sv. Hieronima Stridon ležalo na 'Grahovem polju v Bosni, kjer jc i nekoč tekla meja meti Dalmacijo I in Panonijo. ' t _ . (• Temu mnenju so so pridružili ,1 vsi evropski učenjaki, samo v do , rnačih deželali so se oglašali dvojini. Don Bulič bo zato za Zbornik napisal razpravo o tem preilme-tu. Razen tega pa 1»I rad napisal tudi povesti, ki žive med naro dom o svetnikovem rojstnem uie-stu, življenju, značaju Ravnateljstvo Arli muzeja v Splitu sc je že leta 1911. s posel) , no okrožnico obrnilo na vse cer-, k vene urade in samostane v naših deželah, da bi poleg ostalih podatkov o življenju, delih, ikonografiji sv. Hireonima zbrali tu-, di narodne pripovesti o njem. — Fspeh tedaj ni hil velik. Sedaj naj se to preiskovanje nadaljuje in vse gradivo pošlja gorinavedenemu ravnateljstvu. — Tudi Rim želi imeti še kakega ;drugega sotrudnika iz naših krojev. Za sv. Hieronima se pulijo celo Madžari, češ. da se je rodil v Strigovi med Muro in Dravo. — Toda tega znanstveni svet nikoli ni resno jemal in sv. Hieronim je naš, ves naš. Zato se spodobi, da ravno mi pokažemo za to vprašanje poseb no zanimanje in da prispevamo za imenovani Zbornik čim več znanstvenega gradiva ravno naši učenjaki. East Worcester, N. Y. 1 lz te naše farmerske naselbine « so dopisi precej redki. Vzrok te I mu je najbrže ta, ker smo le malo': časa tukaj in moramo, posebno ! prvo leto, jako trdo delali Kadar1 sc bomo privadili, bo že boljši'j šlo. Pridelki so še precej dobri Krasno je bilo g-lodali koruzo, ki j jo dozorevala. Doscdaj je kivpiloji tukaj farme kakih :>() Slovencev. Nekoliko jc samcev, ki se pa še; niso naselili. Najbrže zbirajo cvet-: ke da jih pripeljejo na farmo, posebno se moramo zahvaliti tukaj-; šnjeniu rojaku Johnu Zulichu, ki nam je tako' lopo pripravil v tem kraju. Trinajst let so me preganjali kapitalisti, sed lj sem pa. j livala Bogu, sani svoj gospod Farm je še veliko in sieer po nizki; ceni. Kdor hoče kaj kupiti, ur*j se! obrne na Mr. Zulieha. On mu bo; že vse dobro preskrbel. Lop pozdrav rojakom £irom A-no-rikc, t«-l»i CHas Naroda pa želim obilo naročnikov. James Milavc. \ 4 j Monessen, Pa. Iz naše naselbine že d<.lgo nisem jčital ncl>enega dopisa. Slovencev nas ni veliko tukaj, salo pet dn;-| žin m trije sanici. Tudi pri r.as je izbruhnil jeklarski štrajk. Za našo organizacijo izgletla jfiko slabo, ker prevečI stavkoka/ov. Dokler je inu la drit-j 2ba zaprte tovarne, je bilo dobro j ko j»h je pa o«lprla, so pa šli vsi notri kot da bi cirkus prišel Ko se vračajo skrbi z dela. jih imajo tako v časti in tako zastražene, | kot da bi h'dil po ulici ^aro Gary, šest ali sedem kozakov jil> spremlja na konjih s puško v roki. Ske be je družba opremila z revolverji Pittsburgh Steel Co. je dobila; sedemsto zamorec v. Kmalu pot^m j ko -e bila družba prisiljena zn-| preti tovarne, so hodili bos-i poj J ulicah ter vabili delavce, naj sej vrnejo na delo. Delavci se pa niso j 'menili /a te prijazne bes<-di- To' j.; družbo tak«) razjezilo. d'i jc, vsem zapoved a !a iz-eliti so iz kompauijskih hi/. Dala jim je samo trideset dni odloga. Ker jc stanovanje silno texko dobiti, se ne ve. kaiu s»- bodo ti reveži preselili Hrvatje se prav dobro drže, j drugače j»- j»a s Poljaki. Pravijo,! da štrajkajo pa gredo drugam za skebi". Po mestu se večkrat vrše spopadi. *'e sla le dva štrajkarja skupaj, ju kon.štablerji ra/žetie. Dne 21. oktobra sta bila obstre-ljena dva zamerca. Pomnila hi sta eelo svoje življenje, kaj se pravi skebati. Pozdrav vsem štrajkarjerc ši-i roin Amerike. John Sivio. i S pota. Dne 13. iti 19. oktobra so poka-' zali rojaki v Wnukeginu, IU.. j svoje dramatične zmožnosti. V j dvorani Slov. Narodnega Doma smo videli omenjenega dne icro "Divji lovec". V spl.vsiiem je bila idia dobro igrana V American Steel & Wire Co. traja stavka že nad en mesce. S1 rajkar.il se dobro drže. Istotako tudi v Sh bolezni kot vnetje ledic ali mehurja, zastajanje vode ali goste urine, trpljenje pri urinaciji ali v slučaju kislega želodca, oteklih nog in bolečin v križu. Ici izhajajo iz bolnih ledic. Na prodaj v vseh lekarnah. Cena 7 5c in Sc davka, ali $1.25 :n 6c davka. do odbitka za otroke. To so tiče vseh takozvanih ne-nastanjenih tujcev (r.cn-resident aliens' i>: vsak r.e-državljan je tako dolgo ne nastanjen tujec, dokler ni izrecno izrazil željo, da lio'e ostati I v tej deželi Nastanjeni tujec (resident alien) .pa ima iste pravice kakor državljan (citizen). Samo-i j jobsehi se rarume da smatrajo od-. bajajoeetra tujca za ne-nastanje-| nega tujca, vsaj za tekoče leto 1!>1<). Vsak ne-nastanjeni tujec fnon-' t resident alien * mora pla'ati /a kar je zsshižil preko svote. do l:a-tere je oproščen, od davka za leto 1 jlMltv 12*', (državljan le zal leto lup). (državljan I Torej za tekoče leto je vsak >d-hajaj«*-i J.ignslovan op ros "en od i davka, dokler iii zaslužil toliko, kolikor j«* bilo poprej omenjeno j To stališče Jugoslovanov glede davčne dolžnosti je biio šele pred kratkim povoljno razjasnjeno v AVa^liingtorm in radi tega ne de-' 1 lajo več odhajajočim Jtigoslova-' 1 nom posebnih sitnosti glede d.iv-* ka 7a leto 1'JIS in 1919. <~v ni rav-1 no očivKiur., čla jo -lotič-iik i/l e-/ nil svoji davčni dolžnosti, smatra ^se, da je ?>i 1 oproščen od davk„ j JNa vsak naein pa je potrebno, da! prinesejo potniki s selmj vsa po-j trdila o plačanem davku, ki jil 1 imajo s seboj. - Kdor odhaja v stari kraj. mora' si preskrbeli potni list (pašoš) in vozni list za pavobrod. Ali to ni £e dovt lj. r.tez dovoljenja ameriških oblasti, da sme odpt.tovat-i (sailing pei mit), se ne mor? vkrcati. Ta ''peripit*' dajejo na I'nited j States Custom House v New Ywr-kn. potem ko so se prepričali, da je odpetovalee zadostil svoji dav-j čni dolžnosti. Kdor ni v redit z davčnimi obllastmi, mora naknadno doplačati, drugače ne more odpotovati. Zahteva da je vsak d or plačal dohodninski davek (Income Tax) za sledeči leta: 1917. 19 J S in 1919. Radi tega je skrajne važnosti. da vsak prinese s M*hoj vsi , potrdila (receipts') o davku. ki ura . je plačal bodisi direktno ki»l-k-tnrjn ali pa preko svojega dčlo-( dajalca (*;ompanije). Priporoča se, da oni, ki niso popolnoma z? • lostili svoji davčni dolžnosti (>s.\-roma oni. ki mislijo imeti pravico r do oproičt-nja od davka, prinesejo s seboj izkaz d-dodajal^a u i ovojem zaslužku v l 1917, 1918 in ! 1019. a Radi nejasnosti zakona so imeli r p« tidki -'jčetkoma ogromno sitnosti pri dobivanju 4'pelmita ' i;i ic jim jc nalagalo*vel;ke svote davka pred odhodom v stari kraj. V .-led intervencije s strani Foreign Lan-u'liaye <;««vernniental Information 11 Service. Jugoslav P.urcau, se jt stvar sedaj jako olajšala. 1.- uiso v redu s svojo takso za leto 1917. obrnejo h kolektor.ni svoje-i;a okraja in ne f-akajo !e na -»v»j prihod v New Yorkn. Ne laži! V newv ji škem t'ustom IIoust vprašajo, koliko je doti'nik zasln-žil leta 1917. Najbolj-i-j svel, ki naj ga tla, miio vs-ni, je ta: Ne la-/.i1 Ne izplača ve. Skoraj v-a odhajajoči tujci trdijo, da mi bili leta P'17 bolni in ameriški uradniki ne verjauiej > več v tako epidemijo. ( V oa jo bil kdo zares bolan od leta 1917 naproj, naj prinese v, seboj kako zdravniško spri-čev-do ali dr •.it*' izkaz. le uradniki dobijo ko-^a na laži in -slo,li»-a ta, re-skrl»ijo v»zni li^t na i arobrodn, predno zapustijo rivoje sejanje i>i-vališče in se splavijo na jiot v New (Nadaljevanje na 4. strani.) Ozdravi katar mehurja in odstrani vse v 24 i urah. ^. VmJ«« piluU (MIC.) noai ime Cf Varujte ee ponaredb Na pr»Jij » T»ak letinill Zaostali davek. Oh de davka za leto 1 !>t 7 j>a j > stvar malo diuoaena. Za to leto je vladal še stari zakon. In po tem so morali vsi tujci plačati l:ot Income Tax 2% od vsakega so -jra zaslužUi. Sc bil > za U:jee oprostitve do zne>ka ^1000, oziroma več. Ker je bil davek razmeroma majhen, niso «ra davčne oblasti i/.tiralc s sedanjo strosjo-'kio in malokdo je resnično pla'al kar je bil dolžan. Kd< r pa se.ktj odhaja, mnni naknadno plačati dva i I sto /a ves svoj zaslužek v lot n 1U17 Kazen tetra se zahteva, e plačati vso^a skupaj Ako ."O v redu z letom 1918 in 1919 kar se navade. > predpostavlja, bo no| plačanjn tc svote dobil • penili'" in snu: odpotovati, i Dobro bi bilo, da ce vsi oni, ki Pravice :n dolžnos i. Priznana je bila namreč pravi-ea vsi hi .Iu'»os!ovanom. da so po novem zakonu o Itteonie Tax — ki je v veljavi za 1. 1918 in r>19 — oproščeni od davka, dokler ne zaslužijo določenega zneska. Vsi -7n-gosbrvani avstrijskega dela prejšnje avstro-ogrske monarhije (torej vsi Slovenci razen 1'rek-murcev). oni iz Rosne in Hercciro-vine, Srbije in Crnegore imajo pravico oilbijati od svojega -bodka ?:1000. ozvronia #2000. :ik > stanuje v Ameriki skupaj s svojo ženo, in $200 za vsakega otroka nod IS letom, kjerkoli naj ta živi. Oni iz IIrvat«ke in Slavonij« ter Ogrske imajo pravico do od-: bitka $1000, oziroma $'2000, ako živijo s svojo ženo, ne pa pravice tudi v Črni gori in v slovenskih deželah. V Srbiji, Bosni in na Hrvaškem se more pustiti razdelitev, kakršna je. V Vojvodini jo bo treba nekoliko spremeniti, v Sloveniji se bo dala izvesti slična upravna ureditev brez vsakih težkoč. ! določno, že organizirano celoto, 1 3. — Srbija, kakrSna je bila I pred balkansko vojno, tvori tre.:- . jo enoto. 4. — Stara Srbija in Maeedo ' nija je četrta enota, ki je po zg' -dovinskih razmerah in navadah. ' pa tudi zemljepisno tako porazdeljena. da se mora upravljati po ' ■ posebnih ozirili in metodah. 5. — lz mnogo razlogov je potrebno, da se uprava današnje Or- j ne gore uredi. Z ozirom na njen* ! posebne razmere in potrebe ter po željah dežele. 6. — Bosna i nnajvečji del Her eegovine sta v vsej naši zgodovini zavzemali neko posebno, centralno pozicijo, a z ozirom na zoni ljepisne, plemenske in zgodovinske razmere je treba, da tudi v bodoče tvorita posebno eeloto. 7. — Kdor malo pozna znač \j ter posebnost zemlje v Bački. Bji natu in Srernu 7 malim delom Slavonije, z eno besedo: v stavi Vojvodini, bo priinal, da vsa ta zemlja tvori eno samo posebno, ravninsko in poročno pokrajino s ' posebnimi potrebami in posebnim ! značajem. Popolnoma narav ».o je, da se bodo morali vsi ti kra-t 1 ji zaokrožiti kot sedma velika p"-krajina naše dežele. 8. — Od Krasa v ozadju Trst i preko severnega istrskega Krasr in eez Velebit in Din aro tja do Skadra gre erta, ki deli razvodje Jadranskega morja in Donave, to je kopni in primorski del naSe domovine. Ta primorski del jo . neprimerno ožji od kopnega te»' nenavadno dolg in tvori tudi po-' pol noma zaokroženo zemljepisno in gospodarsko celoto. Primorjc od Trsta do Skadra 7. otoki tvori osmo naravno enota naše deželo. Na tej podlagi je ol) sebi dana delitev naše dežele v sedem kopnih in eno primorsko ozemlje. Ta razdelitev odgovarja zgodo [ vini, ker je vsaka teh pokrajin bila v preteklosti vsaj enkrat src dišče države in je vršila važno nalogo v borbi našega naroda. Ta razdelitev odgovarja razi J , kain v duševnosti našega naroda ker je nedvomno tip Slovenca raz. ličen od tipa Hrvata, t!p Vojvo-dinca od tipa Srbijanea, tip Ma oedonca od Črnogorca in Primorca od Bosanca. Ta razdelitev odgovarja zemljepisno gospodarskim razmeram, —-I ker tvorijo brez dvoma alpske dežele eno, hrvatske sredozemnei dežele drugo, ravninske vojvod in; ske dežele Srem. Bačka in Banatj tretjo skupino in tako dalje po vrsti. Primorje, dasi je tako ozko in notegnjeno, tvori posebno cono. ki mora imeti, vsaj v vsem, kar se tiče pomorstva, enotno upravo in enotno pravosodstvo. Jadransko primorje mora l»:ti; obča last. obči izhod na morje za vse bližnje in daljne pokrajine naše domovine. Razdelitev v sedem ozemelj s Primorjem kot osmim ima to prednost, da je od vsega početkt1 najpraktičnejša podlaga za ured:- \ tev uprave iz enostavnega razloga. ker ta razdelitev že obstoja ir. razpolaga s socialno, gospodarsko in politično organizacijo, ki je po večjem delu uporabljiva. Ravnotako tudi delitev teh os mih ozemelj v manjše upravna enote ne bo delala večjih težav. Povsod i je prva in osnovna enota — občina. V vseh naših deželah jc izvedena grupacija več občin v okraje in okrožja pri Slovencih prav tako kot pri Hrvatib in Srbih. Stjrar ne bo težka niti v Črni gori. VeČ občin oziroma okrajev je tvorilo v Srbiji in Bosni okrožje, a na Hrvaškem župan i jo. Ta enota, imenujmo Jo okrožje in inpanijo, m bo moglo uvesti' Novi Marjanovičev tednik Ob-1 nova prinaša iz zbornika, ki je pod enakim imenom izšel v Valparaiso meseea novembra 1918, naslednji načrt za upravno obliko naše države in za razdelitev njenih pokrajin v upravne enote, ki ga j priobčujeiuo v informacijo: — Naša država kot država enega edinstvenega naroda, ki se ze- j dinuje na razvalinah plemenskih ■ in zgodovinskih razlik in ki zahteva svoje edinstvo, da si z njim | lažje ohrani svobodo in doseže boljše mesto na svetovnem pozo-rišču, se ne more ustvarjati kol j konfederativna tvorba, katere deli morajo odpovedati enotnost k£ darkoli hočejo. Toda naša država se pravtako ne more razvijati, če je strogo centralist i ena. Potreb na je neka sreda: edinstvo države s samoupravo notranjega življenja. Ureditev krajevne Organizacije naše države se mora izvršiti čii"a preje. Ni mogoče začeti niti za prvo pomoč poštenega dela. kaj še da bi ustvarili pogoje za staloi napredek domovine — če nimamo , razdelitve cele dežele v gotove enote. Ta razdelitev ne more bi i samovoljna. Naslanjati se mon namreč v gotovi meri na dosedanjo razdelitev in kjer je potreb no, naj se izvrši še naravnejša za-okrožba. Xa srečo stvar ni tako zapletena kakor se to na pivi mali zdi. 1. — Slovenske zemljo, tako svobodne kakor tudi neosvoboje- ' ne (južna Koroška, južna Štajerska s prekmurskimi Slovenci v jnžnozapadni Ogrski, Kranjska. Goriška s Trstom in severnimi deli Istre) tvorijo etično, zgodovinsko in po narodni organizaciji politično in gospodarsko, povsem jasno opredeljeno in obmejeno eeloto. Vse, kar se nanaša na te kraje, mora nositi značaj enak.' organizacije in enake uprave. 2. — Današnja Hrvatska z Mtd murjem in največjim delom Slavonije tvori drugo tako povsen. vlak, ki je odšel v Tours. Spravili so nas v voz za prtljago ter nam rekli ,da bo oskrbnik prtljage skrbel za nas. Naročili so nam, da moramo zapustiti vlak v St. Pierre de Corps, kjer bomo našli nekega Francoza, ki bo skrbel za nas in ki nas bo izročil naslednjemu tovarišu. Ko je dospel vlak v dotični kraj, smo se sestali s človekom, ki nas je odvedel v neko bližnjo hišo ter nas tam skril. V dotični hiši smo ostali dva dni, nakar so nas v naslednji noči zopet naložili na vlak, namenjen v Bordeaux. Oskr bo nad nami je imel sprevodnik, ki naj bi nas izročil v Bassens nekemu ameriškemu zamorcu. Ta mož naj bi nas sprejel na zadnjem delu potovanja. Zaspali smo in ko srno se prebudili, smo videli na postaji zamorca. Vsledtega smo mislili, da se nahajamo na postaji Bassens. Ostalo vam je znano. Ta povest se mi ni zdela mogoča. Nato sem zaslišal ostala dva moža, in povest teh dveh se je popolnoma zlagala s prvo. Na-daljna vprašanja so spravila na dan dejstvo, da ni mogel nikdo izmed treh navesti krajev ter hiš, kjer so bili skriti. Vsledtega smo sklenili, da se lotimo poizvedovanj v Parizu samem. S šestimi svojimi možmi sem odšel v Pariz, da ugotovim, koliko je resnice na tem. Trije moji detektivi so se oblekli v uniforme in pričeli potikati po cestah. Ostali trije v civilnih oblekah pa so dobili nalog slediti vsem njih korakom. . t (Konec prihodnjič)^, r^ - - . Kamel cigarete su rezane i istoj veličini kao obično svake druge cigarete samo ukus koji je u njima i to još niste našli u nijednjm drugim cigaretima. Kamel da sa otim jasno sporazumom upotrebite svake druge cigaret sa ukusom i cenom na svetu. Kamel Cigarete su tako dobre i prijatne Vi čete se zadovoljiti iz prvoga momenta toje naj bolji izabrati Turški i Domači Duvan i Vi čete ovo uvek radje pušiti nego ikoje druge cigarete. Vi čete primetiti da su Kamel Cigarete posle pušenja naj ukusnije i zadovolnije i Vi ce te se sami zadovoljiti ^^ da ste takove dobre našli Cigarete da Vas O mJ^I / ni kada ne napravi ne zadovoljam pušiti. a / Kamel Cigarete daju Vam taki sretnoga E zadovolstva da ne čete tražiti#ni kako ve kupone niti premije več samo dobar ukus i to samo Kamel Cigarete ima ju. R. J. REYNOLDS TOBACCO CO. i^^^Sfel^ wim«ton.«ai ni m r i"*-- iifc^-^^n i N^^žCiffarettes voriee o takozvanem third degree in o metodah, katere uporablja policija, da spravi iz človeka priznanje. V 9"> slučajih med stotimi pa je mirno govorjenje s pravilnim povdarjanjem simpatij ob pravem času veliko bolj uspešno kot pa nasilne metode. Poslužil sera se takega mirnega prigovarjanja ter kmalo izvedel, da je ta vojak star 22 let, da je prostovoljec in da ima v Zdr. državah ljubico in staro mater. Pričel sem namigavati na njegovo ljubezen do leh dveh ter ga končno prepri-; čal, da mu hočem pomagati. Tako selil ga popolnoma pridobil zase. Vdal se je ter mi povedal i povest, ki je zvenela veliko bolj slična povesti iz dni državljanske vojne s svojimi podzemskimi železnicami. Njegova povest, ki mi jo je povedal v oni noči, je bila naslednja: — Bil sem v Franciji šest mesecev, kjer sem se najprej vežbal i in zatem boril. Boril sem se v vseh bitkah pri Chateau Thierry, nakar je bil moj polk poslan v ozadje, da se odpočije. Imam sorodnike v Parizu in ker sem bil upravičen do sedemdnevnega dopusta, sem naprosil za dopust, da ob išče m te svoje sorodnike. Moj kapitan pa ni hotel dati nobenemu dopusta in tako sem se skrivaj odstranil po plačilnem dne-vu. Hotel sem videti svoje sorodnike, se vrniti nato k polku ter sprejeti kazen. Bila je to stara povest. Dobro se mi je godilo v Parizu in dnevi so potekali veliko prehitro. Naenkrat sem spoznal, da sem bil odsoten nad deset dni. (V vojnem času je smatrati vsakega vojaka,ki je odsoten brez (dovoljenja nad deset dni dezer-terjem in kazen za tak beg je .-.mrt). Tako sem stal nekega dne na cestnem vogalu v Parizu ter razmišljal, kaj naj storim, ko sc mi je približal nek Francoz, ki me jr. ogovoril. Povedal mi je, da skuša preskrbeti vsakemu ameriškemu vojaku, ki se naliaja v Parizu na dopustu, dobro zabavo ter mi predlagal, da mi razkaže mesto. Povabil me je tudi na čašo vina. Izpila sva več kot eno in na ta način si je znal ta človek pridobiti mojo zaupanje. Pojasnil sem mu težavni položaj, v katerem se na-i ha jam. Moj novi prijatelj je sim-patiziral z menoj ter rekel, da je bil tudi on nekoč mlad in da ve, kaj človek dela v svojih mladih dneh. Rekel mi je; Če se vrnete sedaj, boste ustreljeni radi begunstva. Pomagati < vam hočem ter vam predlagam, da pobegnete I na Špansko. Po končani vojni vam I bo vlada vse odpustila in vrnili se boste lahko domov brez vseh ; sitnosti. Poznam človeka, ki vam lahko pomaga, seveda pod pogojem, da mu dobro plačate. Ta človek je znal tako uspešno izkoristiti moj strah, da sem si že v duhu predstavljal, kako stojim pred oddelkom vojakov na dan usmrčenja. V duhu sem videl tudi svojo ubogo mater, kateri bo-jdo gotovo povedali, da je nisem bil vreden in da so me ustrelili kot dezerterja. V svojem obupu sem torej pristal v njegov predlog. Izročil sem mu ves denar, ki sem ga imel, nekako nad tristo frankov, zlato uro j ter majhen demantni prstan. Ta .človek ini je končno zabičal, da i moram na vsak način ohraniti taj-|post ter mi rekel, da bo vsak pri-Ijatelj ali on sam, ki bi bil zaloten i pri poskusu, da pomaga vojaku k begu, ustreljen. Vsledftega je treba skrajne molčečnosti, ki edina za more pomagati iz zadrege. Odvedel me je v neko hišo v bližini železniške postaje ter me tam predstavil nadaljnemu človeku. Oba sta mi rekla, da me bosta skrivala toliko časa, da bo prišla prilika, da me pošljeta na Špansko. V času, ko sem se mudil v skrivališču, sta prišla tjakaj še na daljam dva ameriška vojaka. Kmalo nato ao nas ponoči naložili na Nekega dne, ko sem se ravno pripravljal na sedemdnevni dopust, »ern dobil brzojavko, ki se je glasila: — Oglasite se takoj v^ glavnem stanu, nujno. — Mesto da bi torej vzel vlak v Nieo kot( sem nameraval, sem se napotil v glavni strni v Tours, kajti^ vedel sem, da se jc nekaj važnega zgo ! dilo, ker bi me drugače general,! ki je vedel za moje nameravano potovanje, pot ovo ne motil. Naslednjega jutra sem se zgo-1 daj zglasil v uradu in takoj se niO; poslali v privatno sobo generala. Po običajnih jutranjih pozdravih mi je izročil general brzojavko, katero je dobil iz glavnega stana1 v Chaumont in v kateri se je gla-hilo: — Ameriška inteligenčna služba ua Španskem poroča o velikem številu ameriških vojaških beguncev, ki prihajajo preko meje v to deželo. Določite moža, da se loti te zadeve ter ustavi beg.| Pershing. Vedel sem že n^kaj časa, da se je par našiiu ljudem posrečilo priti na Sansl-o, a to je bila veliko bolj resna zadeva. — Major, izdal vam bom zaup-iiH povelja, da se lotite vi tega slučaja iu lathko se oglasite pri kateremkoli, da vam pomaga. Vi veste, kaj mislimo glede španske vlade, — da namreč ne sodeluje X nami, da bi preprečila to. Seveda je vzrok za to. Kadar pride kak naš človek na Špansko, ga internirajo ali vsaj trdijo da ga in mi smo prisiljeni vrniti španski vladi stroške prehrane teh ljudi. l>obivaj tudi plačo od španske vlade. Rečem vam, da predstavlja to precejšnjo svoto. Ker p.1 je valuta sedaj v prilog Španski, dela slednja dobre dobičke s temi našimi begunci. Nadaljna nevarnost pa je ta, da se nahaja sedaj na Španske mveliko število nemških agentov in špijonov, ki dobivajo dragocene informacije od teh mož. Vaša naloga je ustaviti to. Želim vam dobrega uspe ha pri tem podjetju. Naša prva poteza je bila, da smo obiskali različna francoska obmejna mesta ter se dogovorili s krajevnimi francoskimi uradniki, da bodo aretirali vsakega častnika ali moža, ki bi ne mogel pokazati primerne izkaznice, da se muc muditi v dotičnem okraju. Ta odredba pa se ni izkazala kot ^pešna. Nato sem se vrnil v glavni stan ter napravil načrt, da dam ustaviti vsak vlak ter ga preiskati. Sklenil sem tudi postaviti na vsak viak stražo, ki na bi iskala ubežnike. Eden naših vojaških policistov je neke noči aretiral tri vojake v St. Surpice. TU vojak-črnec je atal na peronu ter opazoval vlak, ki je vozil iz Pariza v Bordeaux. Vlak se je moral vstaviti na po-stapi radi neke kolizije. Približali so se mu trije ameriški vojaki, ki so mu rekli, da se hočejo zgla-biti pri njem. On jih ^ vprašal, zakaj, in oni so odgovorili, da prihajajo iz Pariza in da bo ta zamorec čakal nanje, predno bodo mogli oditi na Špansko. Vojaški policist je takoj spoznal, da je nekaj napačnega na celi stvari ter rekel: — Dobro, fantje, le pojdite z menoj, in pokazal vom bom prostor, kjer ae boste lahko skrili. Po poti ne smete nie govoriti. Vojaški policist je dobro opra-. vil svojo nalogo, kajti povedel je; vojake naravnost pred vrata policijskega glavnega stana. Ko so •topili vojaki noter, so stli naenkrat pred častnikom, ki je pove-j )jera! temu okraju. Uvodna vprašanja so spravila na dan dejstvo, da sta bila dva teh pobeglih vojakov Avstrijca, d očim je bil tretji pravi Amerika-j nee. Slednjič je bil najmanjši med! tremi in vsled tega sem bil mne nja, da bo Ulje uplivati nanj kot ita ostala dva. Odvedel aem ga vsled tega v svoj privatni urad. V Ameriki čujemo številne fo- I Beg vojaških beguncev na v Špansko i,- (IZ ZAPISKOV AMEB. ENTELI GENČNEGA ČASTNIKA). Piše mapor C. Russell. « Zapadna Slovanska Zveza USTANOVLJENA INKORPORIRANA & JULUA 1906 27. OKTOBRA 1908 WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION O lavni sedeš: Denver, Colorado. GLAVNI ODBOR: PradNdalt: JOHN rEUOCC, 4460 Wa*t>- 81-, Denver, Gola. PtMlprwlaednia; JOHN FAJDIGA. Box 33, Letdrll«. Golo. (jlarnl tajnik FRANK SKRABEC. 4L04 Wash. SU Dearer, Colo, loptoalkar: ROBERT ROBI. EC K, Sta. 5, Pueblo, Golo. G lami blagajnik: JOSIP VIDETlC, 4485, Losu Rt, Denver, Colo. Zaojmik. FRANK ZAITZ, 514 W. Ceetnut S L. Lead vil«. Golo. NADZORNI ODBOR: PradMdntk r JOHN GERM, 734 Moffat Are. MIHAEL KAP9CH. 006 N. ftpruce St., Colo. Sprtnc* Cote. OCOitUC PA VLAKU VICH, 4717 Grant St, Denver. POROTNI ODBOR: Predwdnlk: ANTON KOCHEVAtt, LJ06 Berwtad Ave, Pueblo. Gola JOHN KOCMAN, 1303 Mabren Ara., Pueblo, Golo. FRANK CAN J AR, OOOOOl — 45 Are., Denrer, Colo. ZDRTtCTALNI ODBOR: PrMtaMlBlk: PRANK BOTT7. RR 2. Box 132. Pueblo, Gol«. Alan K MARTIN JAK. Box 239, Elj, Mlnn. PETKR GESHELL, «404 Wtih. Rt. Denver, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: tir k t BCRKETT. 4487 Washington St.. Denver, Colo. aLA« «AJtOL>A. a2 Cortuaat Street. New York. N. X. fm drnna ntkialw la th crtdnc at t ari « poiUjajo na gl. ta> elka, prltoCbe na predsednika gl. nadzornega odbora, prepira« nadeve ve ** fcm (lAVMfi porotBACB odboja. /01IA5 NARODX 2g. OKT. 1313 Položaj Italije 1 ITALIJA SE BORI S TEŽKOČAMI, KI SO NAJBOLJ STRAHol NE, KAR JIH JE DOŽIVELA V VOJNI. — GOSPODARSKA KR ZA. — ITALIJA JE ZA OSEM MESECEV ZVIŠALA SVOJ D0LC? ZA DVAJSET MILIJARD. - "Slovenec" od 2. oktobra piše: . "I Vse, kar zaznavamo in vidimo v Italiji, nas vedno krepkeje po-l trjuje v prepričanju, da se bori ta dežela s težkočami, ki so nnj-bolj strahotne, kar jih je doživela v svetovni vojni. Ta država, ki * je bila izza svoje ustanovitve vedno gospodarsko rosna In šibkotna } tako, da se je pogreznila po tej dragi iu strašni vojni v dolgove do \ grla. Po veliki zmagi se je njen položaj le še bolj zapletel in popolna odvisnost Italije se je šele sedaj prikazala v resnični luči. Tittoni. ki skuša kakor vsi zunanji ministri, orisati položaj dr-zave v čimbolj prijazni in vzpodbudni luči, je mora! vendar v svojem govoru priznati pred eclim svetom,"" da "trpi posebno Italija pod gospodarsko krizo, ker ji manjkajo sirovine in premog in ker ima nezadostno množino potrebnih živil. Zaman boste zahtevali od vlade da votli naeionalno in samostojno zunanjo poliliko. dokler bo država odvisna od drugih držav". Pred kratkim smo čitali da znašajo vojni dolgovi Italije st»a- • hovito svoto 80 milijard lir in Tittoni izjavlja pred italijansl-.uu i ljudstvom, da žijii Italija "tudi po sklepu premirja" na upanje in ' da potrosi "e več, kakor se je to godilo med vojno". Italija je z\ i-Sala od 31. decembra 1018 do 31. avgusta 1919 svoj dolg za 20 mili-jard lir. Država brez surovin in brez živeža in s popoluoma zadolženim nacionalnim premoženjem je država s podkopaniiui temelji. DOHODKI ZA MESEC SEPTEMBER Z. S. Z. ------ ----r—Tm1 m 4« j m S -a | i s - , s 13 i * 3 I- i * ? * —d« ^ m « • e +* a ©"g *c »s « s 2 2 <12 (g AO« fe 0Q £ NJ > £ g 1- $ 91.62 $ 93.75 $ 12.20 $0.25 $ 5.00 $ 202.82 3. $141.62 $144.05 $10.00 $ 20.10 $3.Q0 $ 318.77 4. $ 24.36 $ 24.75 $ 3.00 $ 4.10 $ 50 $ 56.71 5. $121.70 $121.50 $ 15.60 $0.25 $ 259.05 6. $ 28.10 $ 17.25 $ 4.00 $ 49.35 7. $ 49.40 $ 51.75 $ 6.90 $0.25 $ 108.30 8. $ 31.81 $ 33.00 $ 4.40 . $ 5.00 $ 74.21 9. $ 43.95 $ 45.75 $ 5.40 $1.00 $ . 96.10 10. $ 3.76 $ b.75 $ 50 $ 8.01 11. $ 20.14 $ 22.50 $ 3.00 $ 45.64 * 12. $ 6.99 $ 9.00 $ 1.20 $ 17.19 13. $ 18.31 $ 19.50 $ 3.60 $ 41.41 14. $ 25.40 $ 29.25 $ 3.70 $ 58.35 lj. $ 9.83 $ 7.25 $ 1.10 $ 25 $ 89.58 16. $121.97 $129.75 $ 3.00 $ 18.70 $ 18.18 17. $ 19.85 $ 21.00 $ 2.90 $1.00 $ 274.42 19. $ 8.70 $ 9.75 $ 1.30 $ 43.75 20. $ 16 52 $ 19.50 $ 2.60 $0.25 $ 19.75 21. $ 46.53 $ 48.10 $ 1.00 $ 6.10 $2.00 $ 38.87 22. $ 41.53 $ 29.25 $ 8.80 $10.00 $ 89.58 23. $ 19.71 $ 21.75 $ 2.G0 $ 44.16 24. $ 17.26 $ 15.00 $ 1.90 ltir » $ 34.16 25. $ 5.37 $ 9.o0 $ 80 $ 15.17 $914.43 $926.15 $17.00 $131.50 $4.00 $4.75 $20.00 $2017.83 Third U. S. Liberty Boud obresti....................$ 85.00 Skupaj____$2102.83 — Gospod ministrski predsednik, vlak bo odšel čez tri minute, j Paderewski ga je nekam začu-• deno pogledal potem pa je mirno pristavil: — To je moj vlak! Načelnik se je priklonil in od-! govoril: — Da ali kolodvor je moj, — obrnil se je in ko je minulo deset minut, je dal s piščalko znamenje na odhod. Zdaj šele je uvidel poljski ministrski predsednik da je posta -jenačelnik mislil resno. Ni kazalo drugače, nego da je stekel za vlakom, ki se je začel pomikati! naprej. Važno za vse, ki odhajajo v stari kraj (Nadaljevanje s tretje strani.) - ^ ork. Dogaja se, da morajo mno tokrat čakati v New Yorku celo par tednov, pred morejo odpotovati. in potrošiti v tem mestu mnogo denarja ea hotele in hrano. Delajte rajši in zaslužite tam. kjer ste. in spravite se na pot par dni, predno parnik odpluje. Potni lisi in vozni list si morete spreskrbeii tudi iz svojega sedanjega bivališča. Prostovoljni odhod. Razen kir se tiče davčne dolž ' noui. ameriške oblasti ne zabra-1 njuje.io nikomur, ;.*:o hoče zapu-' -t It i to deželo. Tudi onim, ki jih Amerika smatra kakor sovražne tnj~e, se dovoljuje, da se povrne < jo za stalno v svoj rojstni kraj. Ali State Department jim ne more danes jamčiti, da jim bo dovolil, da se vrnejo y Združene države. 1 Drugače pa se bodo odhajajoči j tuj i smeli povrniti v Združene države, ako bodo imeli potni list I svoje države s potrdilom ameriškega konzula. Dovoljenje do vstopa v to deželo pa je odvisno od priseljeniških oblasti, kakor i običajno. Da li bodo sklenjeni i str.»žji zakoni glede priseljevanja 'in da-li bodo' oni. ki so že bili v! tej deželi, vživali kak posebni pri vilegi.i, to je še vprašanje. Pravico spremeniti sedanji zakon o pti-! srlievaniu ima le koneres. IZDATKI ZA MESEC SEPTEMBER Z. S. Z. St. Smrtnina Bol. podp. Operacija Dr. izdat. Skupaj 1. $ 43.00 $ 43.00 3. $ 53.00 $ 53.00 5. $ 700.00 $ 56.00 $ 756.00 7. $ 71.00 $ 71.00 8. $ 71.00 $50.00 $ 121.00 15. $ 10.00 $ 10.00 1C. $ 400 00 $ 400.00 2C. $ 10.00 $ 10.00 21. $104.00 $ 104.00 22. $ 90.00 $ 90.001 I 23. $ 31.00 $ 31.00 ; 14. $ 800.00 $ 800.001 1 Fr. Skrabee, za september 75.00 $ 75.00' Doni Sloven. Društev za stanarino 6.50 $ G.50' Vrh. zdrav. R. S. Burket za pregled 11.00 $ 11.00 $1900.00 $539.00 $50.00 92.50 $2581.50 bol. podpore; Anton Strajner. roj. 1S77. eert. 2203 za $1000 in $1.00: bol. podpore. Prestopil o*l dr. št. 1 k dr. št. 10: Peter Gc>hell, eert. 1418. Odstopi! od dr. št. 13: "Frank Boeijančieh. eert. KX~». Suspendiran od dr. št. 14: Frank Maline, eert. 1 !l. Prestopil od dr. št. 12 k dr. št. 14: Jaeob Sniodev. eert. 1S87. Zop, t sprejet k dr. št. 15: Niek Badoviua«-. e.-rt. 15904. Pristopila k dr. ši. 16: Joseph Skaro. roj. 1»95 za -flOOO. eert. 2217; "o* ii.-h Anton. roj. i&>4 za $500 in £1.00 bol. podpore, eert. 2218. — Zopet sprejeti: Gersieh Anton. eert. 1838; Kloba« Joseph, eert. 17VS; Hočevar Frai-k, eert. 1644: Jerman Cristine. eert. 1620: Jer-1» an Elizabeth, eert. 2091. Suspendirani: Pike Frank. eert. 1001; Pike Josephine, eert. 1476. — Odstopil Buh Sam. eert. 1843. j Zopet sprejet k dr. št. 23: Jaeob Lužnar, eert. 2097. Črtan: John Kodrieh. eert. 2096. Pristopila k dr. št. 21: Josephine Zaverl, roj. 1894, eert. 2127 z* >500 in 1.00 bol. podpore. Suspendiran od dr. št. 25: Frank Grilc. Z bratskim pozdravomm Frank Skrabee, tajnik. 1 I Vstanovni zbor --j Tj nemške socijalno-dem. stranke v čchoslovaski republiki. se jo vršil začetkom pr. m. Neni-šl*soc. demokratična stranka na Češkem, Moravskem in Sleziji, ki je bila preje del skupne nemške stranke v avstrijski soeijal':-stični Intcrnaeijonal', se je osamosvojila in jc — kot pravi v pro gTamu — samostojna mednarod-nastranka. Stranka se izborno organizira, v političnih organizacijah iiuu 140.000 moških in 60,000 ženskih članov, v strokovnih organizacijah nad četrt milijona delavcev, devet dnevnikov 111 izvrstne voditelje. Pri volitvah je dosegla letos veliko nad 50 odst. vseh odda nih nemških glasov na Češkem. Fritz Adler je na zborovanju izjavil, da ostaja v čehoslovašVi republiki od prejšnje nemške socijalno-dem. stra*i ke nje boljši del. \"a zboru je v otvoritvenem go-' voru izja\ i I S*-tiirer. da nemši i •six*, demokrat je čehoslo\jaike re-i publike ne bodo dajali noben i'1 ' priznanj na papirju. Pokazal j<\ kakšna u—'da „?♦• doletela enak" j .V»k»- izjave v Mvši Avstriji. T »-! da rekel je. «la v državi, kjer bodo i vsi državljani enaki in bodo vs: : uživali enake pravice, takih izjav sploh treba ni. ker jih bodo p^-' dala dejstva sama. Programna resolucija priznava dem. republiko za drživni .»tvor, I kjer je mojroT-e potom demokrat, i-! je delovati za pridobitev večine j ljudstva v svrho dobitve politi."-i ne moči za njeno uporabo, v svrho gospodarske izpremembe člove ške družbe. Resolucija odklanja diktaturo 1 kot metodo, ki se ne more vzdržati. Debata o programu in taktiki stranke je končala z odklonitvijo predloga, ki priporoča 11-1 porabitev ruskifi metod. Predlog ! je bil odklonjen z ogromno večino navzočih. Pisatelj oče in pisatelj sin. x Naslednji doeodbieo, ki dobro karakterizira odnošaje med <>če-tom in sinom, pri poveljujejo v Parizu o obeh francoskih pisateljih' Aleksandru Dumasu starejšem in mlajšem. Ko je izdal Aleksander Dumas mlajši svoj prvi znameniti roman, mu je oče pismeno čestital z napisom: "Velespoštova-ni go pod!". — Vsebina pisma je bila sama hvala in 6lava- Aleksander starejši se je ob koncu pisma zahvalil za užitek, ki ga je imel pri branju. Mlajši Aleksander je odgovoril: — Moj gospod! Rrfcno se vam zahvaljujem za vaše prijateljsko pismo. Neizrekljivo me je razveselilo, ker jako čislam vaše priznanje in ker sem zmeraj slišal, da navdušen otieudovalec mo-1 jega očeta! * ŽELITE POTOVATI DOMOV? ~ ■ Če že imate parobrodni li- I 1 stek ali ne, pišite ali pa pri- 3 ■j| dite ▼ svojo lastno korist k | • I bančni tvrdki 'J EMIL KISS "Sr.Vork- V S Gospodarski povzdig je največ-ja moč in edini up držav, ki so iz- * šle iz vojnega poloma. Jugoslavija je tudi zadolžena in obremenjena v veliki meri z nadlogami,;11 ima pa vsaj živeža in ji ni treb v da žaluje nad razorano industrij«.' ker je še nima. V Italiji pa besio-: s jo že mesece in mesece težki mezd ^ ni boji, cele pokrajine so v nemi- l ru in stotisoči delavcev stavkajo k brez prestanka. ^ D'Annunzijevo pustolovstvo ~e s končno dokazalo, da ^e v apara- n tu. ki je najsilnejša, najzanesli- 8 vejša, a navsezadnje tudi zadnja 11 opora države — v armadi danes disciplina pri kroju. Tr^me voja- v štva, ki so pristopile k IVAnmin- 1 ziju in odpovedale tako pokor- č šeino svojim voditeljem in vladi j priča, da Italija ne more več raz- d polagati s svojim vojaštvom, ka- ti kor hoče. V trenutku, ko se država nc 11 more več zanašati na svoje armade, tedaj je napočil čas, ko se na- 1 sei črna skrb in stiska v srca dr 1 žavnih voditeljev. Ta čas je napočil v naš sosedu: ' državi.'Tesnoba iu strah ** inor-i t lotevati ital. rod< !juba. ko vi l:.| v da se zatekajo p..>;>mezne stranIs že k orožju in vciaški ^ili. da z 1 vedejo svoj politični program. D'Annunzijevo podj« I j*- ii n .1:1 h reč nič drugega. k-oste nikdar imeli cd strani ZSZ. Zatorej si je treba v pogodbi za -uoti.viti trdno iu zdravo demokra Lično podlago. Predlagam vam sledečo rezolu-cijo. Ako jo sprejmete, vam je za-j gotovi jen mir in napredek bodoče organizacije za vedno. REZOIJTCLIA. liodoča organizacija mora biti I poj>olnoma na trgovski in demokratični podlagi, da se da 5'an-stvii popolnoma versko in politično jvobodo, da nima pa pravice noben član ali članica, niti uradnik -ili uradnica širiti versko ali TX'lit i*no pr*-»ričauje potom lastnine b«»d«M-e organizacija. Te pt\<» s spln^niB clas»>vanjem :n - » r tla k'a^nje d^vetd*-s«-t <»d--t <1 kor za i^»lersK-uiho. Ime l»o-] >.", 'treaniurij- naj d«»loči kon- < Vnjen: 1111 člani in članiee. ako ,te t>> t/ičko j»ot« m vam je ! za- •! »\ ljen mir in napre-.lek bo d<«et- »ncnitizBrije. Ako i»a sprej-mete {»<». kakoršna je. sr po-I..H O p >p «lnoma ua miios4 onim. kateri nočejo prlpotznati ;»op.»lno-lua d'^inokratienega *"alii<"-a in l»o-d ► v, ino delali prepir ter širil: j član!;« , kat'ri niso umestni za bo-■ ibn"-<. organizacijo. S tem končam svoj skb»p in ga J izr čim članstvu ter glavnemu od-boru ZSZ razmotrivanje. Kna ko pravit o imajo tudi ostale prizadete Jednote ir. Zveze ter glavni <diti združenje ter naj predložj člaitstvu na glasovanje. Frank Boilz, t»*-eds. ila tudi zastopana naša ZSZ po bi-. T'a'ik Skrabceu. I'«*r meni ni bilo mogoče vdeh/iti se i>te z; t rad- preobilnega d»*la na svoji farmi in /aradi prt obilnih sti.j^k.ov /.n Zvezo Krr .te brat Skrnbec itak zastopal Ju-; poslovniško Kati hško Icductn j ►••m ua jaz j ooltlastil da zastopa obenem tudi Zapadno Slovansko! Z vi /o I l»aitt da vam je znana tudi |H.».x|l>a. katera j«- Lila sklenjeim zastopnikov prizadetih Jednot im Zve/, ki j« t«!a pii««l*če«ia v m lii^-in t'lavn»-«a uu- K«»t prwMauk n r^- pciiMNI t«)«* 'na *»«br*it( it'3 iv-' \a1iM']*a «hIU»u v pii-»:led ter o !<»-!ir.t*-v j i imIkI' »utev iste * *-n-iM,mtMI jm 1"J. Swilirata >fa p<>**<«dT»o .m1.J>! i.a. ka korana j * liila i*odptkana v rlevtle.>du €» f Km.k* jo j* (Milobril tudi c-lb ir / 11 kil * rez« lui-ijo. kstera pa ni jao>a Kakor vidita, sem jaz edini kot pii-tNcdutk z.di'tiže\alne^a oJlwra proti ]Mooilbi. ociroma pr ti točki 1 ! katera je bila označena v j*»-i g od L i Kar se tiče ostale pogodbe. • sem jo tudi i*-, pripravljen podpisati. nikakor pa 11c to.'ko 13. !:a-j i« r;i ^»otiiefii le prepir in neslogo ufi\ UiiMtvom bodoče organizacije. Vsak nnra pršooznati. da do-m >I:.j je iu vedno bo delala r*j ; veejo zapreko vera iu politika Jaz iu* ih! »bravam nc prvega, ne dru-ge»»a. PotMulile. eenjeTii sobratje in s*-^tre, kol'ko vas !*» zadovoljno čitati »unow člziike in napade ni" ali druge vrste v ImkIo'-cih glasku skupne organizacije*. Ako ho-četn« imeti mir in dobro |H>dlago, je tr*4ia setlaj zagotoviti Mo in s pogodbo, katt ro nc bo nn-gla prenieiiiti niti konvencija. Ne mi-►lite, cenjeni bratje in sestre, da boate dosegli to ?ia konvenciji Izjava PREDSEDNIKA ZDRUŽEVALNEGA ODBORA ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE, PI'EliLO, COLO. Vseučilišče v Ljubljani Al. ŠLtlJk » . • -' „ (Iz vseučiliške komisije.) Dne 11. septembra je v dež. dvorcu iraea vseučiliška komisije svojo XX. sejo, katere so se vdeležili tudi vsi novoimenovani vseu-tiliški profesorji razun onih treh, ki so zaposleni v Parizu na mirovni konferenci, in enega, ki še biva v Pragi. To sejo je otvoril predsednik dr. D. Majaron z naslednjim nagovorom: — V posebno čast si pa štejem, da morem danes pozdraviti nanovo imenovane gg. vscučiliške profesorje. Veseli smo bili, ko je Narodno predstavništvo sprejelo zakon o vseučilišča v Ljubljani, veseli, ko smo doznali, da je ta zakon od kralja potrjen in službeno obnarodovan, a najbolj smo se razveselili ob vesti, da je izvršeno imenovanje prvih profesorjev za naše vseučilišče. Zakaj tako je be-M-da meso postala, s tem v resnici stopa v vidno življenje našega naroda stari ideal! Skoraj impozantno je število učenjakov, ki tvorijo prvo reprezentanco našega vseučilišča, sijajen je dokaz, da se je vzlic vsem vninjim oviram zarodila nam častna vrsta znanstvenikov, in zlasti, da jc vzlic vsem zapostavljanju napredoval naš narodni jezik do v« šine in točnosti, ki jo zahteva vrhovni znanstveni pouk na vseuči-, lii.ii. Nova doba nas ni našla nepripravljenih, pripravljali smo jo pa tudi v tem pogledu iz lastne zavesti in iz lastne moči. Častltam gospodom na imenovanju. Obenem ~ narodnim idealom dose-ril smo tudi svoj osebni ideal. Ni si mogoče misliti lepšegi ' l> klica, kakor je |w>klie i posvetiti ne svobodni vedi in jo tradirati, \oditi podmladek svojega naroda in 8 tem narod sam do najvišjih kulturnih ciljev, odgojevati dozorel niladež v lastni materinščini zi. prve službe v državi ali svobodue poklice. Da bodo novoiuietiovani profesorji dosegli v tem smislu cim li pi' uspehe, /a to nam jamči njihov sloves in njih dotedanje delo vanje. NOVI SLOV, COLUMBIA REKORDI E4219 Dekliški vzdihi) E4220 Po gorah je ivje) Moj miH kraj ) Peti« ) Pgtj< 54308 Slovo od ljubega) A1568 Fina harmonika) Pijana Urša ) *alJ,v" Zopet harmonika)Va,ček E4309 Kmetcki ple».l.) Godba JC2776 Director marš ) ! Kmetcki ples2.) National marš ) Band 85c. jed na Imam v zalogi test n»vih rekordov, prve stlrl slovenske in zadnje dve I ameriike nekaj novega kar niite ie slisall. Naročite se takoj dok zaloga ne I poide. Priložite money order, pa vam jih odpoilemo prvi dan. trn hočete ? posijatev po poitl priložite 25 centv za poitnlno. če žel»*e po exspressu. bo 5 te olačali tam. Velika zaloga najfinejših Columbia glasnih gramofonov od S25.00 naprej. I Piliite nam takoj po cenik. IVAN PAJK coiiikia Dept. 24 Main St., COBemaugti, Pa,j OT.A^ NARODA, OKT. 39T9 Tabor beguncev v Ptuju. [ človečanstvu, bratstvu in enakosti ter pravici malih narodov. Zvok, sam zvok! BIVŠI NEMŠKI KRONPRINC SE JE MORAL ZOPET UMAKNITI. London, Anglija. 20. oktobra. Bivši nemški kronprinc je moral zopet bežati. Bežal je v Wierin-geii in sicer pred nizozemskimi kinematografskimi operatorji, ki so se nahajali na zrakoplovu, katerega je vodil major "Draper. — Major je pozneje izjavil: — Preleteli smo petdeset milj iz Amsterdama do prineovega otoka. Iz velike višine sem določil njegovo hišo ter sc spustil kolikor mogoče brez šuma navzdol. Pri tem sem se pa zmotil, kajti krožili smo nad vaško šolo. Po par velikih kolobarjih sme slednjič pristali v vrtu bivšega kronprinca.' Možak je sedel na stolu. Kakor-hitro smo namerili nanj svoje ki-; nematografske aparate, je pobe-( gnil v hišo. Najbrže je mislil, da imamo strojne puške. KAJZERJEV GRAD OROPAN. -- Berlin, Nemčija, 2(1. oktobra, —j Zadnji kajzerjev grad, katerega so obiskali roparji, je bil Willhemls-! holie. Koparji so ukradli veliko dral gocenih slik. * * * Nagla v sodbah, v mislih lena množica gedi strnstem. Iz dogodkov brez pomena plete govor dan ;-.a dnem Anton Medved. na£i zastopniki kateri bo pocblaK^ui pobirati narod i ntno sa dnevnik "(Jlas Naroda". Vsak zastopnik lzaa potrdilo as ■voto, katero Je prejel ln Jih roja« kom priporočamo. Naročnina sa "Glas Naroda" Je: Za celo leto $4.00; za pol leta fJ.50 ca četrt leta S1.25. San Francisco, CaL: Jakob LovSId Denver. Colo.: Louis Andolšek U Frank Škrabec. Pueblo, Colo.: Peter Call*. Join Germ, Frank Janesb ln A. Kochevar ! Saltda, Colo, la skoliea: Logu Gostello. Somerset, Goto.: Math. Kernelj. Indianapolis, Ind.: Alois Rud man. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Chicago, HL: Jos. Bostlč, Joa. BUab Jos. Bevč*" Joliet, 111.: Fran k Bamblch, FraaJ Lanrich In John ZaleteL Maseoatah, IlL: Fr. Auprastin. La Salle, IlL: Matija Komp. Livingston, IlL: Mich. Clrar. North Chicago, DL in okolica: Ant Kobal In Math. Ogrin. So. Chicago, IlL: Frank Cerne. Ptuj. 25. sept. 1919. I j; Prijazno mestece — rezidenca II oholega Omiga. bridkega spomi-§) na izza septembra 1908.. je bilo I1 danes priča praslovenske misli: i I manifestacije goriških beguncev. 11 ki je veličastno izzvenela v odlo-f cen klic: ^■j — Odpor in samopomoč! 1 j Magistrat, svojedobno torišče j j najzagrizenejšega nemčurstva in I j črnih naklepov proti nam, je o-1 j krasen z našimi trobojnieami za I tabor goriških beguncev. Okoli . desete se je začel prostor pred . magistratom polniti z begunci, ki so prišli iz Strnišea. Ob enajstih pride vlak in pripelje begunce z| • raznih strani. Godba jih sprejme . na postaji in jih privede na zbo-rovališče. Prostor se napolni. Ti-; ^ soč in tisočglava množica je zbra na in tabor se prične. 1 Ofciielen pozdrav z magistralnega balkona, okrašenega z zasta > vami, od strani mestnega zastop-stva. dalje gospoda ptujskega glavarja dr. Pirkmaverja in nato nastopi kot prva govornica gdč. Mervic, katere govor je prevzel r množico. Za njo govori g. nadko- i misar ptujski v imenu pripravljal : nega odbora in za njim član .Tu-! goslovanskega kluba dr. Ivo Lo-vrenčič, ki izvaja sledeče: ' Dragi rojaki, bratje in sestre! 1 Štiri leta so šla. kar je udarila| med nas goreča pest in nas razkropila v štiri vetrove. Težak, da obupen je bil trenutek, ko smo morali zapustiti dom, do smrti j britki dnevi, ki smo jih doživeli daleč od drage rodne grude našel solnčne Goriške, težak do obupa in bridek do smrti je čas pred | katerim stojimo. Pred našim rajem stoji kerub z mečem, — e, da bi stal kerub. bi z zlato pozavno zatrobil v vse vetrove : — Pridite, vaš je raj, vaša je solnčna Goriška! Okoli našega raja se je zvila ostudna kača satanskega italijan' skega imperijalizma. Kdo je, bratje in sestre, ki jo stre? Slišali smo besedo o sainoodloč- i bi narodov, slišali besede o človc-i čanstvu, enakosti, bratstvu, sli-' šali o pravici malih narodov. In bili smo veseli in upali. Leto dni je, kar smo se oddahnili in zadihali svobodni zrak svo bodne domovine na našem lepem ozemlju. A čez noč smo bili prevarani, — opeharjeni za najdražje! Za svobodo! Leto dni trpimo — medtem so dejanja zaveznikov — pravzaprav pariške konference uničila vso vero v lepe besede o samoodločbi, o Springfield. DL: Matija Barbortft * Waokegan, HL: Frank Petkoriek. • Franklin, Mana. in sksttsai FranV Lukorie. _j Frontenae, Rana: Rok Una. Riiign. Kaos.: Mike Pencn. 1 hitrralMrr, Md. In okoUea: rm| Vodojilvec. Chisholm, Mina.: Frank Govio, Jsft Petrich. Calomel. Mlefa. In oksttea: M, * Kobe ln Pavel Shalta. • . Detroit. Mich.: Paul BarteL Aurora. Minn.: L. Peruaek. [ Eveleth. Minn.: Louis Govie Gilbert, Mkm. in okoUea: L Vassl Hibhing, Minn.: Iran PooSo. Virginia, Minn.: Frank Hroratiah* Ely, Minn, hi okolica: Frank Qool| Jos. J. Peabel ln Ant on Poljanee. St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Great Falls, Moot.: Math. Url* Klein. Moot.: Gregor Zobec. Go van da, N. ¥.: Karl SternMa. Little Fails, N. I.: Frank lUaWi Barbertoo. O. ln skoliea: Frank Po« Je In Alb. Poljanec. Collinwood. O.: Math. Blapnlk. Cleveland, O.: Frank Sakaer, ChaS* Kar linger, Frank Meh ln Jakob Bow oik. Lorain. O. In okoUea: Loots Balanl J. Kumše ln M. Ostanek. Niles, O.: Frank Kogoviel. Yocngstown, O.: Anton KikelJ. Oregon City, Ore.: M. Justin. i Allegheny, Pa.: M. Klartch. Ambridge, Pa.: Frank Jakle, Besemer, Pa.: Louts Hribar. Bronghtoo, Pa. in okoli«: Anto* Ipa^ec. BurdizM, Pa. la sksBesx Jofal Demšar. Conemaogh, Pa.: Iraa PsJS, Y14 RovaaSek. Claridge, Pa: Anton Jerlna la AaC Kozoglov. Uunlo, Pa.: Joe Oahaban. Export, Pa: lx>uls SupanOi. i Forest City, Pa.: Mat. Kamin Farell. Pa: Ant. Vmlentlnčl«. Greensburg. Pa la akolica: Fraai Novak. Hostetter, Pa. la okoBoa< Fraa| Jordan. Imperial. Pa: Vil. Peternel, Johnstown, Pa: Frank Oabrenja U John Polanc. Luzerne, Pa. k okollenl Aatod Osolnlk. Manor, Pa. tn okolica:.IT, TlniJof| Moon Ron, Pa.: Frank Maček tn Fe* PodmiUek. Pittsburgh, Pa. la okoUea: U. B« Jakobleb, Z. Jakshe, Klartch Mat. t* I. Magister. Ralph too. Pa. hi okolleal Martld Koroseheta. Reading. Pa !a okoUea: J. Pesd'rf South Bethlehem, Pa.: Jernej K« prlvSek. Steeiton, Pa: Anton Hren. Turtle Creek, Pa. In okolica: Fran| Schlfrer. West Newton. Pa.: JosId Joraa White Valley. Pa. In okoIIco: Jur< Previg. Willock, Pa: J. Peternel. Murray, Utah In okoUea: J. KastelH Black Diamond, Wasa.: G. J. Pet renta. Coketon. W. Vs.: Fr. Koclan. Davis, W. Va. In okoUea: Jolu| BrosJch. Thomas, W. Ta. la okoUea] S KorenehaP- Milwaukee, Wis.: Andrew Fob, 7« «Ip Tratnik in Ang. Col lander. Sheboygan, Wis.: John Btampfel M H. Svetlin. W. Allis, Wis.: Frank BSoS. Rock Springs, Wyat Louis TsT Cher tk A. Jnstla. • > Slovenske novice | Skoro vsi naši fantje so se .*e j vrnili iz vojaške službe. Med zad-! njimi je tudi Anton Verščnj. 1111 N. Chicago St., ki je brodnri! j»ar let |>o Panamskem prekopu za stri-ica Sama. John Težak, ki je pred par tedni t lekel vojaško suknjo, j«1 odprl pivnico v Nemaničevem po-islopju na vogalu S\*ott in Ohio ulic. c Slovenska župnija jc kupila lep kos zemlje — 17 oralov — za slovensko pokopališče. Ta zemlja je prav blizu mesta in na jako lepem prostoru. t Na^ znani gostilničar g. Mihael jKor-evar, ki je bil 'nvši predsednik ! slov. trgovine "Slovenian Litjuor i Oo jc kupil veliko poslopje ime jnovane družbe na 1115—19 North |Chicago St. Peter in Mihael Metes sla sc tc jdni vrnila iz Virginije. Minn. Obiskala sta svojega brata Johna Mrteša ki je že več let delovodja na ondotni žagi. Med potjo sta sc poni tulila nekaj ča?a v Keystone, Wis., kjer ima Mihael obširno farmo. Frank Plešetu, ki biva v Stern parku, je izginilo iz skrinje $280 v gotovini. Dolgoprstneži so pa prezrli več Liberty bondov. Zadevo ima v rokah okrajni .Šerif. Lorain, Ohio. Poročila sta sc v cerkvi sv. t i J rila in Met >da vrli mladenič Fr. Ivančič, iz Rakeka doma, in pa izvrstna mladenka l.orainČanka i Antes Tomšič. Poroka jc bila prav slovesna v cerkvi in «r-.s!o-I vanje pri nevestinih stariših, ki jvživajo >4-losno spoštovanje v naši ; župniji, je !♦ le domače in iskreno. ilJilo srečno! I'iiuli s«': Au:i Matakovi". sta-ira 2S let; Miha M o rog, stir 7 mesecev; John Mihalič, star leta. Cleveland, Ohio. 9 okt. se je vršil pogreb Alojzija Hren. starega 27 let. Rrmjki je bil poročen nad eno leto s l-čer-l:o g. Maretiča. Doma ie bil i/ Žu-| žemberka. Tu zapušča soprogo in ( hčerko. P.il je član društva "Žužemberk'* in "Horštnarjev" Starišem Karol Vintar sta umrla novorojenčka Martin in Karo-, lina. ! k FARMA NA PRODAJ I I WHL4BD, WIS. J 1 I 160 akrov najboljše zemlje, I eno miljo od železnice in ve- | 1 like slovenske naselbine, po- f ite, prodajaln, sirarne, cei- i r kve in ioie idt. Okrog po- i ^ levico izčiičene 90 akrov U- J eraae, ostalo goad. " PooenL i LW KmMm wuimt Wit i NAD 12,000 KLOBUČARJEV IN SLAMNIKARJEV JE NA GENERAL ŠTRAJK za priznanje un«je, za primerno plačo z ozirom na življen- ske stroške in za udobne in zdrave razmere pri delu. Pri tem velikim industrijalnem štrajku so se pridružili uradniki ed United Hatters z izdelovalci proti delavcem. Ti obiskujejo delavnice kjer se štrajka in nudijo delodajalcem da United Hatters, da ne bodo zahtevali za delavce nič, ne povišanja plač ne skrajšanje delavnih ur; vse kar oni hočejo je priznanie United Hatters. Slovenci ostanite pri svoji uniji in nikar se ne dajte zapeljati od agentov za gospodarje. Zduženi bomo dosegli zmago. GENERAL STRIKING COMMITTEE Joint Board of the Millinery and Ladies Straw Hat Workers Union Hibbine, Minr. j 1'mrl je na t if u sni vročinski bo-j lezni Tony Madič, star Ti let. U Geo. Loj zel, aretiran radi nepo ! stavnega lova. je bil kaznovan na i i 50 dolarjev. L Math. K ost el e iz Aurore je bil: kaznovan na $50, ker jc ustrcld srno v prepovedani se/.oni. Leo Novak jc bil aretiran v Mohawk Location, ker sc je postavil, do robu varnostnemu organu, ra- 1 di česar je bil kaznovan na $100. Springfield, Ili. r i \ premogorovu sc je ponesrečili' štajerski rojak Frank Ušman I>il • je ' shot firer". Strel let, rodom iz Hovca. okraj Tolmin na Primorskem. Chicago, 111. I.'nyia je Franči^k:«. Dolnovič j-rojena Kožar, stara 29 let rodom iz Dol. Pirušea. Sv. Križ rri Kostanjevici. Tukaj zapuš<''a moža. eno hčerko in onega sinčka, v domovini pa očeta, brata in 2 sestri. Joliet, HI. V cerkvi Jožefa sta bila po- • ročena i;. .los. Hii>a iz Rockdale • ju gde. Ana SUreko. j Že dne 14. avjrusta sta bila poročena v katedralki Najsv. Imena v C'hicagu *dč. Katarina Meteš u.\ Jolieta in Mr. Geo. Ley. Dozdaji je bila ta poroka tajna Dne 0 oktobra je umrl John A. Stukel. 1*119 Kelly Ave Star jc1 i bil *J7 let ter zapušča vdovo in več j Indrastlih otrok. Bil je zet starega Geo Težaka z Bluff ulic? in dtls?o-let^n uslužbenec v pločevinski to-j varni E. J. k E. Shop. Pogrth se 'je vršil U. okt. iz nemške cerkvi-^na nemško pokopališče Tja so sr;t pokopali, ker je stradal v nemško 'cerkev že iz^a člsov, ko ni bilo ♦.slovenske cerkve v Joliet u Frank Petan, 1147 Broadway, je prestal operacijo na slepiču v bolnišnici sv. Jožefa. Operacijo je izvršil dr. Ivee. | Dne 9. oktobra se je. pripetila velika nesreča. Gostilničar J. Muc r.a Broadway in Moran St. je pri-šel pozno domov. Okoli devetih ' dojKJdne naslednji dan ga lride klicat petletni sinček, ki zagleda j samokres na mizi. Deček seže ne-( m udoma po morilnem orožju ter1 sproži petelina. Krogla je zadela Muca v oko. Nezavestnega so pre-■ peljali v bolnišnico sv. Jožefa: i j Oko bo izgubljeno aa nekj. S«-ve*la pa jfpr. profesorji ne bodo takoj sedli za pogrnjeno mizo, to ne pravi: zanje niso še pripravljene vabljive katedre, kujiž-niff, laboratoriji itd., kjer bi takoj lahko razvijali svoje pravo delovanje. Saj univerza sama skoraj še nima. kam bi položila svojo •nUdo plavo. Pn> gospode profesorje bode stalo še mnogo ?asa ln truda, da v ve pripravijo in urede, kar zahteva univerza že za svojo prvo gradnjo, začetni ustroj iu uvedbo delovanja. Treha bo uprav čelične marljivosti, da se ta naš znanstveni če b»lnjak prinrdi za sato\je in med. Prepričani pa sno lahko, da bodo gg prof» ->>rji izvedli \se to z isto energijo, s katero so se doslej posvečali svojemu delu, to iz ljubezni do stvari, do ukaželjne naše taladitio in do narodnega napredka. To realno pripravljanje našega vseučilišča bode še prav posebno njih zasluženje. I>a bi jim vse to hitro šlo od rok iu po sreči, s to željo pozdravljam še enkrat iskreno v imenu vseučiliške komisije' in svojem imenu prvi naš univerzitetni svet. (Ploskanje.) Tekom seje je podal predsednik dr. I). Majaron o sedanjem Ktališe-u vaenčiliške komisije ter o bližnji dobi našega vseučilišča še nantopni ekspoze: ^ Vseu«""iliška komisija je bila lani začetkom dccembra ustanov--J i» iia v namen in z nalogo, da sporazumno z narodno vlado vrši priprave za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani. Vw u. ili-ka komisija se je sestavila iz zastopnikov poverjeništva j a uk in bog, — j' rekel. — Trenutek ni v Mi daleč, ko bo izšlo toluee. Cakul bom, dokler se ne zdani ter nato obvestil Apače, da ceni ('mi sikni skrb za svojo Ustno osveto višje kot pa čast celega rodu. Nasi vojn i k • bodo imeli nato manj časa obžalovati izgu-bo najbolj jituaškega. Naj bo, - jt* rekel t rni sokol. — Tekač pa je po bitki go tov« potreb« n počitki*. Tekom tega časa bom poslušal poročilo glede boja, v katerem je izgubil Panter svoje življenje,. Odposlan« c je r edrl k ognju, s prekrižanimi nogama, oprl ko-iDolee na k-.b na t**r .i»»loiiil glavo na ploskvo roke. Po par minutah molka in umu, tekom katerih s* jf poleglo birno utripanje njegovega srea, , •• pričel Ifidijanee z natančnim poročilom o eelem napadu, kate.n-ga je \prizorila njegova skupina na taborišče belo kožeev Nobenega dej mja ni pozabil, ki bi moglo vzbuditi srd Črnega sokola proti Mehikancem. K<» je k-inčal svojo povest, se jc iztegnil sel }*oleg ognja na tla t« r zaspal, al. ^e v>aj delal kot da spi. Burne in nasprotujoče si strati pa so sedaj tthr-tnile glavarja čuječega in prav uič ui bilo tre ca napenjati se, da premaga spanee. Breg, na katerem je taboril Oni sokol, je postal prav tako miren kot oiok. ki se je izgubljal sredi megle. Po potekli ene ure je dvignil sel s svojega ležišča. Zapazil je da ->-di t rni soke1 š»- vedno nepremično na svojem mestu, a z odprtimi očmi. Tišin.t noči jt šepetala v moja ušesa, — je rekel, — in mi ' »il s.m. da mora slavil glavar kot je Oni sokol imeti do solučnega vzhoda sovražnike v svoji oblasti ter čuti njih s-mrtno pesem. Moji vojmki ne znajo hoditi po vodi kot na bojnem poho dn, >■ od vi nil glavar. Možje iz severa niso taki kot ol i z ju-•?r ,v kojih rokah so puške le trs. — Izguba krvi j- zmešala duha Onega sokola in zatemiiila njegove oči ('♦• hoče dovoliti, bom delali zanj in jutri bo njegova osveta popotna. Stori to, — j. odvrnil glavar. — Naj pride osveta od kate-lekoli stran1, bo dobrodošel gost ob mojem ognju. 1 ii»l»i "j HENRY J. SCHNITZER STATE BANK ! ENA NAJSTAREJŠIH BANK, KI 8T0JI POD STALNO I DRŽAVNO KONTROLO ( RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE 8 POLNO GA-j RANCIJO I PRODAJA VOZNE LISTKE ZA VSE ČRTE PO ORIGL j NALNI CENI i IZVRŠUJE VSE ZADEVE V STAREM KRAJU | Ki tel« potovati v »taro domovin«, ki i«S poslati d*nir ali katar! Ir-a- I lo opraviti katerokoli zadevo v stari domovini, naj as obrnejo na na- I i« banko, ki sluti svojim rojakom t* proko S5 Jst v popolno ua->vol|- | stvo, polteno In slflurno. j VSESTRANSKA NAVODILA IN POJASNILA SoM vsakdc takoj v j matsiinsksm jezi k u. j Henry J. Schnitzer State Bank j " 141 Washington Street New York, N. Y. \ - - . " HLAS NARODA. 2S. OKT. 1919 ^ .... J Phelps Crta| Direktno potovanje na Grško ali aa Trst Cosullch črta parnlk Argentina — I zgodaj v novembru. Nek amerliki DarnIk — v prvi - polovici novembra. Nek ameriiki parnlk — v drugI = polovici novembra. Parniki odpluje jo s pomola 7 ob vznožju 41. ulice, South Brooklyn. Za cene in druge informacije vprašajte pri: PHELPS BROS, & CO. 17 Battery PL New York. ' "' . - IŠČEMO GOSPODIČNO oil 18 do 25 let. ki zna hrvatsko P-sati na pralnem stroju za veliko ♦»aukovno podjetje. Mora raz umet i hrvatski jezik iti biti d- t>i a tipkariea. Sposobni osebi je napredek zagotovljen. pišite in po jasnite svoje sposobna^ i. — Pe»-miline 1 Bureau, u5 Broadway New York. x. y. (28-10—1-11 1 Rada ibi izvedela za franka pll't. (.'e si še živ. daj mi vedeti. ali pa pridi nazaj, saj veš. kje si me pustil. Najdeš vse \ redu in pri zdravju ter za nasi« v menda se veš .št. 9;i4 Na vesolo svidenje!— Agues Plut (28 30—10) ~ i r:id bi izvedel za naslov svojega ^ svaka franka t f l b a v ;> m a je iz Verda pri Vrhniki. pi'd 7 leti re je luhaj il nekje ) v AVaukeganu. iii., in sedaj ne vem. kje je Njetrova /en°. v domovini mi piše, da na j poizven, **e je še živ, in otnu-i pa žele da bi jim kaj pcmag.il. Vsi so v stari demovioi. t e kdo ve za njega, naj ga opizui na ta o- glas ali naj pa meni naznani i . ■ ii j* uov naslov. — Frank Molk, b«»x g"»4, jer» me, Ariz, j (28 30—10) i - ■ prrshii rojake sirom Amerike, ako i kdo vc za johna zalar, da mi naznani njecrov naslov. Do-i nia je iz Iletcn^a pri Sv. Trojici na Blokah Ako pa sam •**i-ta. naj se mi -oglasi, pri uieu: ; ima pisme iz starega kraja. — Mike Skrabec, i'.nx ">ti3. Fair-port. Ohio (28-jo—10» Kje se nahaja andrej ažm an ! ' Doma je iz Brezja na Gorenj-1 skem. Cenjene rojake prosim, ee kdo ve za njegov naslov, da mi naznani, ali pa al:o sam čila te vrstice, naj sc sam oglasi svoji heeri -- Mary Ažman, 14701 Hale Ave., Collinwood, Cleveland, Ohio. (28-30—10} lš.-om svoje sorodnike: družino j trkaš in strica franca iiotka. Jaz sem v Sibiriji pri jugoslovanskem polku. Prosim, čc kdo ve za njih Naslov, naj mi naznani, še ljuKse bi mi bilo, «"e ... i se sarin oglasijo. Moj naslov je: Josip Sepec, Mitraljeskoje <>t- deljenje, 3. vod l Jugoslavjan- skij polk, Tomsk, Sibcjia (28-29- 10) Išoem svojega brata johna SCHAAVElt. Doma jc iz Nemške Loke pri Kočevju. Zadujie mi je pisal v maju Dulutlia. Minn. Nahaja se nekje v Minne-soti ali MLchiganu. Ako sam be re te vrstice, naj se oglasi, ali pa naj sporoči kak njegov znanec na naslov: Miss Margareta Schawcr, 1472 Madison Avenue, New York, n. y. (18 21.23,25,28 30—10) Rada bi izvedela za naslov mojega brata franka anzeljc. Doma jo iz Slemena pri Cirkui-ei Pred dveui-i letoma sem do-MIo. zadnje pi-mo od njega i/. Clevelauda. o., in zdaj ne vem, kje se nahaja. z;».to prosim cenjene roj tke širom Amerike, če kateri ve, da mi naznani njegov na>lov. za kar se um že vnaprej zahvaljujem; ako pa sam čita te vrstiee, naj se mi sam oulasi, ker mu imam poročali več važnih r*-«'-i stare domovine. — Mrs. Mary Milave (rojena An-zolje), Box b.»4. Mast Worees-ter, n. v. (27-29—10) IŠČE se UPRAVNIK za linijsko zadružno prodajalno Vešč mora bit: popolnoma mesarsko široke ter imeti znanje o trro-etiiji v tej zadružni prodajalni se prodaja samo onijsko blago iti od upravnika se zahteva, da pristopi takoj v organizacijo. Delavne ure so, kakor jih pred; isuje lokalna podružnica uslužbcneev trgo\skc organizacije, l.e ost lte, l:i so zmožne vcnliti trgovino ter imajo že večletno izkušnjo, naj se blagovolijo javiti osebno ali jiis-meno tta -podaj oztiai'-eiii naslov. Plača ]to dogovoru. — Jos Am-lu-ožič, Box ;:r>l, Canonsburg, Pa. (24-10—4-11) Želim izvedeti za naslov svojih rojakov ANTONA MEDEN iz Cerkniee. ANDREJA PRFDIC iz Rakeka in JANEZA KOREN-ČIL i/. Planine pri Rakeku Ker ji »ii imam poročati zanimive ve sit iz stare domovine, zato j:!i prosim, da se mi ••»In-ijn na s.e-de«"-i naslov: Anton Drenik, 7'J"> Pcnn Ave., Johnstown, Pa. Rad bi izvedel za JURJA MI RN, doma iF. Hrušice, 1'ara Stopiče, Dolenjsko. Jaz sem bil pri njem na boardu v Exportu, Pa. Zdaj mislim, da se nahaja nekje v Petinsvlvaniji. Prosim cenjene rojake, da ga opozorc na ta o-glas. če pa sam čila, naj se ni t pa sam javi. Naslov: Frank De ž«lan, Box 8l!, Sliekville, Pa. (25-23—10) VAŽNO NAZNANILO. Pisarna Jugoslovanskega generalnega kmzulata v New Ycrk i se je preselila iz hišo št 43fi W 1:3. St. v razširjene prostore Srbskega Doma v Ntw V-rku Kdor ona s konznlatoni kaj opravka, naj s«? obrne na sledeči naslov; Con>ulati General of the Kingdom of the Serbs, Croats and Slovenes, 443 w. 22 St., New York, n y. (15-10—15-11) Rojakom v Cleveland, In aplok r državi Ohio naznanjamo, da jik bo i kratkem obiskal nai potnik + NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužr.iiu srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po dvcip. pol letni mučni ! bolezni za večno zaspal moj ljubljeni in nepozabni soprog JOSEPH POGLAJEN dne 2. oktobra 1010 v prerani in najlepši dobi. star je bil 35 let. Ranjki je bil doma iz vasi Pod bosta, fara Toplice pri Novem mestu na Dolenjskem. V Ameriki je bival oJ:rog 12 let. Doma zapušča stariše in eno sestro (ako so ^e pri življenju), tukaj pa mene žaljujočo soprogo. Pokojni je bil član samostojnega društva sv. Mihaela v Calume-tn, Mieh Pokopan je bil na elv-»l;em pokopališču dne 4 oklobra ( Prisrčna hvala mojima dvema 1 bratoma Johnu in Petru Vrane- 1 sieh itr sestri Johanni 3lerknn in 1 lin-iiemu «oi-'rogu, ki so rar.jkemu ' stretrli v njegovi holeizni ter bili 1 njemu in meni v tolažbo Zaliva • ljujoin se tudi vsem drugim, s«» • >e vdeležili pogreba. Poč'vaj v miru, nepozabni mi 14 pro«.* v ameriški grudi! Žalujoča soproga: Mary Poglajen. Ely. Minn.. 2.". oktobra PJ19. FARMA NAPRODAJ. Nahaja v državi Wisconsin. 120 akrov dobre rodovitne zemlje v ravnini, eno miljo od železnice in mota. kjer je mlekarna, dve cerkvi in dve šoli. Proda sc vse. Farma je v lepem kraju, solnčna lega. 05 akrov njiv vsejanih. 20 ft k rov travnika, 15 pašnika, tek.i-ča voda za živino, 9 goved. 4 tež ki konji. ^10 prašičev. 5.» kokoš, dovolj krme za živino in več leto šnjili pridelkov, dovolj do novine, vsi stroji, kar se jih rabi na farmi dva voza in dva koleselja. Hiša jc zidana, osem sob, pred hišo dobra voda in lep sadni vrt, zidan hlev, "0 čevljev dolg in 30 »irok pred hlevom stioj za vzdigevat mrvo . nad hlev, poleg tega še 4 manjša poslopja. Vse jc v dobrem stanju iu d .volj, kar sc rabi na farmi Vsemu je etna samo $7900; taKoj $r,5i)0, ostalo pa na lahke obroke. Za vzr< k in natančnejša rojasr.i-la f?e obrnite na lastnico Frances Žagar, Box 32, Lyndon Sta., Wis. (28-29—10) GOOD-BYE! Tem potom naznanjam vsem mojim prijateljem in znancem, da se podam v Jugoslavijo, in sicer na Pobrežje v Savinjsko dolino. John flašpurjev. Konvencija J. R. Z. (Nadaljevanje.) nib inest držimo, da nima Italija nobenili pravic do teritorijalnih zahtev ua Balkanu iu otokih, in vsako zahtevo za specijalne privilegije bodisi z ozirom na protek-torat nac Albanijo, ki jo želimo videti svobodno in neodvisno, smatra m o za naperjeni proti interesom balkanskih narodov sploh in zkiSii proti intereso min varnosti Jugoslavije. Za nove Avstrije ni prostora na Balkanu. o. Zavarovanje jugoslovanske J meje potom zavzetja strategičnih i točk na ozemlju Bolgarske izpred balkanske vojne ne vodi do zaže-11 je nega cilja. Te nove aneksije u-stvarjajo le nove povode za bodoče spopade in le oddaljujejo dan, ko bi se mogla prerojena Bolgarsko pridružiti jugoslovanski skupnosti, kjer je njen pravi prostor. Prepuščajoči, da nekoliko oblaži našemu narodu prizadete rane potom finančnih dač, ki jih nalaga mirovna pogodba, smo :odločno nasproti temu, da bi se dotikali njenih starih meja, ker se naša država s tem ne krepča. temveč slabi. Resnični interesi naše bodočnosti zahtevajo, da se enkrat za vselej preneha z našemu duhu tujo idejo prusijanskega za-vojevanja in se vrnemo k nauku naših prednfkov o vzajemnem spoštovanju in podpiranju. Spo-i n zum z Bolgarsko je potreben I mogoč. Meje Jugoslavije bodo od vzhodne strani le tedaj varne, ke-idar se pomaknejo do Črnega morrja. . G. Sporazum z Bolgarsko zahteva od nas tudi bodočnost ti- slili JiivnvInvMinv L-i ncf»n»in. Meje Jugoslavije. Poroča j. Mihailovič. Resolucija. Kulturen in socialen razvoj na-ioda je nemogoč brez njegove neodvisne države, v kateri mor« vsak posameznik neovirano raz-v.jati svoje sposobnosti iu ua ta način najvee doprinašati za svojo srečo, kakor tudi za napredek svojega naroda in tem potom za n ipredek vsega človeštva. Vsako j prisiljenje, da žive posamezni na j rodi ali deli naroda pod tujo in j šiloma jim naloženo upravo, ovi-la in peha nazaj ne le razvoj za-1 tnaiiih narodov, ampak tudi ti ! slih, ki zatirajo. Rezultati tega so; Splošno kulturno zaostajanje, slabi sosedski odnošaji in neprijaznost med narodi; kar vodi naposled večinoma do oboroženih spopadov. Da se preprečijo taki spopadi in škodljive razprtije med narodi, je treba, da se ustanove meje i* cd njimi po možnosti le na poti !agi etnografičnega načela, od-siopajoči od tega le v izjemnih slučajih, kadar gre za vitalne gospodarske interese naroda, pa t liti i tedaj računajoč s tem, da se ne prizadene sosedom večja Icrivica, kaor bi to pretrpel narod, če se d" bi izvršil taki odstopi. Vse diuge zahteve takozvane zgodo-\inske preteklosti, naravnih in sirategičnih meja. kakor tudi domišljena večja vrednost rase ali: višje eivilizacije" se morajo te-r, u (kip v reči. Dobra volja in vza-it-mno zaupanje narodov, so ve-i i ko trdnejšji obrambna sredstva, k. uiuji , n.i uaiaiicju p(xl Grško. Ne da bi želeli storiti svojim grškim sosedom in njih opravičenim interesom* kakšno krivico, smatramo vendar za svojo dolžnost računati s temi svojimi brc t i, če že ne z drugim, vsaj s tem, da jim z vzajemno recipro citeto zavarujemo neovirano narodno prebujanje in razvijanje. 7. Ime Jugoslavija", ki bolje obsega in izraža duha naše nove skupnosti, naj se sprejme namesto nerodno skovauega naslova ' Država Srbov, Hrvatov in Slovencev" s katerim odrekamo sami sebi to, o čemur bi radi vse prepričali. To tembolj, ker bodo posebna narodnostna imena itak tudi nadalje ohranila svoj čar in spoštovanje, ki jim gre. (Dalje prihodnjič). * * * N ajskrlvnostncjša med vsemi je ljubezen; in resnica je med vsemi najsvetlejša, a povsod na dnu — jgreneica. O. Zupaneič. . * * Naj sreča pokopana v gomili ti leži, od.-, vi t nje čarokrasni še v grobu ne bledi. Lujiza Pesjakova. * * * Naj t.udi z ljubeznijo strast je v dotiki, med seboj sta vendar sila rasliki. Josip Ciniperman. " * # ~ - - * * * Naj je elovek najomikanejši na .zemlji, naj še tako hvalisa z duševnimi svojimi deli, tega pač zakriti ne more, da ima trdo in sČ-bično srce. Kultura se mu je vlila v sree klkor razbeljeno železo, ki se je poča-ii ohladilo in mrtvo mu naredilo srce. Dr, Ivan Tarčar. ŽELIM DOBITI SLUŽRO pri kaki slovenski družini zi po moč v kuhinji. Imam euo leto sta-ivsa otroka. Pisma naj se pošilja jo na: Slovenka, e/o Clas Narodit, v2 Cortlandt St.T New York, N. Y. (29-29—10) Kje .so moji bratranci in sestric na FRANC, ALOJZIJ in FRANCI ŠKA TRAM Prš doma iz Žlebov pri Medvodah, ter moj prijatelj FRANC ZDEŠAR, doma iz Golega Brda pri Medvodah na Gorenjskem 1 Če kdo izmed rojakov ve za njih naslove, naj mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa sami oglasijo. — Alojzij Tranipuš. I. otrjad T. Jngoslav-janskago polka, stancija Alza-maj, Sibirskaja železnaja doro ga, Siberia. Via the Pacific. (28-30—10) Oglasi naj se družina JAKOBA PLATNAR, ki je bivala svoje-časno na Evelethn, Minn. Rav-notam je bil tudi g. FRANK PORENTA s svojo družino. Prosim ju, da se mi oplasitn, a1 i pa če kdo ve za fijih naslov, da mi ga naznani. — Katarina Si-lar, Zaromje Bitnje št. 58, 3tra-žišče pri Kranju, Jugoslavia. (28-29—10) * * * Najčistejša o s ta jp jo srca onih, ki gredo v vednem delu ali v ved-iifm tipljenju skozi življenje Ka-kt»r ogenj je trpljenje in delo, ki očišeuje in ne trpi ob sebi ne rje, tie nesnage. Svet je ogenj, sveto jc delo, posvečeno je trpljenje! Fr Ks Meško. # * * Najhujša je vfceh bolečin, ko mati se od sina loči. Jaaip Stritar. • e * -Najhujša je vseh bolečin kesanje, krivice spomin! • Simon Gre«orči£. Mr. JANKO PLEiSO. ki je poeblaMen pobirati naro« nine in frfajatl »ravaveljavna po. trdila. Bejak« mnmmo^ M mu gredo na roka. fhw*ralMva mjroiu. Dr. LGRENZjg! 644 Penn edini slovensko (l ff mtoeecl sdeavni8 &vmhh5 KotaHMmvi f^^ Pittsburgh, Pa, ---MoJ« troka J» «dxavljcaj» mkataSh ta fcroaltela tin)nil im mm ■• adriTla aad 2B lat ter imam Bktdnje t rseti rrlnmlh H kv aia alOTHuko, mto tu morem popolnoma ruometl la «att fdo boiMH, da ni oadrarlm la vrnem moi in adrmr]% momU lat mm prklofeU pontao akniajo pri adraTljeaJa mrnA v grla, tapadaaje laa, botoflM t kosteh, (taJ^uOMr^ fcalMil, oslabelost, bolemil v mehnrja. ledlcah, Jetzaa la "-'-jq. mmilnui, nraitira, katar, sla to tllo, naduho ltd. mr Ura*« m hi V »owoljfcih, irhah m prtill e« t. M 4Mra| m L MMliew. V torkih, Mstrtkia In mmi« ee a sm SJutrej Se Hw wils. OS weSelJeli p« So % ur« »piUii«. B DrJLORENZ, 644 ^« BMfiteiTPt