ZAVOD LR SLOVENIJE ZA STATISTIKO Statistična dokumentacija STATISTIČNI PREGLED DESETLETNEGA RAZVOJA LR SLOVENIJE KULTURNO - PROSVETNA DEJAVNOST 19451955 Samo za uradno uporabo! ■01. ,i. \ s HKO N FVJOENCO I riOVENIJE dokumentacijski arhiv 'nverJma Mevuii A rt. ; Voka jzuuibi. : O Is?2, _ LJUBLJANA, MARCA 1957 p, -J> - '-r" , " v -" " •, .•L* »v ' •. • * .. . A. . ,^jmiujL r^r '• . • ■ up' *— ^ -' - tp if^ ><»• — ► W •" ,*« ' « ., ifH« iTriz :rs -Vr ' >• -; ^ ,. V ■' J(-^' . :■-; > ,• '■•*. ■ .. - -V. ' • 'V#, *, .. .--•" ;^CS' - -: <«; «•••. v: '' — ^ ■•" . -" fe^. -VV-: . . V" v ^ 'VHj*. ' " ■: - •• ?*arv*X « . "' . " V - m. ^**" ^*^' *' - L'. i :• r^r^V. ^ .. . k * Li-M > -. fU ' ■ ^ i; :' *. .' , ., -. -. . " JJ fc-1-' ^" ' ržE Sf* $i: ir: . '•; / jt ,76 K i, • • - .v" . . " *•. . . •■ -' ^ ■' ' >$•' t. ' ••' •••• v!' ' - "' : ■' «•■'. . v; -•• & ». « /■-i-* .. % .«, . , Vif-. - lin? ;r. ' ' Ji. >•' ' ••• -. J 'HS&ii '*£> v&ržt. Sb >' :?. V a» rf:, i s ^ - AzjŽafSft ^ •' '-£}!•. -I r?# ■ r-7/; - - & . - - -r. - ^V/ : . .»C* i :•«. . . ♦• • T. . --*• > "■-•«• 3**bt&s2i S1-! ^v». • ? * ' :Vf:^' «£. "a feL" ' ;■ v ■ f7f?cJF^V • •-. - c" ^-■■•■■ .. ,-0^. ZAVOD LR SLOVENIJE ZA STATISTIKO Statistična dokumentacija STATISTIČNI PREGLED DESETLETNEGA RAZVOJA LR SLOVENIJE KULTURNO - PROSVETNA DEJAVNOST 19451955 I Samo za uradno uporabo! LJUBLJANA, MARCA 1957 1* "•M \ i Vsebina Uvod 3 Kulturnoprosvetna društva 5 Ljudske univerze 12 Knjižnice 18 Znanstvene in strokovne knjižnice 18 Ljudske knjižnice 23 Šolske knjižnice 30 % Gledališča 33 Stalna poklicna in polpoklicna gledališča 33 Otroška gledališča 41 Amaterska gledališča 42 Muzeji, umetnostne galerije, vrtovi, Zavod za spomeniško varstvo in arhivi 45 Umetniške razstave in umetniški koncerti 50 Kinematografija 53 Radio 61 Založništvo in tisk 67 Založniška dejavnost 67 Periodični tisk 73 Šport in telesna vzgoja 77 Viri 86 / UVOD To je druga publikacija iz področja kulturnoprosvet* ne dejavnosti, ki jo izdaja Zavod za statistiko LR Slovenije. V prvi publikaciji, ki je izšla v letu 1952, smo objavili podatke do leta 1951 in nekaj podatkov za predvojna leta. V tej publikaciji pa prinašamo kratek pregled razvoja kulturnoprosvetnih ustanov in Športa ter dejavnosti v desetih letih po osvoboditvi. Podatke smo črpali pretežno iz rednih popisov kultur* noprosvetne dejavnosti, ki jih je izvršilo do leta 1950 takratno Ministrstvo za prosveto in kulturo LR Slovenije, 'od leta 1951 dalje pa naš Zavod. Delno smo naše podatke dopolnili še z dodatnimi poročili In pojasnili, ki smo jih dobili od ustreznih ustanov oziroma organizacij. Podatke za primerjavo z ostaliai republikami smo vzeli iz zveznega statističnega letopisa za leto 1955 oziroma iz ustreznih publikacij Zveznega statističnega zavoda. Delo pri tej publikaciji je bilo v glavnem zaključeno ?e decembra 1955, zato navajamo podatke za leto 1955, ki smo jih zbrali iz rezultatov popisa 31. decembra 1955, samo kot dodatek na koncu vsakega poglavja in v časovnih serijah. Prvi osnutek za publikacijo in nekaj analitičnih tekstov je sestavil tov. Gerlanc Bogomil, bivši uslužbenec tega Zavoda, dokončno pa je publikacijo izdelala in uredila tov. Jurca Maša, statistik' - ekonomist tega zavoda KULTURNO PROSVETNA DRUŠTVA Splošni pregled Slovansko društveno življenje izvira iz dobe našega narodnega prebujenja in začetka slovenskega političnega življenja v letu 1848. Z nastopoi absolutizea je bilo to delo prekinjeno, a po letu 1860 obnovljeno v "Čitalnicah1. Lete so ostale središče dru&tvMega živ - Ijenja skoro do tedaj, ko se je začela diferenciacija j vsega javnega življenja Red Slovenci s preloaoa sloga' štva in nastopo* politi Snih strank/ Klerikalci in tu di liberalci so začeli ustanavljati 1 judskoprosvetM društva, ki so bil« *ev*da privesek stranke. Prav kaalu pa so nastopila tudi društva, v katerih so se združevali napredno usaerjeni delavci. Življenje vslovenskih prosvetnih društvih se je v stari Jugoslaviji zelo razaahnilo. Po nepopolnih podatkih sro iaeli v Sloveniji leta 1927 K zvezekulturno prosvetnih društev z nasledejia številoe društev in članov; Zveza kulturno prosvetnih društev Društva Člani SKUPAJ 868 Delavska kulturna zveza Svoboda 36 Zveza kaečkih fantov in deklet 23 Zveza kulturnih društev 427 Prosvetna zveza 382 76 641 2 000 641 48 000 26 000 V letu 1938 so iaele 4 prosvetne zveze: V zajetnost, Zveza knečkih fantov in deklet, Zveza kulturnih društev in Prosvetna zveza nad 100. 000 članov v okoli 1. 000 društvih, V letu 1940 sao ineli v Sloveniji 6. 363 raznih društev. Od teh je bilo 789 kulturnoprosvetnih in 232 pevskih in glasbenih društev. Ostala društva pa so bila stanovska, dijaška, akadeaska, telesnovzgojna, športna in še razna druga«Ta društva so priredila v letu 1939 4. 150 kulturnih in športrtih prireditev, in sicer; Društveno delo na Priaorskea, ki je bilo posebno živahno in števi Ična zelo aočno že pred letoa 1914, je bilo obnovljeno takoj po končani vojni in prav kai/lu osredotočeno v zvezi 'Ljudski oder1 v Trstu. To zvezo so ustanavJli sle venski dtUvci že leta 1905. Za* radi svojih valitib uspehov pred vojno in progresivnega delavskega gibanja* ki je nastopalo proti novia gospodarjea - okupatorje«, j« »Ljudski oder1 postal ■atica ljudskoprosvetnega dela v zasedenea Slovenske« Pri aorju. V pfvMi obdobju, po mohodi tvi 10 se z Ijudskoprosvet.• no dejavnost jo ukvarjale palitične organizacije 0 F, AFŽ in sindikati; . Po letu 1947 .so pričeli organi zira, ti sindikalna i. ladiaaka in druga kulturnouMtniška druitv«* Njihovo dela je vodila Ljudska prosveta ket poseben. flrgan zs orgaaUitsno ljudsko prosvetljevanjein poaač posaaaznie kulturni« druitvoa. 2e v letu 1951 in 1952, ko ae je uvajalo v podjetja delavsko laiaupravljanja, . je aastala velika potreba po izobraževaaju delavcev* Zate so v letu 1952 ustanovili delavska kulturnouaetaiška društva Svoboda, ki so se v kratka« času razvil« v ločna društva z vodilno vlogo v kulturnoprosvetni dejavnosti v Sloveniji. Poleg Svobod so ves ta čas obstajala Se društva Ljudske prosvete , kar pa sni« in drugia zaradi delitve aoči ni bi Prireditve Število i SKUPAJ Draaati čne Glasbene športne Akadeaije in proslavo Kulturne predstave Izredni filai Predavanja Razstave 4 150 100 2 612 240 396 450 42 219 168 23 62*7 5, 8 9, 6 10, 8 1, 0 5, 3 M 0, 6 lo v korist. Zaradi tega je izredni kongres Svobod in Ljudske prosvete, ki je bil konec oktobra 1955, odločil, da se združijo prosvetna društva in Svobode v enotno organizacijo: Zvezo Svobod in prosvetnih društev Ena izeed glavnih nalog zveze je, da poaaga društvo«, da bodo postala sočno kul tu monoliti čno žarišče v delavskih centrih in na vasi. Kaše delovno ljudstvo kaže za prosvetno delo živo zaninanje ter se udejstvuje v različnih kulturnoprosvetnih sekcijah. Za sedaj so najbolj razvite dr»atske in gladbene sekcije. V zadnjes času pa se posveča, »nogo pažnje izobraževalnie odsekoa, v katerih se. i}odo oblikovali kadri, ki bodo lahko uspešno sodelovali v naš«« družbenem upravljanju. Težiti «oraM. fiaftreč. za te», da se bodo naši delovni ljudje z deloa * društvih stresli zaostalosti, razširili obzorje in kaltum raven, > se vsestransko izobrazili in postali sposobni graditelji socializsa in ustvarjalci socialističnih družbenih odnosov. Leto Društva Odseki Prireditve člani Člani na 10. 000 prebivalcev 1939 1951 1952 1953 1954 1955 1 021 770 • # • m 664 7n 912 3 318 • • • 1 632 2 003 2 426 2 852 6 751 8 407 8 662 82 660 75 893 81 680 87 079 552 • • • 500 532 566 Kulturno unetniška in kulturno prosvetna društva 1939 in 1951 do 1955 V letu 1953 je delovalo v Sloveniji 696 kulturnouaetnišklh in kulturnoprosvetnih društev, in sicer 693 v slovenskea, 3 pa v nadžarsfce« jeziku. Društva so ioela 1. 632 odsekov in sicer največ dr«aattkih, številni pa so bili tudi pevski in instru«entalni odsek i. V društvih je bilo včlanjenih 75*893 članov, led njiai okoli 43 J žensk. V primeri s prejšnjisi leti se je število društev v letu 1954 nekoliko zianjšalo. V vsej Sloveniji je v tei letu delovalo 664 kulturnoprosvetnih in kulturno u■etnišklh društev, in sicer 657 v slovenskem, 1 v hrvatske«, 5 v nadžarsken in 1 v italijanske« jeziku. Kljub nekoliko tanjšeiu številu društev se je v letu 1954 v priaeri z leto« 1953 povečalo število odsekov za 28 % in Število uietniških prireditev za 26 %. Število odsekov je v te« letu naslednje; Odseki SKUPAJ Drasski Pevski Mešani Moški Ženski Mladi nski Likovni Literarni Reci taci jskl Folklorni Števi lo 2 003 649 611 239 191 89 92 12 27 45 112 100 32, 2 30, 6 11, 9 9, 6 *, 5 ^, 6 0. 6 1, * 2, 3 5, 6 Odseki Instruamtalni Tacburaški Sodbeni Godilni Jazz Haraonlkarski Plesno baletni Pionirski Lutkovni Ostali Števl lo 338 108 99 . 72 39 20 14 88 90 17 46, 9 5, 4 5, 0 3, 6 1, 9 1, 0 0, 7 4, 4 *, 5 0, 8 Tudi v te« letu so najštevilnejši draaatski, pevski in instrumentalni odseki. Pevski zbori so razdeljeni po vr stah na aešane, aoike, ženske In mladinske zbore, in sicer; 6 Pevski zbori SKUPAJ Mešani zbori Moški zbori Ženski zbori Mladinski zbori Števi 1o 611 239 191 89 92 % od vseh odsekov 100, 0 39, 3 31, 2 14, 6 H, 9 30, 6 11, 9 9, 6 *. 5 4, 6 Struktura odsekov v letu 1954 Drugi odseki 20, 3X Instrumentalni odseki 16, 9£ Dramski odseki 11, 1% Pevski odseki 30 ,6 1 Večina aktivnih društvenih članov deluje v pevski h zboženski v aanjši Mri igrajo na glasbila in se pretež rih, igralskih in instruientalnih skupinah. Medtem ko je dele! žensk v igralskih skupi nafi in pevskih zborih večji kot dele! soških, je dele! soških v instruneotalnih skupinah večji od deleža žensk, kar poaeni , da no udajstvujejo na odru in v pevskih zborih. Precejšen del«! aktivnih članov iaajo razan oaenjenih še pionirski odseki. Čeprav se pionirji zbirajo večinona v pionirskih odredih po šolah, so tudi v nekaterih društvih še posebni pionirski odseki. Aktivni člani po odsekih 1954 Odseki Draaski Pevski Likovni Literarni Reci taci jski Folklorni Instrumentalni skupaj Taaburaški Godbeni Godalni Jazz Harnonikarski Plesno baletni Pi oni rski Lutkovni Ostali Dele! aktivnih članov v % skupaj aoški ženske '39, 6 34, 6 0. 4 1. 2 1, * M 12, 6 3. 5 5, 9 1. 6 0, 7 0, 9 0, 7 6, 8 2. 2 3. 3 37, 6 32. 1 0, 4 1, 2 1, 1 3. 1 18, 6 3, 8 10. 2 2, 4 1. 2 1. 0 0, 3 5. 1 2, 0 4. 3 42, 0 37, 9 0, 4 1, 2 1. 7 5, 6 4. 8 3. 2 0, 3 0, 5 0, 1 0, 7 1. 3 9, 0 2. 4 1, 3 Razen folklornih plesnih skupin, ki delujejo kot odseki kulturnih društev in ki jih je bilo v letu 1953 127» v letu 1954 pa 112, deluje v Ljubljani pod vodstvoa Glasbeno narodopisnega instituta akadeaska folklorna plesna skupina "France Marolt" , katere nanen je uaet niško prikazovanje ljudskih plesov, godbe in pesai in tudi zbiranje izvirne narodne folklore, Akadeaska folklorna skupina iaa v svojea' sestavu skupino za ples in petje, taaburaški zbor in kmečko godbo. Število aktivnih članov je po letih naslednje: 7 Itto 1952 1953 195* 1955 ples skupaj moški ženske W 3 L. Odseki po vrstah delovanja Z3 M > 9 C > O O L. O) O (O u Q> .i nstruaentalni fO O KO (O -O a (O C (D (O 1. C o o 1) LR SLOVENIJA • ' b Celje Črnooelj Gori ca Kočevje Koper Kranj Krško Ljubljana mesto Ljubljana okol. Ljutomer Maribor mesto Maribor okolica Murska Sobota Novo sissto Postojna Ptuj Radovljica Sežana Slovenj Gradec Šoštanj Tolmin Trbovlje 664 2 003 649 611 12 2 100)0 32, 2 30, 6 0, 6 1, 75 10 25 13 14 42 11 37 61 31 23 55 38 35 25 35 19 16 28 14 32 25 217 73 26 11 84 22 35 13 44 13 122 42 35 11 115 25 187 63 99 30 97 18 181 62 64 4 35 9 12 41 14 37 55 33 33 46 2 103 42 2 4 1 90 35 77. 23 106 35 69 21 39 12 2330 26 17 18 91 28 26 44 14 18 72 27 27 70 29 19 45 112 338 108 99 72 39 20 14 88 90 17 2, 3 5, 6 16, 9 5, 4 5, 0 3, 6 1, 9 1, 0 0, 7 4, 4 4, 5 0, 8 4 1 1 1 1 1 6 4 26 5 2 16 - 2 1 7 9 12 5 11 18 6 23 32 2 10 14 7 5 18 3 14 29 7 7 3 7 6 12 10 14 9 2 1 1 1 6 1 6 9 7 5 13 6 5 9 21 11 2 5 2 1 19 5 19 10 9 8 1 5 2 8 6 2 10 6 3 4 8 1 2 2 5 5 2 7 3 3 2 3 4 2 1 3 3 9 2 4 6 3 2 2 4 4 1 4 5 2 2 6 19 1 3 1 2 2 2 4 1 12 1 1 8 1 7 8 3 6 1 - 5 m m 1 2 3 16 2 6 5 3 11 D a) • absolutno b) ■ struktura 10 Finančno poslovanje Dohodki in izdatki kulturno • unetniških in kulturno prosvetnih druStev od 1»1. 1954 do 31. 12. 1954 V tisočih din Okraj LR SLOVENIJA Celje Črnomelj Gori ca Kočevje Koper Kranj Krško Ljubljana nesto Ljubljana okolica Ljutoser Dohodki 121 782 10 829 356 3 611 1 711 1 026 7 615 2 603 18 465 11 481 4 710 Izdatki 101 606 9 139 182 3 448 997 950 5 702 1 975 16 832 9 403 4 292 Okraj Maribor testo Maribor okolica Murska Sobota Novo mesto Postojna Ptuj Radovljica Sežana Slovenj Gradec Šoštanj Toliin Trbovlje Dohodki 6 222 10 663 2 001 1 931 5 241 3 553 8 334 1 030 2 349 1 873 2 533 13 645 Izdatki 4 438 9 567 1 486 1 638 3 488 3 058 6 727 921 1 708 1 573 2 283 11 799 Dodatek Kulturno - prosvetna društva 1955 po okrajih (Popis po stanju 31. 12. 1955) (Upravno • teritorialna razdelitev po aesecih 1955) SKUPAJ Celje Gorica Kočevje Koper Kranj Ljubljana Maribor Murska Sobota Novo aesto Ptuj Trbovlje Kft 3 U 94 .92 19 46 72 89 108 65 38 39 52 Odseki po vrstah delovanja a> >+4 <0 i. o NI -s s o jO 1» o ■ o -M o C "5 % L. m ta o u. o a> m z -4-» 09 CO -O o C C o C > o 714 2 426 177 668 680 20 11 22 72 112 378 24 107 106 49 291 290 64 123 266 325 448 193 131 111 31 10 6 7 24 18 88 88 78 113 19 28 70 15 39 68 30 106 18 64 80 106 99 8 15 39 39 42 30 25 2 1 9 10 3 4 8 10 15 6 4 9 9 2 5 11 19 25 9 13 4 35 35 10 32 50 55 73 27 15 16 14 19 4 1 4 15 20 9 9 7 2 11 3 3 - 3 - 8 15 13 - 38 24 9 6 4 184 10 57 55 2 1 1 3 6 30 11 SKUPAJ i Celj« Gorica Kočevje Koper Kranj Ljubljana Maribor Murska Sobota Novo mesto Ptuj Trbovlje Čl am skupaj r: (aktivni in podporni) vsi 8 806 7 983 2 013 3 531 8 124 13 986 2k 307 5 191 3 193 3 655 6 290 hnske aktivni vsi žensk« Dejavnost v času od 1. 1. do 31. 12. 1955 tečaji Stevi lo obiskovalci javne prireditve števi lo 87 079 36 379 48 075 20 320 h 158 3 461 835 1 281 3 287 5 493 9 904 2 536 1 618 1 604 2 202 5 783 4 176 1 305 2 550 5 504 7 645 8 608 4 003 2 548 2 080 3 873 2 444 1 843 524 938 2 296 2 982 3 525 1 938 1 316 1 059 1 455 426 31 11 30 9 42 153 55 15 36 25 19 11 405 8 662 395 319 643 187 1 107 4 779 1 281 428 876 702 688 1 172 683 182 246 1 078 1 633 1 718 539 407 j 286 718 obisko. valci 1 900 046 292 923 162 381 29 450 63 259 225 918 322 234 369 995 107 522 86 899 60 200 179 265 Dohodki in izdatki v tisočih din Dohodki Izdatki vsi lastni (od članarine , prireditev) subvencije in podpore vsi osebni materialni 158 665 80 120 78 545 137 453 16 695 120 758 LJUDSKE UNIVERZE Splošni pregled . Pred prvo svetovno vojno so prevzenala druitva v svoj delokrog tudi skrb za izobraževanje s predavanji in tečaji. Najbolj se je takrat uveljavilo delavsko izobraževalno društvo "Ljudski oder1 v Trstu (ustanovljeno leta 1905). Tu je Inel nekaj svojih znaeenltih predavanj Ivan Cankar (n. pr. "Slovensko ljudstvo in slovenska kultura" itd. ) V dobi med obema vojnaaa se je ta način izobraževanja še bolj razširil in je postal tudi bolj sistematičen, ker je bila potreba po znanju vedno večja. Poleg predavanj in tudi izobraževalnih tečajev v društvih so delovala samostojna društva z imenom "Ljudska univerza" . Te izobraževalne ustanove so bile v Ljubljani »Mariboru, Celju, Ptuju, Kranju ter v Studencih pri Mariboru, kjer }e delovala edina slovenska delavska: "Ljudska univerza" . Iz statističnega, pregleda njihovega dela za leto 1939/40 prinašamo naslednje podatke; 12 Ljudsko univarze 1940 Kraj SKUPAJ Ljubljana Maribor Celje Ptuj Kranj Studenci Ljudske univerze Predavatelji 118 15 43 18 6 15 21 Predavanja 117 15 41 23 S 11 21 Obiskovalci vsi 16 m 2 454 5 562 1 940 800 2 000 3 358 na 1 predavanje 138 163 135 85 133 182 159 Po osvoboditvi se je ta ljuiskoprosvetna dejavnost nočno razširila po številu in oblikah dela. V prvih letih je delovalo sicer večje število samostojnih V prineri z let on 1940 je bilo število ljudskih univerz v letu 1954 29 krat večje, število predavanj povečano za okoli 14 krat, število obiskovalcev pa za okoli 9 krat, število predavanj in obiskovalcev se je torej veMedrepubliška Še bolj kakor v Sloveniji, kjer je šolstvo razaerona visoko razvito, skrbijo druge republike za čia širšo izobrazbo delovnih ljudi s predavanji in tečaji. Iz naslednjega pregleda sledi, da je dejavnost ljudskih univerz v Jugoslaviji zlasti v Srbiji, Bosni in Her Ijudskih univerz, ki so pozneje prešle v okvir kulturno • prosvetnih društev. čalo počasneje kot pa Število ljudskih univerz. Razveseljivo tudi ni dejstvo, da povprečen obisk na 1 predavanje v zadnjih letih pada in da je v letu 1954 precej nižji kot pa pred vojno. prieerjava cegovini ter črni gori zelo široko zasnovana s številniai predavanji in obiskovalci. Medtem ko je v Sloveniji in Makedoniji obiskal predavanja ljudskih univerz vsak deseti prebivalec, je obiskal v Hrvitski vsak peti, v Srbiji, Bosni in Hercegovini in črni gori pa celo vsak četrti prebivalec. Ljudske univerze, samostojne in nesaaostojne 1940, 1946 - 1955 Leto Ljudske univerze Predavanja Obiskovalci vsi naj predavanje 1940 1946 1947 1948 1949 1950 1951 1952 1953 1954 1955 6 72 78 106 72 72 80 162 234 176 207 117 • • • 793 3 427 1 319 782 933 2 318 2 860 1 716 1 950 16 114 106 638 256 074 109 445 73 616 97 800 204 887 142 622 136 919 138 • • • 134 75 82 94 104 89 • •• 83 70 13 Ljudske univerze v FLRJ 1954 Predavanja in tečaji Univerze Predavanja Obi sirova let (v tisočih) FLRJ 1 905 26 945 3 390 Srbija Hrvatska Slovenija Bosna in Hercegovina Makedonija 9W 12 712 1 563 493 6 864 804 176 1 716 142 143 3 540 641 82 1 170 131 Črna gora 67 943 109 Ljudske univerze skrbe za izobrazbo svojih članov oziroma obiskovalcev s prirejanjem raznih predavanj in tečajev. Hed predavanji so najbolj obiskovana znanstvena. . Od tečajev je bilo v letih 1952 do 1954 večina, t. j. 57* 84 2 jezikovnih. Razen jezikovnih tečajev so ljudske univerze prirejale še tečaje za pouk različnih predmetov, kot so n. pr. oateniatika, fizika, strojepisja, stenografija, knjigovodstvo itd; Še posebej pa so poMaibni razni poljudnoznanstveni, zdravstveni, vzgojni in drugi tečaji oziroM seminarji , ki so jih prirejale zlasti ljubljanske ljudske univerze. Tak je bil n. pr. ciklus predavanj imenovan 'Šola za starše" . V letu 1954 je 151 tečajev tujih jezikov obiskovalo 3. 659 udeležencev, med njimi 55 t žensk. Med udeležen in poučna ter gospodarska in družbena predavanja, ki so imela v letih 1952 - 1954 največji odstotek udeležencev: ci jezikovnih tečajev je bilo največ zanimanja za angleščino in nemščino, saj so ta dva jezika poučevali v večini tečajev in sta imela največ poslušalcev. Te čaji iz francoščine, italijanščine, esperanta In drugih jezikov pa so bili maloštevilni. Mreža ljudskih univerz je razpredena po vseh okrajih. Kjer ne delujejo samostojne, imamo ljudske univerze v okviru društev. Kot že omenjeno, pa njihova aktivnost v zadnjih letih ni posebno velika, kar se kaže v vedno manjšem številu predavanj in obiskovalcev* Vrsta predavanj 1952 Leto 1953 1954 SKUPAJ • 100, 0 100, 0 100, 0 Gospodarsko^ družbena ,18, 1 17, 6 28, 5 Znanstvena in poučna 27, 4 19, 0 40, 5 Zdravstvena 15, 4 11, 5 16, 4 Druga 39, 1 51, 9 14, 6 14 Sanostojne ljudske univerze 1954 po okrajih Okraj Predavanja in tečaji »kupaj a> ■*-» MA JD O Predavanja 3 -g I O -M «0 «* C t0 _Ci o. M O 2 C «> >o -5 g o > •» > &. -o N4 o> 3 L. U C« o -O o Tečaji jezikovni drugi U > O H/J O C« »•O JD O LR SLOVENI JA Celje Črnoaelj Gorica Kočevje Koper Kranj Krško Ljubljana oesto Ljubljana okolica Ljutoser Maribor mesto Maribor okolica Murska Sobota Novo aesto Postojna Ptuj Radovljica Sežana Slovenj Gradec Šoštanj Tolain Trbovlje 28 939 6 4 011 758 189 342 100 127 59 482 95 6 679 80 3 43 15 675 10 1 4 14 3 100 14 3 " 1 10 1 550 10 4 5 28 2 080 26 2 13 11 660 11 3 2 407 25 446 316 102 1 42 68 2 954 38 2 20 4 1 69 30 44 59 16 51 22 5 755 1 498 3 381 4 964 419 68 23 38 49 4 3 000 51 1 850 20 29 7 4 24 6 14 26 4 15 35 5 3 6 3 3 1 5 4 32 15 6 4 28 2 6 115 620 3 100 1 550 2 052 660 4 16 5 702 1 427 3 247 4 644 58 3 000 1 791 151 3 659 30 870 5 229 10 5 335 55 8 1 20 6 2 40 23 630 82 1 660 9 150 1 886 30 1 068 53 71 134 210 3 110 - 12 361 59 15 I Ljudske univerze v sestavu kulturno - umetniških in kulturno prosvetnih društev po okrajih 1954 LR SLOVENIJA Celjs Črnonel j Gorica Kočevje Koper Kranj Krško Ljubljana nesto Ljubljana okolica Ljutomer Maribor mesto Maribor okolica Murska Sobota Novo mesto Postojna Ptuj Radovljica Sežana Slovenj Gradec Šoštanj Tolmin Trbovlje O) rsi 1» a> cA 148 13 3 4 2 2 4 7 18 6 8 33 1 4 3 6 6 8 10 5 3 2 Predavanja (O a. a 958 60 18 34 9 12 12 55 42 37 65 208 19 25 9 60 5f 72 73 64 23 9 (/> C i. a> CB JD o. t(0 -o o 299 19 12 6 2 4 1 21 14 15 10 68 18 17 3 20 18 18 13 14 3 3 C (O C c >o o o. 354 23 2 8 3 4 10 13 16 15 38 77 "31 4 26 13 19 40 25 11 4 (O t 182 8 4 15 1 4 1 11 10 •5 11 39 1 5 2' 8 10 14 14 10 O JO CD 83 140 3 788 1 115 1 140 1 327 _ 604 1 072 2 300 14 998 4 284 3 673 13 899 1 433 1 854 910 3 114 3 778 6 482 7 451 7 748 1 150 1 020 16 Samostojne ljudske univerze 1955 Okraj LR SLOVENIJA Celje Gorica Kočevje Koper Kranj Ljubljana Maribor Hurska Sobota Novo aesto Ptuj Trbovlje O O) i/> Predavanja, tečaji in seminarji^' 0> -M KO O ca > o i/i O Predavanja CO O. ° g m -o ^ O p o cn <3 M S c ® >5 -2 3 1 ^ s <= NI ***■ CO C a> co > «3 (O C* co > o _o o Tečaji in seainarji jez > O) kovni O > O co _Q O drugi I T, o > o -XC tO _Q O H 1 120 99 309 760 68 237 76 379 53 ^9 165 3 «7 195 o 3 O O. as c O) > co > O co LR SLOVENIJA Celje Gorica Kočevje Koper Kranj Ljubljana Nari bor Hurska Sobota Novo aesto Ptuj Trbovlje 193 15 10 2 4 20 63 58 6 4 11 1 190 142 67 6 26 160 108 556 31 35 59 333 37 18 7 28 38 165 18 7 15 490 81 24 5 13 84 44 194 8 12 25 186 19 18 1 6 28 19 73 5 4 13 181 5 7 20 7 124 12 6 83 450 12 608 3 840 728 1 785 8 835 7 002 39 826 2 734 1 575 4 517 40 638 4 994 2 149 394 707 4 415 4 033 19 851 1 459 560 2 076 17 1 . ' ! X: = ' : $TI ■■ • -. f1' •' J 1 ^ " '»r* "*™ *-•* r „ 'knjižnice Uvod !i p Slovenske knjižnice so še kaj malo obdelano poglavja naše kulturne dejavnosti. Pregled pomembnejših ljubljanskih knjižnic je prispeval dr. France Kidrič za »Zbornik slovenske univerze 1929, > prvi skupni pregled slovenskih knjižnic po stanju 1930/31 pa je zbrala in objavila dr. Melita Pivec - Štele v "Glasniku Muzejskega društva za Slovenijo" XI 1 1/1932 z dopolnilom v letniku XIV/1933 "Naše knjižnice" /. Ta pregled obsega knjižnice po skupinah: znanstvene in strokovne, šolske ter ljudske in društvene knjižnice. Zadnja leta pred okupacijo (19371940) sd bili ob koncu šolskega leta tudi splošni popisi knjižnic po tej razdelitvi in tako tudi zadnji predvojni popis knjižnic v Dravski banovini po stanju dne 31. avgusta 19W. Popisi naših knjižnic po' osvoboditvi so bili nesiste matični in smo dobili prvi skoraj popolni pregled slovenskega knjižničarstva šele leta 1950 s publikacijo •Slovenske knjižnice" , ki je izšla za W0 letnico prve slovenske knjige. Popisi v naslednjih letih so bili vedno boljši, tako da i mano sedaj o našem knjižničarstvu že docela izdelano statistično podobo^ Knjižnice delimo v tri glavne skupine, in sicer: " f 1. znanstvene knjižnice, 2. javne ljudske knjižnice, in ' 3. šolske knjižnice Po tej razdelitvi smo jih prikazali v naslednjem pregledu in po njej jih bomo obravnavali tudi nadalje v treh ločenih pregledih. , . Knjižnice 1940 in 1952 do .1955 Leto ' skupaj znanstvene* Knji žnice javne ljudske šolske za učence za učno osebje 1940 1952 1953 1954 1955 Knji žnice Knjižni sklad Knjižnice Knjižni sklad Knjižnice Knjižni sklad Knjižnice Knjižni sklad Knjižnice Knjižni sklad 2 802 2 227 384 3 769 3 617 • ♦ • 3 645 2 938 016 3 692 3 224 986 26 - 799 554 1693) 1 618 627 ' 34 1 362 5833) 34 1 463 2003) 34 1 536 128 855 581 715 683 374 732 668 624 070 653 662 610 662 759 593 950 305 346 1 469 1 471 • • • 1 493 372 956 1 513 454 171 971 540 769 1 448 1 444 • • • 1 465 43 9 250 ' 1 483 475 094 1) 1) Upoštevane knjižnice za učno osebje v šolah in na 2) Znanstvene in strokovne knjižnice '3) Celokupni sklad znanstvenih knjižnic \ * Znanstvene in strokovne knjižnice - splošni pregled Pojem znanstvene in strokovne knjižnice je še nerazčiščen. Načrt zakona za to vrsto ustanov opredeljuje naloge in obseg znanstvenih in strokovnih knjižnic " ' tako: znanstvene knjižnice zbirajo, hrani jo, obdelu: jejo in dajejo v uporabo gradivo za znanstveno 'deTo • ajih in višje izobraževanje: strokovne knjižnice pa skrbit o • t " jo za izpopolnjevanje v stroki. Knjižni sklad teh knjiznfc mora obsegati vsaj 2. 000 znanstvenih ali strokovno - znanstvenih knjig. Te knjižnice mora voditi strokovno usposobljeno osebje po splošno veljavnih načelih. ■ ••V. (v ^ 19 V smislu teh določil je bil izveden tudi popis te vrste knjižnic za leti 1953 in 1954. V primerjavi z leto« 1940 je bi 1o stanje tako: 1940 26 znanstvenih knjižnic 1953 341) • ■ 1954 34 ■ ■ ^Seznaa knjižnic za popis je bil sestavljen v soglasju z Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Popis za leto 1940 je zajel v Ljubljani 16 knjižnic, v Mariboru 6, v vsej ostali tedanji Sloveniji pa saio 2 knjižnici s knjižni« skladoa čez 10. 000 knjig. Popisani sta bili tudi knjižnici v Celju s 60 in v Nove« Mestu s 618 knjigaai« Popis za leto 1950 je aed znanstveni «1 in strokovniii knjižnicani zajel poleg 413 učiteljskih knjižnic (glej poglavje šolske knjižnice) še 260 ostalih knjižnic pod tem naslovo«. Društvo bibliotekarjev Slovenijo, ki je opravilo ta popis, pravi na str. 7 do 8 že iaonovane knjige 'Slovenske knjižnice1, da se je v zvezi z razvrstitvijo knjižnic "pokazal ne lahek problea klasifikacije knjižnic po vrstah in tipih zato, ker ti pojii pri nas še niso ustaljeni" in ker niaajo "oznake knjižnic (n. pr. arhivalna, strokovna, upravna, znanstvena itd. ) pri nas svoje dokončne oblike in znanstvene ute■eljitve" . Tako so torej uvrstili, z oziroi na funkci« jo, knjižnice v podjetjih, uradih in ustanovah a«d znanstvene in strokovna knjižnica, s čiaar ja bilo do V letu 1954 je aed znanstveniii knjižnicaai 5 osrednjih knjižnic (in sicar Narodna in univerzitetna knjižnica, Knjižnica Slovanske akadeaije znanosti in uaatnosti, Slovanska knjižnica, Centralna knjižnica Vrhovnega sodišča LRS in Knjižnica Izvršnega sveta ljudska skupščine LRS), 11 knjižnic univerze in akadeaij (Centralna aedicinska knjižnica, Centralna tehniška knjižnica, Knjižnica ekonoaskega oddelka pravnoekonoaske fakultete, Knjižnica pravnega oddelka pravnoekonoaske fakultete z 11 knjižnicani inštitutov in seilnarjev, Knjižnica fakultete za agronoaijo, gozdarstvo In seženo število 673 knjižnic te vrste z 1, 701. 145 zvezki knjižnega sklada. Popis Zavoda za statistiko LR Slovenije je pri popisu za leto 1952 obdržal isti kriterij in je zajel 168 znanstvenih in strokovnih knjižnic, a je v specifikaciji po vrstah označil za osrednje znanstvene knjižnice (Univerza, Akadeaija in študijske knjižnice) saao 27 knjižnic. Popis za 1954 pa je zajel 23 knjižnic v Ljubljani (pri čeaer velja pripoaniti, da sao knjižnice seminarjev In inštututov Univerze, Akadeaije in visokih šol računali kot enoto po fakultetah ali ustanovah) izven Ljubljane pa 11 knjižnic. Visok prirastek po drugi svetovni vojni gre na račun pokrajinskih študijskih knjižnic (skupaj 9 knjižnic), ki so bile z izjeio aariborske in koperske ustanovljene po osvoboditvi, s čiaer se je Izpolnila dolgoletna potreba po siotrnl razširitvi te vrste kulturnih inštitucij izven središča tudi v pokrajinske centre. Knjižni sklad po številu knjig oziroaa del je bil izkazan: leta 1939 798, 876 knjig in brošur, * 1953 1, 214. 570 del oziroma naslovov, " 1954 1, 285. 720 del oziroaa naslovov. Poglajao sedaj rezultate, ki sao jih dobili s popisom za lato 1954. veterinarstvo, Knjižnica Akadeaije za Igralsko umetnost, Študijska knjižnica Akadeaije za glasbo, Knjižnica filozofskega oddelka filozofsko - prirodoslovno aateaatična fakulteta s 13 knjižnicaai inštitutov in saainarjev, Knjižnica prirodoslovno aateaatičnega oddelka filozofsko • prirodoslovno aateaatične fakulteta z 11 knjižni ca«i inštitutov in seainarjev, Knjižnica teološke fakultete), 6 auzejskih knjižnic: (Muzajska knjižnica, Knjižnica Etnografskega auzeja, Knjižnica Prirodoslovnega auzeja, Knjižnica Muzeja narodna osvoboditve LRS, Knjižnica Slovenskega šolskega Znanstvena knjižnica 1954 Vrsta knjižnica štev i lo knjižnic Od teh so bile ustanovljene leta pred 1919 19191940 19411944 19451953 1954 SKUPAJ Splošne narodna in univerzitetne Centralna akadealja znanosti Študijske Specialne 34 1 1 9 23 6 1 • 1 4 12 • 1 1 10 2 14 20 auzsja in Knjižnica Pokrajinskega muzeja v Mariboru), 9 študijskihpokrajinskih knjižnic (v okrajih Celje, Gorica, Kranj, Maribor - mesto, Novo mesto, Postojna, Ptuj, Slovenj Gradec - Ravne, Koper), 3 specialne knjižnice (Arhivalna knjižnica Glasbenonarodopi snega inštituta, Knjižnica Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo LRS v Ljubljani in Knjižnica Inštituta za tuberkulozo na Golniku). Od navedenih knjižnic jih je bilo H ustanovljenih po osvoboditvi, H v razdobju med obema vojnama oziroma med vojno, 6 pa do konca prve svetovne vojne oziroma pred letom 1919. Vse knjižnice inštitutov in seminarjev tako tehniške, filozofsko - pri rodoslovno - matematične in pravno - ekonomske fakultete smo upoštevali v naših pregledih kot 1 enoto, oziroma kot 3 samostojne knjižnice. Celokupni sklad Znanstvene knjižnice 1954 po številu del - naslovov in predmetov Dela - naslovi , predmeti 1954 SKUPAJ Dela - naslovi (knjige) Časopisi Listi Rokopisi Plakati Foto - kopije Geografske karte Mi krofi lini Slike Ostalo Znanstvene knjižnice 1954 po velikosti knjižnega sklada Knji žnice po števi 1u del in časopisov SKUPAJ Do 500 Števi lo 501 do 1 001 do 2 501 do 5 001 do 1 000 2 500 5 000 10 000 10 001 do 50 000 50 001 do 100 000 100 001 do 500 000 Nad 500 000 34 3 4 2 21 2 1 1 števi lo 1 463 200 1 285 720 51 928 5 789 27 290 18 607 13 199 20 079 10 680 15 112 14 796 100, 0 87, 9 3, 5 0, 4 1, 9 1. 3 0, 9 1. 4 0, 7 1, 0 1, 0 Znanstvene knjižnice 1954 po velikosti celokupnega sklada Knjižnice po številu celokupnega sklada Števi lo SKUPAJ Do 500 • 501 do 1 001 do 2 501 do 5 001 do 1 000 2 500 5 000 10 000 10 001 do 50 000 50 001 do 100 000 100 001 do 500 000 Nad 500 000 34 2 4 2 22 2 1 1 Med celokupnim skladom imajo knjižnice v letih 1952 22 ali 2/3 vseh knjižnic je bilo v letu 1954 srednjedo 1954 največ del -knjig, povprečno 87 %\ 13^ pa je ga obsega z 10 000 do 50 000 deli in predmeti ,8 knjižostalih predmetov, med katerimi je največ časopisov, nic je bilo manjših, 4 pa so bile večje, rokopisov, geografskih kart in plakatov. 21 Število vseh del in predmetov v knjižnicah 195^ 11, 8 J 23, 5 % 1001 do 10000 10001 do 50000 nad 50000 6MŽ Medrepubliška priaerjava Znanstven« knjižnice 195^ v FLRJ po republikah Knjižnice FLRJ Ljudska republika Srbija Hrvatska Slovenija Bosna in Hercegovina Makedoni ja Črna gora SKUPAJ splošne speci alne javne (odprte) interne (zaprte) 583 30 533 85 498 209 7 202 35 m 2) 242 7 235 24 218 3) 34 11 23 22 12 1) 42 1 41 1 41 47 1 46 1 46 1) 25 knjižnic Filozofske in prirodoslovnomatematične fakultete je upoštevanih kot 1 enota, enako je upoštevanih 11 knjižnic Pravne in 11 knjižnic Tehniške fakultete. 2) 32 knjižnic Medicinske fakultete je upoštevanih kot 1 enota. 3) 5 knjižnic ni zajetih, ker niso dostavile podatkov. Znanstvene knjižnice 1955 po okrajih Okraj Dela, naslovi , predeeti dela, naslovi časopisi (revi je) časniki (listi ) rokopisi plakati fotokopij« geografske ( karte drugo aikrori Ini slike in grafika, drugo) LR SLOVENIJA Celje Gorica Kočevje Koper Kranj Ljubljana Maribor Murska Soboti/ Novo mesto Ptuj Trbovlje 34 1 330 495 1 1 2 2 22 3 1 1 1 35 337 15 000 79 820 22 408 050 253 72 862 • • • 18 672 36 143 54 521 678 316 719 471 49 457 937 1 378 565 13 378 211 1 080 143 40 11 596 279 29 27 284 42 1 126 26 682 354 • • • 79 24 247 6 614 2 860 200 13 119 438 « • • 803 213 9 859 70 1 6 53& 382 • • • 2 876 22 i) Knjižnica je šele v nastajanju, zaradi tega ni točnega pregleda o skladu. 24 847 81 100 500 21 571 1 267 • « • 500 828 51 497 410 500 45 376 66 • • • 5 145 Znanstvene knjižnice 1955 po vrstah Vrsta knjižnice MM C Od teh «5 C dela - naslovi casopu (revi je) Delaj naslovi , predmeti časniki listi rokopisi plakati fotokopi je geografske karte drugo(ffli krofi liti , slike in grafika, drugo) SKUPAJ Spltšne: Narodna in univerzi - tetna knjižnica Knjižnica Slovenske ikadeiije znanosti in usetsosti Hestfie in pokrajinske knjižni ce Specialne; KijjSInice muzejev Knjižnice vlsskih šol Druge speti alne knjiž ni c« 34 23 11 12 12 - 1 1 1 1 10 10 22 11 5 11 k 3 11 1 8 1 330 ^95 5^ 521 13 37& 27 284 24 247 9 859 24 847 51 497 908 249 11 316 1 781 2 408 15 640 3 683 8 607 15 064 618 963 2 500 14 572 3 800 274 714 5 016 1 781 1 806 4 512 354 2 831 7 943 2 500 1 000 602 11 128 3 329 3 276 6 121 422 246 43 205 U 597 24 876 8 607 6 176 16 240 36 433 123 898 31 307 250 646 9 '♦69 47 702 2 429 5 154 6 322 10 42 3 370 104 3 213 15 062 5 234 1 960 12 988 21 273 121 24 824 3 4 112 39 98 Javne ljudske knjižnice • splošni "pregled Pred nekako 50 Itfti se je med Slovenci začelo sistematično ustanavljanje javnih ljudskih knjižnic. Podatkov o stanju teh knjižnic ob začetku prve svetovne vojne ni, približna ocena se glasi 500 knjižnic z okoli 150. 000 knjiga«?. Ob koncu vojne je bilo na Primorskess po oce ni 200 knjižnic s 60. 000 knjigami, ki so propadle zaradi fašističnega nasilja. To je bil prvi veliki udarec za naše ljudsko knjižničarstvo. V Dravski banovini so bile ljudske knjižnice v okviru prosvetnih organizacij. Za leto 1927 so nam znani naslednji podatki o številu društev, knjižni in knjižnih zalog: Naziv zveze SKUPAJ Svoboda Zveza kulturnih društev Prosvetna zveza Zveza kmetskih fantov in deklet Društev Knjižnic Knjig 868 36 427 382 23 415 18 189 200 8 249 000 168 000 80 000 1 000 Knjižnice v letu 1940 Knjižnic Knjig i n brošur Izposojenih knjig Skupaj Javne ljud ske knjižnice v šoli Društvene knjižnice Ostale javne knjižnice 855 167 506 182 581 715 31 976 267 105 282 634 726 579 24 042 212 9 25 48 9 6 1 2 23 Po ljudske® štetju iz leta 1931 je imela Dravska banovina 1, 144. 298 prebivalcev, na eno knjižnico j« torej prišlo 1. 340 prebivalcev. Povprečni knjižni sklad vsake knjižnice je znašal 680 knjig in brošur. Banovina je imela v tem času 403 občine in tako sta prišli na vsako občino po dve knjižnici ali nekaj več. Ker je bil povpreček knjižne zaloge vsake knjižnice 680 knjig in brošur, naj bi torej inela vsaka občina v Dravski banovini nekaj nad 1. 400 knjig in brošur Ijudskoprosvetnega knjižnega fonda. Med okupacijo je bilo po splošni oceni uničenih okoli 300. 000 zvezkov knjižnega sklada javnih ljudskih knjižnic, od tega velika večina v tistem delu Slovenije, ki so jo zasedli Nemci. Od osvoboditve do leta 1950 je bilo nekaj popisov javnih ljudskih knjižnic, toda rezultati teh popisov nam niso znani, oziroia so nezanesljivi. V letih 1952, 1953 in 1954 je izvršil popise Zavod za statistiko LR Slovenije. Javne ljudske knjižnice 1952 do 1954 Leto Knjižni ce Knjige in brošure Izposojene knjige Ljudske knjižnice na 10. 000 prebivalcev 1952 1953 1954 683 668 653 374 732 624 070 662 610 1 188 381 1 343 465 1 418 271 5 4 4 Javne ljudske knjižnice 1952, 1953, 1954 Skupaj 6ot 4o 2q _ 1952 1953 >x\ 1954 v. g' . W O C3 CD O O O CJ s o CD CD O O CNJ O CD m CD tO O o LTJ un Csj CD -o o CD O O CD tO LO m -o CNJ Po popisu v letu 1954 smo imeli v Sloveniji: knji žni c knji g del izposojenih knjig bralcev čitalnic 653 662 610 550 718 1 418 271 90 267 71 Knjižni sklad Po številu knjig so bile knjižnice v letu 1954 razdeljene takole; 150 200 250 500 50 do 101 do 151 do 201 do 251 do 501 do 1000 1001 do 2000 2001 do 3000 3001 do 5000 nad 5000 100 l(njig 653 40 65 70 62 189 112 57 26 14 18 100' ? 6, 1 10, 0 10, 7 9, 5 28, 9 17, 2 8. 7 4. 0 2. 1 2. 8 Poleg gornjih 653 knjižnic je bilo v omenjenem letu še 9 knjižnic z do 50 knjigami, ki jih pa v naših pregledih zaradi majhnega števila knjig nismo upoštevali. Razmerje med manjšimi knjižnicami (dO 500 knjig)in večjimi knjižnicami (nad 500 knjig) se je v letu 1954 v primeri z leti 1952 in 1953 popravilo v korist večjih knjižnic. V zadnjem letu smo imeli namreč le še okroglo 2/3 manjših knjižnic, medtem ko jih je bilo v letu 1952 še 79 % in v letu 1953 71 %. Knjižni sklad naših javnih knjižnic torej iz leta v leto narašča, vendar še ni dosegel zadovoljive višine, kajti na splošno velja, da mora imeti vsaka življenja sposobna javna knjižnica vsaj 500 knjig. V letu 1954 so imele knjižnice 66. 107 knjig knjižnega prirasta, kar pomeni, da je prišlo na 1 knjižnico v Sloveniji povprečno 101 knjiga prirasta. To pa ni veliko. Pretežni del (82 %) knjižnega prirasta so pridobile knjižnice z nakupom, okrog 18 % knjig pa sp dobile v dar od posameznikov ali kolektivov. Vsaka knjižnica ima med svojimi knjigami določeno šte. 24 vilo knjig, ki so bodisi zastarele in bralci ne segajo več po njih, bodisi toliko izrabljene, da jih je -treba izločiti iz prometa. Število teh knjig, ki jih imenujemo "tudi mrtvi del knjižnega sklada, je znašalo v letu 195^ po oceni 89. 328 ali 13Ž celokupnega knjižnega sklada. Posebno veliko število nerabnih knjig i«ajo zlasti velike knjižnice v mestih Ljubljani(22375 knjig), Mariboru 8. 125 knjig), Celju 7. 263 knjig) in še v nekaterih industrijskih okrajih. Za obnovitev naših knjižnic bi bila torej nujno potrebna čin večja smotrna nabava knjig, ki pa je seveda odvisna od finančnih sredstev. Nekoliko so v zadnjem času olajšale nabavo knjig nekatere naše založbe, ki so organizirale velike knjižne akcije in omogočile cenejši nakup raznovrstnih knjig. Med javnimi knjižnicami je nad polovico takih, ki za svoje poslovanje nimajo primernih prostorov. Posebno na deželi je mnogo knjižnic v šolskih razredih, kon ferenčnih sobah, v sobah, ki se uporabljajo za druge namene, v barakah itd. Zaradi tega, ker niso imele prostorov, nekatere knjižnice v letu 1954 sploh niso delovale. V knjižnicah je tudi precejšnje pomanjkanje strokovnega kadra. Posebno na podeželju nastopajo kot knjižničarji javnih knjižnic predvsem učiteljiinučiteljice, ki jih je 47 % od celokupnega števila knjižničarjev. Ostali knjižničarji so po poklicu delavci(l5 %), uslužbenci z nižjo izobrazbo (H£), uslužbenci s srednjo izobrazbo (7 %), kmetje (S %), gospodinji (5jt) dijaki in študenti (4^), uslužbenci z visoko izobrazbo (1 %), knjižnic pa je brez knjižničarja. * Le nekateri izmed knjižničarjev so navedli, da imajo nekaj mesečni knjižničarski tečaj. Od delavcev je največ knjižničarjev v Tolminu in Kranju, od kmetov pa v Tolminu in Murski Soboti ter Sežani. Javne ljudske knjižnice po okrajih 1954 Okraj Knji žnice Dela Knjige Preči tane knjige Bralci Čitalnice pri knji žnicah LR SLOVENIJA Celje . Črnomelj Gorica Kočevje Koper Kranj Krško Ljubljana mesto Ljubljana okolica Ljutomer Maribor mesto Maribor okolica Murska Sobota Novo mesto Postojna Ptuj Radovljica Sežana Slovenj Gradec Šoštanj Tolrai n Trbovlje 653 66 7 17 U k 57 20 U 51 29 11 48 29 39 28 35 14 28 47 19 59 15 iT 550 718 49 442 3 929 10 929 15 747 2 779 41 442 12 104 119 815 31 319 14 554 40 122 23 695 25 084 14 407 16 085 13 555 31 148 11 891 20 747 7 563 28 213 16 148 662 610 56 572 4 216 15 118 19 128 3 959 48 068 12 969 157 425 38 964 16 737 46 26 4 26 021 28 171 17 851 19 561 18 456 37 306 14 364 24 406 8 346 29 954 18 754 1 418 271 98 213 2 002 50 039 36 317 1 262 87 233 20 797 536 772 68 389 27 292 159 624 36 529 34 770 19 294 24 443 21 203 61 593 14 782 30 656 6 080 41 515 i 39 466 90 267 9 429 448 1 601 1 826 155 5 922 3 663 15 360 5 433 3 561 6 550 6 391 2 934 3 046 1 867 2 755 3 971 1 945 4 865 751 4 050 3 744 71 4 1 4 4 1 3 2 4 4 3 1 1 2 5 2 3 8 11 1 2 3 2 # ^upoštevanih ni 9 knjižnic z do 50' knjigami. Javne ljudske knjižnice po okrajih 195^ (koeficineti ) Okraj Prebivalci na 1 knjižnico Bralci na 1 knjižnico Števi lo knjig na 1 knjižnico Števi lo knjig na 1000 prebivalcev Števi lo prečitanih knjig na 1000 prebivalcev LR SLOVENIJA Celje Črnomelj Gorica Kočevje Koper Kranj Krško Ljubljana mesto Ljubljana okolica Ljutoaer Maribor mesto Maribor okolica Murska Sobota Novo mesto Postojna Ptuj Radovljica Sežana Slovenj Gradec Šoštanj Tolmin Trbovlje 2 330 2 2V7 3 5« k 099 ~ 2 ^59 8 933 1 «5 3 6 VI 10 325 2 398 1 681 7 t50 2 2kl 3 2W 1 700 1 702 , 2 277 3 M 1 1« 1 092 1 829 671 3 373 138* 139 6^ % 131 39 104 184 098 107 123 595 133 101 78 67 79 284 69 104 40 69 250 1 015 832 602 889 1 366 990 843 648 11 245 764 577 4 206 542 971 458 699 527 2 665 513 519 439 508 1 250 435 370 170 217 555 111 588 178 1 089 319 343 565 241 299 269 411 232 774 449 476 240 757 371 932 643 81 718 1 055 35 1 067 286 3 713 559 560 1 950 339 370 291 513 266 1 278 462 598 175 1 049 780 Nekateri pretežno poljedelski pa tudi industrijski okraji kot n. pr. Tolmin, Sežana, Ljutomer, Novo mesto, Postojna, Slovenj Gradec, Kranj imajo razmeroma gosto omrežje javnih ljudskih knjižnic, medtem ko imajo mesta Celje, Ljubljana in Maribor redkejšo mrežo, saj odpade v mestih na 1 knjižnico največje povprečno število prebivalcev. Prav ta mesta pa imajo na 1 knjižnico tudi največje povprečno število bralcev, medtem ko je v podeželskih knjižnicah zelo nizko. Knjižni sklad naših knjižnic je razmeroma majhen, saj pride v Sloveniji v letu 1954 1 knjiga približno komaj na vsakega drugega prebivalca. Le knjižnice v Ljubljani imajo približno toliko knjig, kolikor je v Ljubljani prebivalcev. Če primerjamo število prečitanih knjig s prebivalci, vidimo, da je povprečno vsak prebivalec Slovenije pre čital povprečno 1 knjigo, vsak Ljubljančan povprečno 4 knjige, Mariborčan 2, prebivalci okrajev Radovljica, Kranj, Kočevje in Tolmin po 1 knjigo, v vseh okra jih pa je prečital povprečno 1 knjigo le vsak drugi, tretji, oziroma četrti prebivalec; v okraju Črnomelj in Koper pa le vsak 12. oziroma vsak 28. prebivalec. Iz tega lahko zaključimo, da največ čitajo ljudje v mestih in industrijskih krajih, najmanj pa ljudje v izrazito poljedelskih krajih. Vsaka knjiga je v 1 letu povprečno 2 krat izposojena, izposojena pa naj bi bi la vsaj 4 krat. Prečitane knjige na 1000 prebivalcev po okrajih v letu 195^ Ljubljana mesto Maribor mesto Radovljica Kranj Kočevje LR SLOVENIJA Trbovlje Gori ca Celje Slovenj Gradec Ljutomer Ljubljana okolica Postojna Sežana Murska Sobota Maribor okolica Novo eiesto Krško Ptuj Šoštanj Črnomelj Koper f//////////m////////////////////////////m vmmmmm v///////////////////////* m/f////////////////f/i TMMm m//mm m/mm (//m////// w///m mnm '77777777771 v////m mm f////A 2 a Prečitanih 0 knjig 5oo looo 15oo 2ooo 25oo 3ooo 35oo 'fOOO Medrepubliška primerjava Javne ljudske knjižnice v 18^*195^ v FLRJ po republikah Knjižnice FLRJ Srbija Hrvatska Slovenija Bosna in Hercegovina Makedonija Črna gora SKUPAJ od tega po številu knjig 50 do 250 251 do 500 501 do 1000 1001 do 2000 2001 do 3000 3001 do 5000 nad 5000 Knjižnice s čitalnico Dela v tisočih 4 138 1 505 1 168 .693 122 87 139 2 19* 3 ttl 1 706 500 527 307 228 54 38 52 1 m 1 514 1 078 «2 304 171 76 20 22 33 661 864 653 237 189 112 57 26 14 18 71 551 401 162 87 70 41 16 6 19 227 301 90 28 12 15 13 5 6 11 55 125 210 126 49 18 9 1 1 6 66 86 27 Enako kakor v Sloveniji imajo tudi ostale republike razen Makedonije največji delež manjših knjižnic z do 500 knjigami , in sicer: FLRJ Srbi ja Hrvatska Sloveni ja Bosna in Herceg. Makedoni ja Črna gora % 0 T 20 -J 1 1 1 40 60 80 100 V Makedoniji pride na 1 knjižnico največje število del, kar je razualjivo, saj posnemamo iz prednjih izvajanj, da ima prav Makedonija relativno največji delež velikih knjižnic z nad 500 knjigami. Če pa primer jamo števik) del s številom prebivalcev, pa ima Slovenija v javnih ljudskih knjižnicah relativno največje število knjig oziromaHel. Dcslej smo pri ljudskih knjižnicah obravnavali v glavnem zvezek - knjigo, v medrepubliški primerjavi pa se, zaradi pomanjkanja podatkov o številu knjig v ostalih republikah, poslužujemo števila del. Med številom knjig - zvezkov in številen del ni velike razlike. Kot eno delo razumemo celotno vsebino ene publikacije istega avtorja in z istim naslovsra, ne glede na to, v kolikih knjigah. zvezkih je tiskana. Če obsega neko delo dve ali več knjig - zvezkov, štejemo to kot 1 delo. (N. pr. Marxov ■ Kapital je tiskan v 3 knjigah - zvezkih, vse tri knjige štejemo kot 1 delo). Mreža javnih ljudskih knjižnic je relativno najgostejŠa v Črni gori in Sloveniji, kjer pride na 1 knjižnfco najmanjše število prebivalcev, najredkejša pa je v Makedoniji, kar sledi iz naslednjega pregleda: Ljudska republika FLRJ Srbija Hrvatska Sloveni ja Bosna in Hercegovina Makedonija Črna gora Števi lo prebivalcev na 1 knjižnico Števi lo prebivalcev na 1 čitalnico 4 106 4 090 3 652 2 330 7 091 12 560 1 998 7 7U 6 270 5 956 21 15* 12 526 23 707 6 358 Iz istega pregleda vidimo tudi, da imata Nakedoni jain Slovenija relativno najmanjše število knjižnic c čitalnicami, medtem ko jih imata Hrvatska in Srbija največ. Ljudska republika FLRJ 832 Srbija 887 Hrvatska 801 Slovenija 844 Bosna i n Hercegovi na 751 Makedoni ja 1 389 Črna gora 410 Števi lo del na 1 knjižnico Na 1000 prebivalcev 203 216 219 367 106 96 205 Zaključek Javne ljudske knjižnice so pomembne ustanove z velikimi nalogami, ki vzgajajo in izobražujejo delovno ljudstvo in s tem izvršujejo važno kulturno poslanstvo. Za j uspešno delovanje pa jim je treba zagotoviti dobro organizacijsko in ekonomsko osnovo, kajti videli smo, da vse njihove težave in pomanjkljivosti izhajajo predvsem iz pomanjkanja rednih finančnih sredstev in iz pomanjkanja enotnega strokovnega vodstva knjižnic. Dobro uspevajo lahko le tiste knjižnice, ki razpolagajo z rednimi finančnimi sredstvi. To so predvsem mestne in okrajne knjižnice, medtem ko podeželske knjižnice le životarijo. Dejstvo, da knjižnice ne morejo nabavljati knjig, vpliva negativno tudi na našo zalsžniško dejavnost, saj leži v skladiščih naših založb za več sto milijonov dinarjev neprodanih knjig. Naše ljudske knjižnice tudi nimajo enotnega strokovne' ga vodstva - bibliotečnega centra, ki bi skrbel za celotno bibliotečno problematiko in organizacije. Poleg tega imajo naše knjižnice, kakor je razvidno iz prednjih podatkov, tudi slabe prostore, premalo čital ni c in premalo strokovnega kadra. 28 Dodatek ! Javne ljudske knjižnice 1955 Okraj Knjižnici s števi Ion knjig skupaj 50 do 100 101 do 150 151 do 200 201 do 250 251 do 500 501 do 1000 1001 do 2000 2001 do 3000 3001 do 5000 nad 5000 LR SLOVENIJA Celja Gorica Kočevje. Koper Kranj Ljubljana Maribor Murska Sobota Novo mesto Ptuj Trbovlje 662 97 79 18 37 72 Ik 102 48 43 kk 48 34 6 k 1 7 4 4 4 2 58 10 8 1 4 5 3 5 8 3 2 9 54 10 6 2 1 2 5 7 6 4 6 5 57 11 14 5 3 5 194 31 24 5 8 20 19 34 12 15 18 8 132 12 12 3 10 17 13 25 13 11 8 8 68 7 7 4 5 9 10 13 2 3 4 4 23 7 2 4 2 4 1 3 20 22 1 1 1 2 4 8 2 2 Okraj Knjižnice Dela Knjige - zvezki Prebrane knjige Bralci Knjižnice s čitalnico LR SLOVENIJA Celje Gorica Kočevje Koper Kranj Ljubljana Maribor Murska Sobota Novo mesto Ptuj Trbovlje 662 97 79 18 37 72 74 102 48 43 44 48 645 737 73 386 43 99V 15 398 29 030 85 528 190 316 91 296 37 910 21 078 22 481 35 320 759 "593 84 116 47 773 22 589 38 923 96 449 230 325 107 037 42 904 25 225 24 792 39 460 1 599 619 90 887 63 792 42 588 79 143 178 383 648 862 296 053 55 648 30 940 36 151 77 1' 72 130 938 42 336 3 968 2 300 5 358 13 704 24 561 16 229 6 229 3 870 4 196 8 185 61 4 10 4 6 6 9 6 5 5 2 4 Prirastek in odpad knjižnega sklada 1955 v LR Sloveniji Knjižničarji 1955 Posle knjižničarja opravlja Skupaj knjižnic delavec kmet dijak študent učitelj profesor* Števi lo 662 86 42 24 5 303 3 100, 0 13, 0 6, 3 3, 6 0, 8 45, 8 0, 5 Posli knjižničarja opravlja uslužbenec z nižjž šolo uslužbenec s srednjo šolo uslužbenec z visoko šolo gospodinja ostali knjižnice brez knjižničarjev St«. vi lo 'JI 65 2 41 10 10, 7 9, 8 0, 3 6, 2 1, 5 10 1, 5 Prirastek knjižnega sklada skupaj nakupt darovi Knjig« po katerih bralci ne segajo več 101 543 79 820 21 723 111 158 Prostori knjižnic 1955 I na knjižnica priaeren prostor? skupaj da ne 662 260 402 29 Šolske knjižnice - splošni pregled Po statističnem pregledu knjižnic ob koncu šolskega l«ta 1939/«) je bilo v Dravski banovini naslednje število šolskih knjižnic: Vrsta knjižnice Knji žnice Knjige in brošure Izposojene knjige SKUPAJ Šolske knjižnice za učence Šolske knjižnice za učno osebje Okrajne knjižnice za učno osebje 1 921 950 937 34 846 115 305 m 502 1« 38 627 726 m 660 '80 63 560 2 608 Okupator in vojne razmere so najbolj uničujoče pos4Q> le prav v šolske knjižnice. S točnimi podatki, o med vojno uničenih šolskih knjižnicah, sicer ne razpola% gaao, vemo pa, da so v prvih povojnih, letih te knjiž nice kljub povečanju števila šol in učencev le počasi obnavljali in da so šele v šolskem letu 1951/52 presegle število šolskih knjižnic, ki smo jih imeli pred vojno v šolskem letu 1939/W. Stanje šolskih knjižnic je bilo v letih 1952 do 1954 naslednje: ' Vrsta Šole Knjižnice po letih^) 19522) za učence za učno osebje za učence 953 za učno osebje 1954 za ucence za učno osebje SKUPAJ Osnovne šole Osem letne šole Gimnazije Nižje strokovne šole Srednje strokovne šole Srednje šole za učno osebje Umetniške šole nižje in srednje Posebne šole (za defektne) Šole za odrasle 1 429 1 110 190 79 18 8 15 14 5 1 408 1 076 192 86 .14 8 13 13 6 1 471 1 140 4 187 76 18 9 18 14 5 1 444 1 108 4 192 85 15 13 15 4 1 493 1 147 6 193 78 16 24 15 7 1 465 1 112 6 192 91 14 7 22 15 6 1) Po stanju 30. junija 2) Okraj Koper ni upoštevan §o1ske knjiinjc8 v LR Sloveniji 1954 SKUPAJ Osnovne šole Osem letne šole Gimnazije Nižje strokovne šole Srednje strokovne šole Srednje šole za učno osebje Umetniške šole Posebne šole Šole za odrasle Kn skupaj 1 493 1 147 6 193 78 16 7 24 15 7 i žnice za učence wm knjig ms 300 kn fad 300 »knjig Knjižni sklad Knjižnice za učno osebje skupaj do 100 knjig 3f * knjig nad 300 knjig Knjižni sklad 396 3 853 727 3 82 27 3 4 4 3 244 67 3 99 33 13 7 15 6 1 372 965 176 498 1 732 116 528 29 792 20 485 9 248 13 404 3 981 1 297 1 465 1 112 6 192 91 14 7 22 15 6 319 249 13 35 2 11 4* 5 691 595 3 53 29 1 6 4 455 268 3 126 27 12 6 5 7 1 439 250 257 312 1 906 118 015 26 280 20 454 5 221 3 829 4 988 1 245 30 V šclskeiB letu 1953/54 smo imeli v Sloveniji 1. 6H šol za splošno, strokovno in umetni fto izobrazbo, kar pomeni, da je imela skoraj vsaka šola po dve knjižnici, in sicer eno za učence, drugo pa za učitelje. Vendar je treba težiti za tem, da bo imela svojo knjižnico sleherna šala. Na 1 knjižnico za učence je prišlo povprečno 156 učencev, na 1 knjižnico za učno osebje pa povprečno 7 učiteljev. Slabše je stanje, ki se tiče knjižnega sklada knjižnic. Pri več kot treh četrtinah (76 %) šolskih knjižnic knjižni sklad ne znaša niti 300. V letu 1954 je bil delež knjižnic po številu knjig naslednji; v Sole, učenci, šolske knjižnice za učence in knjižni sklad v šolskem letu .1939/40 in 1953/54 % Knjižnice po števi lu knjig Skupaj Do 100 knjig 101 do 300 knjig Nad 300 knjig Knjižnice za učence Knjižni ce za učitelje 100*0 26, 6 57, 0 16, 4 100, 0 21, 8 47, 1 31, 1 16ot 14o - 12o loo 8o bo 4o 2o 0. . Od celokupnega knjižnega sklada v knjižnicah za učence je odpadlo na 1 učenca 1, 6 knjig, od knjižnega sklada v knjižnicah za učitelje pa na 1 učitelja 44 knjig. 1 šole učenci Šolsko leto 1939/40 1953/54 šolske knji žnice za učence knjižni sklad šolskih knjižnic za učence Medrepubliška primerjava nam kaže, da je imela v letu 1954 največje absolutno število šolskih knjižnic za učence |n učno osebje ljudska republika Hrvatska, re f Medrepubliška primerjava lativno. (število knjižnic na 1 šolo) pa jih je imela največ ljudska republika Slovenija. V omenjenih dveh republikah je tudi število učencev na 1 knjižnico najmanjše, torej najbolj ugodno. Šolske knjižnice v letu 1954 po republikah Vrsta šole FLRJ Srbija Hrvatska Slovenija Bosna in Hercegovina Makedoni ja Črna gora Knjižnice za učence Osnovne šole Osemletne šole Gimnazi je Ni žje strokovne šole Srednje strokovne šole Srednje šole za izobrazbo učnega osebja Umetniške šole (nižje in srednje) Posebne šole Šole za odrasle 11 053 8 337 1 265 549 485 166 69 76 39 67 2 959 1 697 772 192 166 65 26 22 4 15 3 472 2 893 263 51 149 48 19 13 15 21 1 493 1 147 6 193 78 16 7 24 15 7 1 936 1 662 66 76 68 21 11 6 2 24 888 710 111 28 17 11 4 6 1 305 228 47 9 7 5 31 Šolske knjižnice v letu 195^ po republikah (nadaljevanje) Vrsta šole FLRJ Srbi ja Hrvatska Sloveni jg Bosna i n Hercegovi na Makedoni j a Črna gora Knjižnice za učno osebje Osnovne šole Osemletne šole Gimnazi je Nižje strokovne šole Srednje strokovne šole Srednje šole za izobrazbo učnega osebja Umetniške šole (nižje in srednje šole) Posebne šole Šole za odrasle 10 22k 7 836 1 151 512 379 136 62 57 41 50 2 279 1 227 690 161 92 54 22 15 7 11 3 277 2 748 256 49 129 38 18 8 14 17 1 465 1 112 6 192 91 14 22 15 6 2 009 1 774 62 74 49 20 4 2 16 756 618 87 27 10 5 4 1 438 357 50 9 8 5 Knjižnice za učence in učno osebje na 1 Šolo ' Knjižnice za učence na 1 šolo Knjižnice za učno osebje na 1šolo Učenci na 1 knjižnico Učeno osebje na 1 knjižnico '1. 2 0, 6 0, 6 192 7 0, 8 0, 4 0, 4 278 14 1, 6 0, 8 0, 8 141 5 1, 8 0, 9 0, 9 156 7 1, 6 0, 8 0, 8 173 4 0, 9 0, 5 0, 4 206 8 1, 0 0, 4 0, 6 195 5 Dodatek Šolske knjižnice v LR Sloveniji 1955^ SKUPAJ Osnovne šole Osemletne šole Gi mnazi je Nižje strokovne šole Srednje strokovne šole Srednje šole za učno osebje Nižje in srednje umetniške šole Posebne šole Šole za odrasle Šole Knjižnice za učence števi lo knjižni sklad Knjižnice za učno osebje števi lo knjižni sklad 1 644 1 180 8 200 130 17 7 52 26 24 1 513 1 150 8 193 85 16 7 26 18 10 454 171 227 580 '3 678 141 168 31 084 16 581 9 547 16 318 5 936 2 279 1 483 1 120 7 193 91 13 7 26 18 8 475 094 279 242 2 744 129 628 27 314 19 520 6 155 „3 944 5 330 1 217 Po stanju 30. junija 32 GLEDALIŠČA UVOD Odrsko udejstvovanje slovenskega ljudstva sega, kolikor nam je doslej znano, že v 16. stoletje. Tedaj so po raznih krajih Slovenije uprizarjali pasijonske igre in kasneje tudi druge nabožne predstave. V 18. stoletju so obiskale naše kraje tuje gledališke skupine, ki so budile potrebo po lastnen odrskem udejstvovanju. Leta 1765 je bilo v Ljubljani že prvo deželno gledališče in v njem so leta 1789 uprizorili že tudi prvo slovensko igro, t. j. Linhartovo veseloigro 'Županova Micka" . Tako je bil postavljen temeljni kasen slovenske dramatike in s tem tudi gledali Skega oderskega udejstvovanja, ki je dosegalo med Slovenci v vseh dobah velike uspehe. V naših nadaljnjih pregledih delimo slovenska gledališča v tri skupine: V iadnjem predvojnem letu smo imeli v bivši Dravski banovini le k stalna gledališča, od teh dve poklicni v Ljubljani in Mariboru in dve polpoklicni v Celju in Ptuju. Skupni povprečni obisk na 1 predstavo je bil 329, posamezna gledališča pa so imela razen ljubljanske opere vsa podpovprečen obisk. 1. stalna poklicna in polpoklicna gledališča 2. stalna otroška gledališča in 3. amaterska gledališča. Stalna poklicna in polpoklicna gledališča - splošni pregled ' . . i Iz področja slovenskega poklicnega gledališkega udejstvovanja so statistični pregledi vse do zadnjih let pred osvoboditvijo pomanjkljivi ali pa jih sploh ni. Slovensko poklicno gledališče smo imeli v Ljubljani (od leta 1892 dalje^s prekinitvijo od 19H do 1918) in v Trstu (od 1907 do 1920). V okviru predaprilske Jugoslavije sta bili stalni poklicni gledališči le narodni gledališči v Ljubljani in Mariboru (ustanovljeno leta 1919). Naslednja tabela nam daje vpogled v delo a« področja slovensko glodaližko motnosti v gledali JM sezoni . 1939/40. Povsem drugačno podobo nam kaže pregled o razvoju gledališč v letih po osvoboditvi, tako po številu gledaliških ustanov, sedežev in predstav, kakor tudi po višini obiska. Poklicna in polpoklicna gledališča v gledališki sezoni 1939/40 Gledališča Šte vilo Prostori (sedoži in stojišča) Predstavo Obiskoval ci Obiskovalci na 1 predstavo Osebje vse skupaj ženski! umetni ško upravno tehnično pomožno SKUPAJ Poklicna Narodno gledališče, Ljubljana 4 2 173 688 227 034 329 329 88 178 29 44 78 Drama Opera 626 688 242 219 69 153 91 078 285 415 Narodno gledališče, Maribor Polpoklicna Mestno gledališče, Celje Dramsko gledališče, Ptuj 388 195 59 445 304 273 198 15 17 4 858 322 2 500 146 243 60 26 62 18 28 108 31 11 7 11 11 32 10 26 38 12 2 2 33 Poklicna in polpoklicna gledališča 1938/39 in 1946 do 1954/55 Leto oziroaa gledali ška sezona^ Gledali šča Prostori (sedeži in stojišča) Predstave Obi skovalci vsi v tisočih na 1 predstavo Osebje skupaj umetni ško tehni eno admi nistrativro 1938/39 1946 1947 1948 1949 1950 1951 1951/52 1952/53 1953/54 1954/55 8 8 8 8 9 11 11 10 10 9 2 586 4 326 4 400 4 419 4 556 4 767 5 672 5 559 5 419 5 386 4 926 665 1 109' 1 034 1 106 1 200 1 135 1 326 1 319 1 535 1 782 1 733 221 406 450 479 575 514 544 506 602 663 678 332 336 436 433 479 453 410 382 392 374 391 304 • • • 856 920 580 704 935 853 836 868 870 190 • • • 640 690 379 465 643 563 536 539 531 114 • • • 216 230 201 239 292 237 53 242 58 271 58 277 62 1) V letih 1946 - 1951 so podatki prikazani po koledarskih letih, za vsa ostala leta pa po gledaliških sezonah. Število stalnih gledališč je v letih po osvoboditvi v primeri z zadnjimi predvojnimi leti več kot dvakrat poraslo. Gledališčem v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju, ki so delovala pred vojno, so se pridružila še naslednja poklicna in polpoklicna gledališča: Mestno gledališče v Ljubljani (ustanovljeno 1949), Prešernovo gledališče v Kranju (1950), Gledališče Slovenskega Primorja v Postojni (1950), Šentjakobsko gledališče v Ljubljani (1920), Mestno gledališče na Jeseni cah( 1945) in Ljudsko gledališče v Kopru (1951). V gledališki sezoni 1954/55 se je združilo gledališče Slovenskega friraorja v Postojni z Ljudskim gledališče« v Kopru vLjudsko gledališče s sedežem v Kopru, S povečanjem števila gledališč je bilo v gledališki sezoni 1954/55 v primeri s sezono 1938/39 prib1iJno2 krat povečano tudi število prostorov (sedežev in stojišč), število predstav in obiskovalcev pa celo3krat Povečan je bil tudi povprečni obisk na 1 predstavo, ki je bil sicer največji v letu 1949, je pa še danes približno za 20 % večji kot pred vojno. Končno je bilo približno 3 krat povečano tudi število v gledališčih zaposlenega osebja. tisoči 7oo 5oo 3oo 2oo 6 5 1, 5 1, 0 o, 6 skoval / /prffstori (sedeži in stojišča) predstave I -L. L 3 O" ) O" ) s co O) O csj co 4lO lo to ir> T— cnj co tflo io ir> ir> cr> cn cd cd Medrepubliška primerjava Iz medrepubliške primerjave stalnih gledališč v gle' dališki sezoni 1953/54 je razvidno delovanje sloven skih in ostalih jugoslovanskih gledališč. 34 Poklicna in polpoklicna gledaTišča v sezoni 1953/54 po republikah Ljudska republika KJ KO a> > O L. 03 O. 4-' 40 fcC/> T 1953/54 Poklicna opera drama Mestno gledali šče, Celje Prešernovo gledališče, Kranj Slovensko narodno gledališče, Ljubljana Mestno gledališče, Ljubljana Slovensko narodno gledališče, Maribor Gledališče Slovenskega PrimorjajPostojna Polpoklicna Mestno gledališče, Jesenice Ljudsko gledališče, Koper Šentjakobsko gledali šče, Ljubi j ana Okrajno gledališče, Ptuj 1954/55 Poki i ena Mestno gledališče, Celje Ljudsko gledališče, Koper Prešernovo gledališče, Kranj Slovensko narodno gledališče, Ljubljana Mestno gledališče, Ljubljana Slovensko narodno gledališče, Maribor opera drama Polpokli ena Mestno gledališče, Jesenice Šentjakobsko gledališče, Ljubljana Okrajno gledališče, Ptuj 10 5 386 4 500 886 6 3 673 3 107 566 1 782 316 664 548 128 047 374 1 323 194 543 299 94 028 411 419 414 700 600 426 564 550 637 345 359 372 4 926 3 548 419 445 414 700 600 406 564 637 369 372 369 354 50 60 540 160 440 160 426 - 474 504 90 46 147 125 210 224 259 252 106 33 18 21 10 10 8 94 45 446 32 282 150 180 90 879 82 717 110 140 31 655 10 092 4 393 37 000 7 700 3 187 3 179 28 477 437 200 345 - 339 20 272 100 3 976 950 2 928 620 369 50 345 100 354 60 540 160 440 160 406 - 474 90 1 378 1 048 330 437 200 339 30 272 100 93 130 144 92 1 733 1 383 165 141 158 200 236 223 260 350 82 152 116 4 99 19 26 782 31 444 42 459 20 564 1 820 25 220 6 979 251 677 779 219 588 765 33 124 27 6 14 6 9 32 5 27 49 749 38 925 41 854 115 412 92 639 72 770 177 416 89 014 17 233 46 36 4 25 417 9 620 33 936 8 764 3 900 9 400 1 333 66 510 8 697 1 181 7 516 309 258 715 406 319 437 299 4 1 713 1 393 320 459 122 121 249 34 019 264 288 242 295 224 142 160 391 133 463 425 301 276 266 575 393 327 680 255 213 306 220 37 Po obsegu in delovanju je največjeSlovensko narodno gledališče v Ljubljani, ki ima v svojem sestavu dramo, opero in balet. V zadnjih treh gledaliških sezonah je bil obisk opernih predstav v ljubljanski operi povprečno za 51 % večji od obiska dramskih predstav v ljubljanski drami. To dejstvo potrjuje v svetu splošno veljavno pravilo, da so operne predstave za gledalce privlačnejše od dramskih. V sezoni 195V55 se je število gledalcev v operi v primeri s sezono 1953/54 nekoliko zmanjšalo, za kar pa ni razlog v zmanjšanju obiska v gledališču samem, temveč so v preteklem letu znatno povečala obisk številna večja gostovanja opere (Trst, Zagreb, Celovec, Okroglicaskupaj 37. 000 obiskovalcev), ki jih v zadnjem letu ni bilo. Zaradi tega se je v zadnji sezoni znižal tudi povprečni obisk na 1 predstavo. Vsako predstavo je obiskovalo povprečno 575 obiskovalcev, kar pomeni, da je bila hiša povprečno 82 % zasedena« Zmanjšalo se je tudi število predstav. Nasprotno se je obisk v drami v zadnji sezoni, v pn = meri s prejšnjo, nekoliko dvignil, povprečni obisk na predstavo pa se je prav tako znižal, ker se je povečalo tudi število predstav. Drama je bila povprečno 66 % zasedena. Na sploh pa se Ljubljančani za gledališče vedno bolj zanimajo, kar potrjuje tudi povečanje števila abonentov Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Abonenti Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani 1939/40 in 1946/47 do 1954/55 Gledališka sezona 1939/40 1946/47 1947/48 1948 / 49 1949/50 1950/51 1951/52 1952/53 1953/54 1954/55 Abonenti SNG Ljubljana, opera in drama Indeks porasta 785 2 937 2 913 2 124 -1) 2 166 2 591 3 032 3 607 3 928 100 374 371 270 276 330 386 458 500 Abonenti 4ooo D Ni bilo abonmajev 35oo ■ 3ooo - 25oo 2ooo 15oo looo 5oo S s o CSl crs Lfj -4" -4" LO IfJ LO LO Lr> CD CSJ CO -iT ir> LO LO cd co cr> s cn o -*■ m ur> LO co CD cn CD CD CD CD CD Drugo največje Slovensko narodno gledališče je v Mariboru, ki ima prav tako kakor ljubljansko v povojni dobi v svojem sestavu dramo, opero in balet. Število obiskovalcev tega gledališča se je v poslednjem letu zaradi večjih gostovanj (Ostrožno, Celovec, Trst, Dolnja Lendava)' znatno povečalo, zaradi tega pa se je povečalo tudi število obiskovalcev na 1 predstavo. Število predstav je ostalo približno isto. V svojem delovanju so se posebno v zadnjih dveh letih ugodno razvili še Ljubljansko in Celjsko mestno gledališče ter Prešernovo gledališče v Kranju. Celjsko gledališče je s številnimi gostovanji v podeželskih krajih opravilo važno poslanstvo ter s tem približalo ljudstvu gledališko umetnost. Številna gostovanja sta imeli tudi gledališči v Postojni in Kopru (oziroma po reorganizaciji samo gledališče v Kopru), ki sta kot nekaki potujoči gledališči neutrudno vzgajali in zabavali ljubitelje gledališke umetnosti široiti po Slovenskem Pri morju. Končno so v poslednjih letih delovala uspešno tudi: Šentjakobsko gledališče v Ljubljani, Okrajno gledali^ šče v Ptuju in Mestno gledališče na Jesenicah. 38 r r Pregled dramskih in opernih del, ki so bila v sezonah 1953/54 in 1954/55 najbolj obiskana Zap štev. 1. 2. 3. k. 5. 6. 7. 8. S. 10. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. Avtor Delo Sezona 1953/54 Vi IHar Satacrou Sauvajen Huxley Nestroy Shakespeare S«liškar Molina Tavčar Masssnet Verdi Verdi Fosrster Gounod Švara Pucešni Prokofjev Gluck Verdi Dramska dela Trnjulčica Vi Iharjeve šaloigre Tak, kakor vsi Trinajst jih bo Giocondin nasmeh Ah ta ljubezen šnentana (spevoigra) Rosieo in Julija Bratovščina Sinjega galeba Don Gi 1 v zelenih hlačah Otok in Struga Operna dela Merther Travi ata Rigoletto Gorenjski slavček Faust Prešeren Boheme Zaljubljen v tri oranže I fi geni j a na Tavridi Trubadur Žižek Hihelič Ti«ain - 81a! Goldoni Špicar Tieiayer Go 1 i a Krasna Rostaiid Bruckner Smetana Donizetti Verdi Gounod Verdi Foerster Verdi Puccini Straus Mozart Števi lo gledali šč, ki so delo igrala Sezona 1954/55 Dramska dela Miklova Zala Zlati oktober Kraljevič in berač Lažni k Naj bo stara al pa mlada Mladost pred sodiščem Princeska in pastirček John v zadregi Cyrano de Bergerac Elizabeta Angleška Prodana Nevesta Luci a di Lamermoor Ples v Maskah faust Rigoletto Gorenjski Slavček Travi ata Madame Butterfly Kavalir z rožo Don Juan 1 Operna dela Števi lo predstav 49 39 26 28 21 25 18 20 21 24 31 26 23 20 18 14 16 12 13 10 41 40 23 26 28 42 18 25 21 20 32 27 27 20 21 20 13 14 10 12 Števi lo gledalcev 16 995 13 587 10 614 9 740 8 755 8 060 7 951 7 940 7 758 7 738 16 867 14 346 13 207 13 010 11 250 8 307 7 547 6 241 6 112 6 048 16 154 15 444 11 982 9 682 9 448 9 291 8 657 8 547 8 350 8 131 17 054 16 650 15 541 12 255 11 785 9 784 7 611 7 290 5 763 5 628 39 Iz prednjaga lahko zaključimo, da so bile med dramskimi deli najbolj obiskane mladinske igre, komedije in ljudske igre. Obiskovalci opere pa še vedno najraje poslušajo italijanske opere, ki jih je v vsaki sezoni obiskalo preko 60. 000 gledalcev ali ^5 % vseh opernih poslušalcev. Osebje v stalnih poklicnih in polpi Med baletnimi predstavami je bila v oban sezonah najbolj obiskana Hristiceva "Ohridska legenda^. ki sta jo predvajala ljubljanski in mariborski balet. V sezoni 1953/54 je bilo 20 predstav z 9. 458 gledalci, v sezoni 1954/55 pa 30 predstav z 14. 832 gledalci. i eni h gledališčih v sezoni 1954/55 Gledališča SKUPAJ' Poklicna Mestno gledališče, Celje Ljudsko gledališče, Koper Prešernovo gledališče, Kranj Slovensko narodno gledaDraiaa lišče, Ljubljana Opera Mestno gledališče, Ljubljana Slovensko narodno gledališče, Maribor Polpoklicna Mestno gledališče, Jesenice Šentjakobsko gledališče, Ljubljana Okrajno gledališče, Ptuj vse sk ž Osebje umetni ško igralsko drama sk opera sk balet sk ostalo umetni ško sk 870 837 56 32 29 402 72 246 33 7 12 14 305 290 19 12 10 137 25 87 15 2 7 6 140 139 16 16 13 41 26 27 1 58 58 7 6 6 17 11 158 158 76 76 47 47 29 29 95 45 27 16 11 63 31 20 13 186 178 7 3 2 92 12 62 8 1 1 6 tehnične admi ni ■ strativno sk 30 25 3 1 1 13 2 5 5 sk 277 263 29 10 12 117 30 65 14 4 7 3 82 77 8 4 2 34 9 20 5 62 52 4 3 2 30 9 10 2 4 4 30 25 1 1 1 12 3 7 5 Število vsega gledališkega osebja je ostalo v poslednjih treh sezonah skoraj neizpremenjeno. Nekoliko manj kot ave tretjini osebja je umetniškega (novprečje zadnjih treh sezon 62, 5 ostalo je tehni čno in administrativno. 6, 9? Osebje umetni ško tehnično administrativno 40 Med umetniško osebje štejemo igralsko osebje, to so dramski, operni in baletni umetniki (solisti in zbor) in ostalo umetniško osebje, ki so režiserji, dirigenti, koreografi , scenografi, suflerji, inspicienti (člani orkestra, slikarji kostimov in ostali. Med tehnično osebje štejemo dekoraterje, maskerje, električarje, krojače in ostale. » V sezoni 1954/55 sta imeli Slovenski narodni gledališči v Ljubljani in v Mariboru približno tri četrtini vsega osebja. Vsa ostala gledališča imajo torej razmeroma le malo osebja. Če primerjamo število osebja v poklicnih in polpoklicnih gledališčih, vidimo, da imajo polpoklicna približno le 4 % vsega osebja. Struktura po spolu nam kaže, da je med gledališkim osebjem 35 % žensk, in sicer med dramskimi umetniki 41?» med opernimi umetniki 48 %% med baletnimi umetniki 62?, med ostalim umetniškim osebjem 16 ?, med tehničnim o ZZIS' - -• - - A 62, 5? m ML sebjem 30 %, med administrativnim osebjem pa 48^. Med igralskim umetniškim osebjem je 46 % opernih pevcev, 40 % dramskih igralcev in 14 % baletnih plesalcev. Finančno stanje Gledališča so finančno samostojni zavodi , vendar krijejo svoje izdatke pretežno s subvencijami iz proračuna. Proračunski dohodki so v sezoni 1954/55 narasli v priaeri s sezono 1953/54 za 63 % Prav tako so v iste« razdobju narasli skupni izdatki za 54 %. V sezoni 1954/55 so imela gledališča 80 % dohodkov iz proračuna, 13, 5 % dohodkov od prodanih vstopnic in 6, 5? ostalih dohodkov. Med izdatki pa je bilo 64 % osebnih, 27 % materialnih in 9 % ostalih izdatkov. Poklicna gledališča so imela 95, 5 £, polpoklicna pa 4, 5 % vseh dohodkov. Enako je bilo razmerje tudwa izdatke. Če primerjamo znesek prodanih vstopnic s število« obiskovalcev v gledališčih lahko ugotovimo, da je v navedeni sezoni veljala povprečna vstopnica v vseh gledališčih din 54. - v poklicnih din 56. - v polpoklicnih pa din 44. =. Stalna otroška dledališča Se do nedavnega je bila pri nas edina oblika otroškega gledališča "lutkovno gledališče" , V letu 1948pa so v Radečah ustanovili mladinsko gledališče, kjer igrajo otroci za otroke. V Sloveniji ima lutkarstvo že precejšnjo tradicijo, saj se Siri in uveljavlja le od leta 1920 dalje. Tik pred vojno smo imeli 56 amaterskih lutkovnih odrov, ki so bili med vojno uničeni. Kljub temu je bilo takoj po vojni zanimanje za lutkarstvo veliko in začela so se ustanavljati lutkovna gledalBča v okviru kulturno - prosvetnih, kulturnounetniških in telovadnih društev, pri šolah, zavodih, otroških vrtcih, pri društvih pri jateljev mladine, in pri socialistični zvezi delovnega ljudstva. V letu 1954 je v okviru društev delovalo 89 lutkovnih gladali šč z 902 člani - lutkarji. Od vseh lutkovnih gledališč smo v gledališki sezoni 1953/54 izločili in popisali vsa stalna otroška gledališča, ki prirejajo predstave za otroke. Kot stalna gledališča smo smatrali tista, ki so dajala redno predstave in ki so imela večje število obiskovalcev. Teh je bilo v omenjeni sezoni 12, in sicer 11 lutkovnih in že omenjeno mladinsko gledališče. V gledališki sezoni 1954/55 je delovalo 15 stalnih otrošklh - lutkovnih gledališč. V primerjavi s prejšnjo sezono se je število stalnih lutkovnih gledališč dvignilo, zaradi nedejavnosti ni bilo popisano mladin sko gledališče v Radečah, ki pa je v novi sezoni pričelo zopet redno delovati. Organizacijsko samostojno je le Mestno lutkovno gledališče v Ljubljani, 7 jih deluje v okviru 0PD "Svoboda" , 3 v sklopu kulturno umetniških društev, 3 pri TVD "Partizan" In 1 pri šoli. V zadnji sezoni ni bilo delo lutkovnih gledališč tako živahno kakor v prejšnji, kar vidimo iz tega, da se je kljub povečanemu številu stalnih gledališč zmanjšalo število izvajanih del, predstav in obiskovalca*. (Ud ijvijamirr dali je iilo 53 % del domačega In Kf% tujega izvora. Od 458 vwh predstav jih je bilo 250 ali 55 % igranih na gostovanjih. 69 % vseh obiskovalcev je gledalo predstave na gostovanjih. - Med osebjem je 86 % igralskega in ostalega umetniškega ter 14? tehničnega in administrativnega osebja. Od vseh igralcev je 22, 5 ? otrok. Stalna otroška gledališča v sezoni 1953/54 Prosi«* (sedeži in stojišča Naziv gledališča Gledališča zvajaT ci Predsleve Obiskovalci' Osebje skupaj ženske SKUPAJ Lutkovno gledališče DPO Svoboda, Jesenice Litkovno gledališče DPO Svoboda, Kočevje Mestno lutkovno gledališče, Ljtfffljana Lutkovno gledališče TVD PartizaT, Ljubljana Lutkovno gledališče KUD Jože Hermanko, Maribor Lutkovno gledališče DPD Svoboda« Maribor, Tezno Lutkovno gledališče TVD Partizan, Maribor »Studenci Lutkovno gledališče učite1ji??a Novo mesto Lutkovno gledališče DPD Svoboda, ^Ptu j Mladinsko gledališče, Radeče Lutkovno gledališče DPD Svoboda, Šoštanj Lutkovno gledališče DPD Svoboda, Zagorje 1 2 111 140 100 286 190 173 150 120 40 150 280 432 50 56 600 95 604 351 3 2 8 5 4 5 8 5 1 3 6 6 18 16 369 17 27 29 20 19 15 9 22 39 1 980 1 690 66 415 2 960 4 130 4 858 2 180 1 251 1 540 2 300 4 200 2 100 17 13 38 15 11 13 9 11 10 188 17 9" 154 5 3 9 7 4 7 3 5 6 92 10 3 41 Stalna otroška gledališča v sezoni 1954/55 Naziv gledališča Gledali šča Prostori sedeži in stoji šča Izvajana dela Pred= stave Obiskovalci Osebje sKupaj fenske SKUPAJ Lutkovno gledališče OPD Svoboda, Jesenice lutkovna gledališče DPO Svoboda, Kočevje Mestno Lutkovno gledališče, Ljubljana, Resljeva cssta in Levstikov trg Uikovna gledališče TVD Partizan, Ljubljana, Narodi}! doa Lutkovno gledališče TVD Partizan, Ljubljana, Vi iS Lutkovno gledališče KDO, J. HBrmanko, Maribor Lutkovno gledališče OPD, Svoboda, Maribor, Jezno Lutkovno gledališče TVCT Partizan, Maribor, Tabor Lutkovno gledališče DPD Svoboda, Maribor, Tabor Lutkovno gledališče KUD Štefan Kovač, Murska Sobota Lutkovno gledališče učiteljišča, Novo mesto Lutkovno gledališče DPD Svoboda, Ptuj Lutkovno gledališče KUD Črešnjevec, Slov. Bistrica Lutkovno gledališče DPD Svoboda - Šoštanj Lutkovno gledališče DPD Svoboda II. , Zagorje 15 2 ^9 HO 80 256 190 120 183 200 1« 166 ' 200 M 150 122 «2 50 53 1 1 1 2 8 9 5 6 3 2 1 3 6 3 458 4 3 216 7 13 21 29 8 53 13 9 2 15 26 39 80 hlh 238 520 180 51 6« 1 OSO 1 125 2 700 2 260 m 7 754 2 200 1 500 238 1 356 4 900 2 100 17 1b 43 ip 19 Vi 10 9 31 11 10 10 17 9 86 5 3 10 b 4 6 2 8 1 4 10 3 .Amaterska gledališča Ljudski odrt ali igralske družine imajo pri Slovencih staro tradieijo. Prve igralske družine so nastale že v ?. ad«tku našega društvenega življenja v letu 1848. Njih delo se je po letu 1861 obnovilo v "Čitalnicah" . Igranje na deskah, ki "pomenijo svet" , se je iz mest in trgov vedno bolj Širilo med ljudstvo in je postalo poleg petja ponenben del ljudskega prosvetnega dela. Število igralske skupine po leHh 7oo - 6oo \ 5oo 4oo - 1939 1948 1949 1950 1951 1952 1953 1954 Amaterske igralske skupine po letih Leto Igralske skupi ne Člani Predstave Gledalci Predstave na 1 igralsko skupino Gledalci na 1 tifed&tavc 1939 1948 1949 1950 1951 1952 -m 1954 jaSS 554 332 515 629 770 693 637 649 668 5 041 10 078 12 352 15 642 22 043 20 796 16 581 16 918 2 612 1 171 3 065 3 329 3 727 4 828 4 661 , 4 265^ 3 429 272 175 765 004 805 692 775 116 1 067 440 1 066 283 ♦ t • 738 987 4, ' / 3. 5 6, 0 5, 3 4, 8 7. 0 7, 3 6. 6 5. 1 232 250 242 ?08 221 229 9 9« 216 1) Števi lo je ocenjeno kZ Leta 1939 je čilo na ohsočju tedanje Drawske banovine Je 554 igralskih druži n. Vsaka izned njih je imela povprečno 5 prfcdsta^. levilo obiskovalcem nam ni inanc. Poleg caejijsnib igralskih skupin je bilo še 12 rednih amaterskih ljudskih odm, ki so iieli nad 300 članov in so »prfiorili v sezoni 1938/39 198 predsiav za 41. 719 obiskovalcev. Tudi v no^ti Jugoslaviji i isa ta vrsta ljudskega prosvetnega dela svojš trdne teaelje. Za prva povojna leta ni = nato popolni n podatkov, vendar lahko iz številk, s kateri ei ra^cslagaso, 2aključiio8 da so bili ljudski odri vss čas važna oblika ljudskega prosvetl jevanja. V letih 1948 do 1953 je vsaka igralska skupina odigrala letno povprečno po 6 predstav, vsako predstavo pa si je ogledalo povprečno 229 gledalcev. Amaterske igralske skupine večinoma niso samostojne ustanove, temveč so odseki kulturno » umetniških in kulturno - prosvetnih društev. Razen teh pa deluje še manjše število samostojnih amaterskih gledališč. V naslednjem navajamo nekaj podatkov iz popisa amaterskih igralskih skupin v letu 1953: Okraj LR SLOVENIJA Cel js Črnosslj Gori ca Kočevje Koper Kranj Krško Ljiibljana mesto Ljabljana okolica Ljutomer Maribor mesto Maribor okolica Murska Sobtrta Novo mesto Postojna Ptuj Radovljica Sežana Slovenj Gradec Šoštanj TclaJn Trbovlje Igralske skupine Članov skupaj moški ženske Predstave Obiskovalci 637 66 9 21 11 13 52 18 30 75 32 15 52 35 34 23 28 18 15 28 10 27 25 20 796 1 988 234 604 428 362 2 055 648 961 2 601 1 044 399 1 800 1 137 1 084 704 729 840 260 839 449 868 762 11 115 1 045 126 302 246 192 1 073 336 516 1 470 551 257 944 619 567 376 382 470 123 481 224 397 418 1 9 681 943 108 302 182 170 982 312 445 131 493 142 856 518 517 328 347 370 137 358 225 471 344 4 661 335 43 97 98 30 589 137 366 531 169 114 384 197 264 122 170 258 72 175 52 179 259 1 066 283 67 786 9 240 27 405 23 928 3 000 100 333 31 270 77 740 135 908 3 7 480 27 196 96 118 58 746 66 894 29 278 37 016 63 058 13 598 43 370 14 042 36 771 66 106 V letu 1953 je delovalo 637 igralskih skupin. Vsaka »kupi na je imela povprečno 1 predstav. Posamezno predstavo si je ogledalo povprečno 228 gledalcev. Med člani igralskih skupin je bilo 45 % žensk. Vse igralske skupine so prejele 12, 574. 000 din denarne podpora. Po številu gledaliških skupin, članov in gledalcev je aed okraji na prvem mastu okraj Ljubljana - okolica, na zadnjem pa okraj Črnomelj. Največje število predstav na igralsko družino je bilo v okrajih Radovljica (14), Ljubljana - mesto (12) in Kranj (11). Povprečno število gledalcev na 1 predstavo pa je bilo največje v okrajih Murska Sobota (298), Gorica in Šoštanj, najmanjše pa v okrajih Koper (10), Kranj in Sežana. 43 i Število gledalcev na 1 predstavo 1953 Murska Sobota Gorica Šoštanj Trbovlje Ljubljana okolica Novo mesto Maribor okolica Slovenj Gradec Radovljica Kočevje Postojna Maribor nsgsto Krško Ptuj Črnomelj Ljubljana mesto Tolmin Celje Ljutomer Sežana Kranj Koper Števi lo ■MM' W//M/M/M////////////////////////////////M/////////////////////////ffl7i ■ ■ V /' 1 ' • //////■/////•• '>////• 2 '////V/ /////, ///////////// M ^/7/ ■/ v/ ." ^1 0 5o loo 15o — , 2oo 25o 3oo Na področju amaterske igralske dejavnosti je veliko dela samo pri godnega in prehodnega . V letu 1953 je izmed vseh amaterskih igralskih skupin delalo redno in smotrno 9^ igralskih skupin, ki so imele 23 % vsega članstva, delujočega v igralskih družinah. Te igralskt; skupine sc priredile dobro tretjino vseh predstav, na katerih je bilo 40 % vseh gledalcev, Najvi šje mesto je dosegel okraj Kranj, kjer je 14 odrskih družin z 825 člani. Smele so 236 predstav, ki jih je gledalo 62. 336 ljudi. Sledijo okraji Ljubljana okolica in mesto ter Trbovlje. Na ostale okraje pridejo okoli 3 dru?' ne na sn okraj, vendar pa okraji Črnomelj, Gorica, Sežana in Šoštanj nimajo ^. ' ene take igralske družine. V ]e:u 1954 nismo amaterskih igralskih skupin popisali posebej, temveč le v okviru kulturno - umetniških in kulturno - prosvetnih društev. Zajeli smo 649 skupin s 16. 581 člani, ki sc oskrbeli okoli 4. 000 predstav. Podatkov o obiskovalcih nimamo. Pač pa smo v gledališki sezoni 1954/55 popisali tadi 3 organizacijsko samostojna amaterska gledališča, in sicer: Ljudski oder v Celju, Obrtniško gledališče v Ljubljani in Tolminsko gledališče v Tolminu. Ta amaterska gledališča sestavljajo z amaterskimi igralskimi skupinami, ki so delale v letu 1954, celoto, zaradi tega objavljamo podatke tudi zanje: Amaterska gledališča v sezoni 1954/55 Amatersko gledališče Števi lo Aktivni člani skupaj moški ženske Predstave Obiskovalci SKUPAJ Ljudski oder, Celje Obrtniško gledali šče. Ljubi jana Tolminsko gledališče, Tolmin 107 27 34 46 64 16 20 28 43 11 14 18 174 43 91 40 35 508 13 198 11 200 11 110 44 MUZEJI, UMETNOSTNE GALERIJE, BOTANIČNI IN ŽIVALSKI VRT, ZAVOD ZA SPOMENIŠKO VARSTVO IN ARHIVI Muzeji in uaetnostne galerije - splošni pregled Muzeji so znanstvene in kulturno - prosvetne ustanove, ki sisteijati čno zbirajo, hranijo, znanstveno obdelujejo in raisiavljajo predmete iz prirodoslovnih in družbenih ved. Z razstavljenim' in s poučnimi predavanji izobražujejo »se ljudi, ne glede na starost, šolsko izobrszbo in položaj v družbi; s svojimi študijskiai zbirkami pa dajejo našim znanstveni kon in strokovnjakom možnosti nadaljnjega znanstvenega delovanja. Pred prvo svetovne vojno je bilo torišče muzejev onejeno po kronovinah (Deželni muzej v Ljubljani za Vojvodino Kranjsko), oziroma na zbiranje krajevnih zgodovinskih in prirodnih spomenikov (Celje, Maribor, Ptuj), pri čemer so krajevni muzeji zasledovali predvsem prosvetne in šele v drugi vrsti tudi znanstvene cilje. V bivši Jugoslaviji je šel razvoj muzejev predvsem v sme ri izposlovanja ustreznih prostorov, reorganizacije zbirk in ustanavljanja novih krajevnih in specialnih muzejev. Bivši deželni muzej v Ljubljani je postal osrednji slovenski Narodni muzej, ki ga je v letu 1935 precej razbremenil ljubljanski Mestni muzej. Pokrajinske naloge pa so prevzeli predvsem muzeji v Mariboru, Celju in Ptuju. Prvo slovensko umetnostno galerijo je ustanovilo leta 1918 društvo "Narodna galerija" v Ljubljani. V poznejših letih je. postala Narodna galerija banovinska in nato državna ustanova. Narodna galerija je bila edina slovenska ustanova ts vrste do ustanovitve Moderne galerije v Ljubljani, ki je bila odprta šel« leta 1948, čeprav so začeli z deli za to ustanovo že pred osvoboditvijo. Obema galerijama se je v letu 1953 pridružila še Umetnostna galerija v Mariboru. Muzeji in galerije 1954 po letu ustanovitve: Skupaj do leta 1900 1901 do 1918 1919 do 1940 1942 do 1945 1946 do 1951 1952 1953 1954 37 5 2 12 Najstarejši slovenski muzej je Narodni muzej v Ljubustanovljen leta 1821, nato sledita Mestna mu zeja v Celju (1882) in Ptuju (1893) in Pokrajinski muzej v Mariboru (1903). Muzeji in umetnostne galerije 1939, 1947 do 1954 Leto Muzeji Predmeti vsi razstavljeni Osebje vse znanstveno in strokovno Obiskovalci 1939 18 209 669 76 540 19 10 1947 1948 1949 1950 D 13 18 18 18 1951 23 1952 1953 1954 1955 30 33 37 39 172 852 210 177 281 292 300 877 325 875 352 015 78 140 42 517 39 220 48 71 4 58 253 56 915 64 281 69 63 95 118 128 138 147 190 212 D 42 42 54 69 67 83 93 111 123 46 9 47 53 793 106 665 188 773 153 601 183 748 165 426 245 799 291 637 46 5 203 Povprečen obisk na, 1 muzej 2 608 4 138 5 926 10 487 8 533 7 989 5 514 7 448 7 882 11 928 Obi skovalci v tisočih 3oo 25o. 2oo15o1oo5o I I OJ ro ir> LO in LO LO O" } cn en CT> o* CD ct> rop OO 0" 3 0> CD Upoštevan tudi muzej v Kopru 45 Zadnja leta pred vojno je bilo v takratni Dravski banovini 18 muzejev, ki so obsegali v glavnem zgodovinske, arheološke ter narodopisne in prirodopisne zbirke. V primeri z letom 1939 s« je število muzejev v letu 1954 podvojilo, število obiskovalcev se je povečalo za šestkrat, število osebja v muzejih pa za desetkrat. Sorazmerno s številom muzejev pa se ni povečalo Medtem ko je bila pred drugo jvetovno vojno večina muzejev v Sloveniji splošnega značaja, se po osvoboditvi v našem muzejstvu vedno bolj uveljavljata dve smeri, in sicer: muzeji narodnoosvobodilnega boja in tehniški muzeji. Prvi ohranjajo našim in poznejšim rodovom dokumente in spomenike iz našf narodno - osvobodilne borbe ter jih urejujejo in proučujejo, drugi pa razvijajo zgodovinski čut za proizvodnjo, širijo in poglabljajo razumevanje za industrializacijo in utrjujejo razredno delavsko zavest. V letu 1954 smo imeli k muzeje narodnoosvobodilnega boja, poleg teh pa je bilo v okviru ostalih muzejev organiziranih še 11 oddelkov. Tehničnih muzejev je bilo 7. Največ pa je še vedno kulturno - zgodovinskih muzejev in zbirk, ki jih je 19. Število obiskovalcev muzejev se veča od leta do leta, tudi število zbranih predmetov, medtem ko se j» Število razstavljenih predmetov celo nekoliko znižalo. Medrepubliška primerjava Za primerjavo z ostalimi republikami FLRJ navajamo še pregled muzejev v vsej državi v letih 1945, 1953in1954: prav tako se je v zadnjih dveh letih povečalo tudi število obiskovalcev na 1 muzej. V letu 1954 je imela največ obiskovalcev Moderna galerija v Ljubljani (36. 887), Mestni muzej v Celju (25. 162), Mestni muzej v Ptuju (24. 816), Umetnostna galerija v Mariboru (24. 492) in Pokrajinski muzej v Mariboru (20. 992). Šele nato sledijo trije osrednji ljubljanski muzeji, in sicer Etnografski, Narodni in Prirodoslovni muzej vsak s približno 20. 000 obiskovalci, kar dokazuje, da so zlasti naši pokrajinski muzeji važne ljudske prosvetne ustanove. Med obiskovalci muzejev in galerij je bilo v letu 19 5 4 1 40 . 029 individualnih obiskovalcev in 151. 608 obiskovalcev v 3. 770 skupinah. Od vseh skupin jih je bilo 2. 755 ali okroglo 3/4 dijaških s 111. 081 obiskovalci. Če predpostavimo, da je mladina obiskovala muzeje večinoma le v skupinah, lahko rečemo, da je okroglo 40? vseh obiskovalcev muzejev mladine, ostali pa so odrasli. Leto 1945 1953 1954 FLRJ Srbija Hrvatska Sloveni ja Bosna in tercegovi na Makedonij a Črna gora 71 178 185 14 46 46 40 71 73 18 33 37 2 10 10 3 18 18 2 7 10 Muzeji in galerije v letu 1954 po vrstah Vrsta muzejev Muzeji ■in galeri je Predmeti vsi razstavljeni Obisk ves na 1 ustanovo Osebje skupaj znanstveno tehničflo admi nistrati vno ostalo SKUPAJ Prirodoslovni Ekonomsko tehni čni Družbeno zgodovinski Narodno osvobodilnega boja Etnografski Pedagoški Gledališki Kulturno zgodovinski Umetni ški 37 325 875 56 915 291 637 7 882 190 67 44 29 50 1 7 26 4 1 1 1 19 3 20 386 3 647 297 561 19 199 11 970 20 900 12 000 233 492 4 281 14 442 1 385 40 459 2 474 690 310 391 36 594 629 20 562 14 290 182 301 1 740 20 562 1 436 121 158 442 7 4 484 20 562 2 041 7 012 435 20 562 1 436 121 8 339 24 828 12 10 136 31 8 4 1 92 32 5 4 48 8 3 3 1 33 10 5 2 28 8 3 17 9 1 3 19 3 1 1 14 6 1 1 41 1-2 1 28 7 46 Pregled muzejev konec leta 195^ Zap Št Naziv muzejev Leto ustanovitve Predmet vsi razstavljeni Obiskovalci Osebje skupaj znanstv. in tehnii Muieji skupaj Osrednji Etnografski muzej, Ljubljana l Gozd. Jssnoind. in lovski nmz«j, Bistra 3 Muzej narodne osvoboditve LRS, Ljubljana Naroor. i auzej, Ljubljana ppjfodoslovni auzej, Ljubljana Slovenski gledališki muzaj, Ljubljana Slovenski šolski rauzej, Ljubljana Tehniški auzej Slovenije, Ljubljana Tekstilni muzej, Kranj^) Zemljepisni auzej, Ljubljana " Pokrajinski Posavski muzej, Brežice Mestni auzej, Celje Okrajni muzej, Koper Pokrajinski muzej, Maribor Belokranjski muzej, Metlika Prekmur. iiuzej. društvo, Murska Sobota^' Okrajni muzej in arhiv. Nova Gorica ' Dolenjski muzej, Novo mesto Notranjski muzej, Postojna Mestni muzej, Ptuj - Okrajni muzej narod. osvobod. »Slovenj Grad. Muzej, Škofja Loka Muzej za Tolminsko, Tolmin Lokalni Mestni muzej, Idrija^) Tehniški nuzej, Jesenice Mezej, Kočevje Mestni muzej, Kranj Kovaški muzej, Kropa Valentinčičev muzej, Laško _ Mestni muzej, Ljubljana 31 Delavski muzej, Ravne 32 Muzej narodne osvoboditve, Trbovlje " Mestni auzej, Tržič Tehniški muzej, Železniki Galerije Moderna galerija, Ljubljana Narodna galerija, Ljubljana Umetnostna galerija, Maribor Sadnikarjev auzej, Ka«n1k^ , Sokličev muzej, Slovenj Gradec^ C 6 7 8 9 10 12 13 H 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 33 34 35 36 37 1923 1947 1944 1821 1944 1952 1938 1951 1954 1946 1940 1882 1910 1903 1951 1954 1952 1950 1948 1893 1951 1939 1950 1949 1950 1953 1953 1949 1907 1935 1952 1952 1952 1952 1948 1918 1953 1893 1937 325 875 204 564 11 970 620 11 830 123 700 20 386 12 000 20 900 912 • • • 2 246 102 615 3 408 14 940 1 700 21 836 6 875 2 571 15 684 21 578 5 069 7 464 1 490 14 415 • • • 1 161 1 500 4 488 350 1 000 1 800 508 800 2 712 96 4 281 1 012 3 169 100 5 400 636 56 915 20 528 690 585 4 000 14 442 391 310 110 27 606 2 536 981 1 000 6 220 1 200 1 021 991 11 456 174 2 027 8 152 • • • 103 1*500 3 552 250 1 000 500 351 800 96 629 370 259 5 400 596 291 637 75 433 20 562 4 480 20 562 20 562 121 1 436 700 7 010 105 505 7 310 25 162 4 084 20 922 2 432 2 332 7 485 24 816 900 10 062 36 215 200 3 500 560 11 230 3 960 620 8 315 1 330 280 5 900 320 74 484 36 887 13 105 24 492 544 600 190 92 8 5 28 27 12 1 4 4 3 50 5 7 3 11 2 2 ■ 3 3 9 1 3 1 16 2 1 1 8 1 1 2 32 16 10 6 111 60 6 3 16 15 10 1 3 3 3 22 2 2 1 6 1 1 2 4 2 1 10 2 19 12 5 2 1) Zbirke še niso inventarizirane, pač pa so začasno razstavljene 2) Zbirke niso inventarizirane 3) Muzej šele nastaja 4} Muzej še nima razstavnih prostorov. Za obisk je prirejena samo stavba "Kanist" , ki tvori del muzeja 5) Oba muzeja sta zasebna in v letu 1954 nista upoštevana v skupnem številu muzejev 47 Muzeji po vrstah zbirk in številu predmetov 1954 Vrsta zbirke SKUPAJ Pri rodoslovna Zgodovinska Kulturno zgodovinska Arheološka Numizmatična Etnografska Umetnostna Ostale zbirke Vsi inventarizirani predmeti števi lo struktura v % Razstavljeni predaeti števi lo struktura v % 325 875 31 491 31 976 60 290 56 854 67 829 19 436 10 006 47 993 100, 0 9. 8 9, 7 18, 8 17, 4 20, 7 5. 9 3, 1 14, 6 56 915 16 124 5 891 4 350 16 607 2 687 3 907 2 832 4 517 100, 0 8, 4 10s2 1, 1 29, 2 4, 7 6, 9 4, 9 8, 0 NdiveČ inventarizirani h predmetov v. muzejih imajo v 2adrijih d*eh Istih numizmatične zbirke, ki obsegajo 1/5 celoincga števila zbranih predmetov, sledijo kultursozgodorfinske in arheološke zbirke. Največ razstav ljenih predmetov pa imajo arheološke in pri* rado$*iov = ne zbirke. Vidimo, da je le manjši del predmetov raz stavljenih in s tem dostopnih javnosti, čemur je raz log -tudi veliko pomanjkanje primernih prostorov. Finančno stanje Dohodki in izdatki muzejev 195^ v tisočih dinarjev Huzfiji imajo le malo lastnih dohodkov od prodanih vstopnic in od publikacij ter so v glavnem odvisni od dotacij iz proračuna. Izdatki so v letu 1954 skoraj trikrat večji kot so bili v letu 1952, čeprav se število musejev in osebja ni toliko povečalo. Iz tega sledi, da so muzeji prejeli posebno v zadnjem letu, večja denarna sredstva, ki so jih porabili za svoj napredsk in razvoj. Dohodki in izdatki Dohodki skupaj V tem dotacije republiških okrajnih in občinskih ljudskih odborov izdatki skupaj V tem za odkup predmetov 1954 97 287 96 <*09 93 123 10 202 Dedatek Muzeji po okrajih 1955 Okraj Muzeji in galeri je Predmeti vsi razstavljeni Obi skovalci Osebje vse znanstveno in Uhcicno SKUPA. . Celje Gortja Kočevje Koper Kranj Ljubi iana ibor Murska Sobota Novo mesto P" bi j T rbov 1 j ž 39 2 3 1 3 8 12 4 1 2 1 352 015 16 740 3 584 1 302 22 902 19 986 218 235 30 745 1 324 9 864 22 578 4 755 64 281 1 981 789 1 302 3 260 7 141 23 961 8 402 2 486 12 280 2 679 46 5 203 25 209 3 098 218 31 622 111 680 181 440 72 354 6 203 24 677 8 702 212 10 6 1 9 7 133 24 1 6 9 6 123 5 3 5 3 85 12 1 2 5 Muzeji po vrstah 1955 Vrsta muzejev Muzeji in galerije Predneti vsi > razstavljeni Obi skovalci Osebje vse znanstveno tehni čno administrativno ostalo SKCPAJ Prirorioslovrii Ekanoisko tehni čni Družbeno zgodovinski zgpdo^i nsjd Narodno osvobodilnega bojs Etfnografskv Pedagoški Gledališki Kulturno zgodovinski limetftf ški 39 352 015 64 281 1 7 28 2 k 1 1 .1 19 3 20 386 5 457 320 929 4 853 19 890 12 197 22 854 12 000 249 135 5 243 14 442 2 251 46 989 1 109 3 928 692 342 391 40 527 599 46 5 203 212 7 5 48 3 4 55 17 641 18 294 346 8 3 7 13 690 24 404 21 667 5 251 256 281 569 82 431 11 14 156 3 32 10 5 1 105 31 4 4 59 1 10 4 2 1 41 8 5 4 31 2 8 3 1 17 8 1 4 22 4 2 1 15 7 1 2 44 10 1 1 32 8 Botanični in zoološki vrt Botanični Krt v Ljubljani je bil ustanovljen že leta 18Q9r v času francoske okupacije. Od leta 1919 deluje kot ustanova univerze. Obiskujejo ga predvsem slušatelji ljubljanske univerze in sicer botaniki ,agronoci in gozdarji, namenjen pa je tudi vsem ostalim obiskovalcep, . ki se zanimajo za razvoj rastlinstva. V letu 1953 je obiskalo botanični vrt okroglo 3, 800, v letu 1954 in 1955 pa okroglo 5. 000 ljudi. Število obiskovalcev je le ocenjeno, kajti točne evidence o obiskovalcih ni mogoče voditi, ker je vstop prost. Vrt meri 24. 085 «2. Do nsdavrciga je bil botanični vrt edini te vrste v Skvanijf, Ista 1952 pa je pričela agronomsko gozdarska fakulteta urejevati za svoje slušatelje nov botartični vrt, ki pa bo lahko slu!il svojemu namenu seveda šele v teku let. Njegova površina miri 4. 900 >2. Pregled zaščitenih spomenikov in osebja Zoološki vrt v Ljubljani je edini v Sloveniji. Ustano' vil ga je leta 1949 Mestni ljudski odbor Ljubljane. Vrt ima lepo lego pod Rožnikom, vendar še ni dokončno urejen. . Meri 19 ha, zasedene površine pa ima doslej le 3 ha. V nje« je okoli 250 raznih živali, ki bivajo večinoma še vedno v pretesnih in neprimernih prostorih. Živalski vrt je obiskalo v letu 1952 51. 908, v letu 1953 50. 752, v letu 1954 67. 952 oseb, med njimi 29022 ali 42 % otrok; v letu 1955 pa 65. 001 oseb. V omenjenem letu se je število živali povečalo na 301. Zavod za spomeniško varstvo Zavod za spomeniško varstvo je naslednik Spomeniškega urada, ustanovljenega leta 1913, in Konservatorskega urada bivše Jugoslavije. Zavod je bil ustanovljen že na osvobojenem ozemlju januarja 1945 z odredbo SNOSa zaradi zaščite kulturnih in umetniških spomenikov in proizvodnih znamenitosti v LR Sloveniji, ne glede na njih lastništvo. Zavoda za spomeniško varstvo 1951 do 1954 Leto popisa in vrsta zaščitenih sooaenikov skupaj Število spomenikov po lastništvu obča last last verskih organizacij zasebna last Osebje io«ii nepremični 1 Sni premi čni nepremi čni premi čni nepremi čni premi čni 1954 nepremi čni . premi Čni 1955 riePr' e®^n' premi čni 1952 1953 1 167 7 376 1 ,190 7 452 1 213 7 528 1 265 7 686 1 302 10 570 206 3 728 208 3 728 211 3 728 806 900 856 1 058 890 1 197 201 2 900 201 2 900 201 5 645 30 26 25 201) 211) 1) Razen teh je še 32 poverjenikov Zavoda za spomeniško varstvo Kulturni spomeniki so premični in nepremični, posamezni ali skupinski. Zavod opravlja upravna, tehni ška, konservatorska in podobna dsla s svojega področja in je pn tem zelo odvisen od sodelovanja javnosti, iz prednjega pregleda vidimo, da se število zaščitenih spomenikov stalno veča. Doditek Spominski muzeji s Pod nadzorstvom Zavoda so tudi naslednji domovi fidoiri slavnih moi: Prešernov dom v Vrbi, Gregorčičev dom na Vršnem, Jurčičev dom na Muljavi, Cankarjeva hiša na Vrhniki, Dom Stanka Vraza v Cerovcu in Župančičev dof« na Vinici. V teh domovih so deloma urejeni tudi isafljši spominski muzeji. Drugi spomeniški muzeji so še: Prešernov muzej v Kranju, Bolnica Frafija in Baza 20 ;ia Rogu. 1) vnih mož 1955 Rojstni domovi Sporni nski muzeji Predmeti vsi razstavljeni Obi skovalci Osebje SKUPAJ Cankarjev rojstni dom, Vrhnika Gregorčičev rojstni dom, Vršno Jurčičev rojstni dom-, Muljava Prešernov rojstni dom, Vrba Vrazov rojstni dom, Cerovec Zupančičev rojstni dom. Vinica 583 HI 6^ 80 177 7 in 581 HI 6^ 80 175 7 114 23 055 k m 883 1 770 16 000 65 303 1) Spominski muzeji slavnih mož niso šteti med 39 muzejev in galerij Arhivi Arhivi so bili najprej del muzejev. Prvi samostojni slovenski arhiv je bil Banovinski arhiv v Mariboru, ustanovljen leta 1932, ki je imel pokrajinski značaj. Arhiv pri Narodnem muzeju v Ljubljani pa je dobil samostojno strokovno upravo šele leta 1938, Kot začetek bodoče Slovanske knjižnice, Mestnega muzeja in Mestnega arhiva v Ljubljani moremo šteti mesto mestnega arhivarja, ki je bilo postavljeno pri mestni občinski upravi Ljubljane že leta 1898 za pesnika Antona Aškerca. Daleč nazaj segata oba škofijska arhiva (ljubljanski 1463. leta in mariborski 1228. leta). Osrednji državni arhiv Slovenije, ki je nameščen vVirantovi hiši v Ljubljani, je bil ustanovljen 1. 1945. Arhivi so temeljne ustanove za znanstveno raziskova nje naše zgodovine. Njih delo, ki je sicer velikega pomena, je omejeno na znanstvene ustanove in ožji krog obiskovalcev. V letu 1953 je bilo v vseh navedenih arhivih okoli 450 obiskovalcev. Inventar opisanih arhivov se ne more enotno označiti, ker niso arhivi enotno urejeni, a tudi sicer manjka enotna označba za to inventarizaci jo. Na splošno se sedaj uveljavlja merjenje po tekočih metrih polic. Tdp ko je to arhivsko gradivo samo ocenjeno, in to: Državni arhiv Slovenije okoli 3. 500 tekočih metrov Mestni arhiv ML0 Ljubi jana. . . okoli 200 " 8 Mariborski arhiv okoli 3. 000 N " in 4 vagone neurejenega gradiva. Oba škofijska arhiva navajata gradivo po številu k lov. Poleg arhivskega gradiva od 18. stoletja dalje hranijo .. ti arhivi pomembne listine in knjige že iz 13. stoletja in dalje. Umetniške razstave in umetniški koncerti Iz območja likovne umetnosti in koncertnega delovanja Umetniške razstave j za predvojno dobo nimamo podatkov, po vojni pa jih ii mamo le malo. Kljub temu nam številke govore o živahPodatke o umetniških razstavah zbira nas Zavod od Nini dejavnosti tudi na tem področju kulturnega udejstvo* rodne in Moderne galerije ^ Ljubljani, od Umetnostni vanja. 50 galerije v Mariboru in od Društva upodabljajočih uaettiikov v Ljubljani. Te ustanove in društvo organizirajo v glavnea vse umetnostne razstave, katerih število je po letih naslednje: Obiskovalci Leto 1952 1953 1954 1955 razstave 36 42 53 48 58 394 68 375 123 482 111 285 Leta 1953 je na 42 razstavah prikazalo svoja dela 442 umetnikov razstavi j al cev, od teh 254 domačih in 188 tujih. Med razstavami je bilo 20 slikarskih, ki jih je Dodatek obiskalo 20. 911 oseb, 12 grafičnih, ki si jih je ogledalo 19. 734 .oseb, 2 kiparski s 5. 500 in 8 mešanih razstav s 17. 230 obiskovalci. Skupno je bilo razstavljenih 2. 206 del, od teh 939 slikarskih, 1. 143 grafičnih, 89 kiparskih in 35 del umetnostne obrti. Na razstavo je prišlo povprečno 10 razstavljalcev in52 del, ki si jih je ogledalo povprečno 1. 620 oseb. Povprečna prodajna cena prodanega predmeta je bila 24220 di n. 0 razstavah v letu 1954 nimamo podrobnejših podatkov. Umetniške razstave 1955 Vrste razstav skupaj 48 slikarska grafi čna kiparska uporabne umetnosti 23 12 5 mešana Razstave po številu umetnikov razstavljalcev skupaj 2-3 4-5 6-7 8-9 1014 1519 2024 2529 3039 4049 50 in več 48 23 5 8 Razstavljeni predmeti oo vrsti skupaj slikarski grafi čni kiparski uporauMb umetnosti nešani 4 975 1 870 2 054 388 430 133 Prodani predmeti po vrsti po kupcih družbene organi zaci je 1 skupaj 59 slikarski 39 grafi čni 17 kiparski skupaj 59 državne ustanove 53 zasebniki Umetniški koncerti t Organizacijo umetniških koncertov vodi v povojnih letih Koncertna poslovalnica oziroma Koncertna direkcija kot javna ustanova. Od nje in od obeh filharmonij v Ljubljani in Mariboru dobiva naš Zavod statistične podatke in z njimi zajema v glavnem vse tiste prireditve, ki jih smemo šteti med umetniške koncerte v Sloveniji. V zadnjih štirih letih smo v okviru koncertne direkcije in obeh filharmonij popisali naslednje število 51 koncertov in obiskovalcev: Leto Koncerti Obiskovalci 1952 2n 83 505 1953 217 87 923 195^ 217 86 030 1955 206 122 595 Letno imamo v Sloveniji povprečno 2H umetniških koncertov s povprečno 95. 013 obiskovalci. Razen teh imamo letno še okoli 1. 000 koncertov raznih pevskih zborov in instrumentalnih skupin v okviru kulturno -prosvetnih društev s približno 230. 000 obiskovalci. Številni koncerti in velik obisk teh prireditev dokazujejo, da imamo Slovenci mnogo smisla za glasbo in da Obe filharmoniji sta priredili večino koncertov v Ljubljani ozi roma Mariboru. Ljubljanska filharmonija je gostovala tudi v drugi hs krajih Slovenije in v inozemstvu (Italija). V drugih republikah Jugoslavi je ni - sta prirejali koncertov niti ljubljanska, niti Nari si pridobivamo glasbeno vzgojo, razen v številnih nižjih in srednjih glasbenih šolah, tudi v pevskih društvih in instrumentalnih skupinah oziroma na koncertih teh društev in skupin. Obe filharmoniji, t. j. Slovenska filharmonija v Ljubljani, ki je bila ustanovljena že leta 1702 in ki je po osvoboditvi pričela z delom v letu 19^, in Mariborska filharmonija v Mariboru, ustanovljena 1. 1948, imata letno povprečno 82 koncertov s povprečno 45338 obiskovalci, t. j. 38, 5 % vseh umetniških koncertov in 47, 6 % vseh obiskovalcev teh koncertov. Koncerte in obiskovalce filharmonij v letu 1954 kaže naslednja tabela: borska filharmonija. Okroglo 3/4 vsega osebja je pri Slovenski filharmoniji v Ljubljani, ki ima v svojem sestavu tudi instrumentalni in pevski zbor. Godbeniki so stalni, pevci pa honorarni uslužbenci filharmonije. Osebje 1954 Fi Iharmoni ja Skupaj Umetniško osebje stalno honorarno mstrativno osebje Pomožno osebje SKUPAJ Slovenska filharmonija, Ljubljana Mariborska filharmonija, Maribor 202 146 56 94 48 46 94 85 9 Fi Iharmoni ja Samostojni koncerti skupaj v državi na sedežu fi Iharmoni je gostovanje v ljudski republiki Slovenija Srbi j; Hrvat' ska Bosna inHer cegovina Makedonija Črna gora v inozemstvu (TJ > O) -C -O ♦»— » CO O) C •' — > i05 r» e «O CD O. "O CG JZ "O • OO =3 £"O ciriiDA i koncerti SKUPAJ i . i , . obi skovafci Slovenska fi 1, , . , .. . . . koncerti harmoni ja, Ljubljana Mariborska filkoncerti harmoni ja, Mbr. obiskovalci 83 43 282 76 39 800 7 3 482 67 33 796 60 30 314 7 3 482 11 5 433 11 5 433 5 4 053 5 4 053 20 13 721 17 11 921 3 1 800 Večino dohodkov prejemata filharmoniji iz proračuna kroglo 6 % vseh dohodkov, in dotacij. Lastni dohodki od vstopnic znašajo le o 52 Dodatek Koncerti in obiskovalci filharmonije 1955 KINEMATOGRAFIJA Fi Iharmoni ja Samostojni koncerti skupaj v državi na sadežu fi Iharmoni je gostovanje v Ljudski republiki Sloveni ja Srbi j Hrvat' ska Bosna in Her cegovina Makedonija Črna gora v inozemstvu (O 00 O B <— a> m O -a f o u "O SKUPAJ Slovenska fi 1harmoni ja, Ljubljana Mariborska fil-, harmoni ja, Maribor koncerti obi skovalci koncerti obi skovalci koncerti obiskovalci 81 ki 395 75 U 863 v 6 2 532 59 32 795 53 30 263 6 2 532 10 3 800 10 3 800 12 10 800 12 10 800 11 k 800 D 1) Ni evidence o obisku na akademijah in prireditvah Fi Iharmoni ja SKUPAJ Slovenska filharmonija, Ljubljana Mariborska filharmonija, Maribor Osebje skupaj umetni ško stalno honorarno 221 161 60 101 5^ ki 102 90 12 administrativno 12 12 pomožno Splošni pregled Kinematografija, ki je nastopila svojo zmagoslavno pot s tistim trenutkom, ko sta začela brata Lumižre 28. decembra 1895 predvajati v Parizu svoje prve filme, je kmalu našla pot tudi k nam. Dne 16. novembra 1896 so gledali v salonu hotela: "Pri mačku8 tudi Ljubljančani predstave s kinematografom. Leta 1908 je bil v Ljubljani že prvi kinematograf. Seveda smo imeli kinemato grafe najprej samo v mestih in redki so bili. Po prvi svetovni vojni pa se je ta ljudsko - prosvetna ustano va tudi pri nas vedno bolj širila. Večji razmah je do bila zlasti še z uvedbo zvočnega filma pri nas leta 1930. 53 Kinematografi v LR Sloveniji 1939, 1946 do 1955 Leto Kinematografi Sedeži Predstave vse domačih fi linov tujih fi hov Gledalci v tisočih Indeksi 1946 00 ki nematografi sedeži pred= stave gledalci 1939 1946 1947 1948 1949 1950 1951 1952 1953 1954 1955 69 85 102 118 128 136 162 237 221 213 221 19 402 22 483 29 641 32 073 35 739 38 864 45 104 51 687 63 862 64 357 64 834 68 704 21 196 24 774 30 049 33 154 35 516 40 8 48 46 208 54 537 56 247 60 359 892 2 781 2 781 2 325 3 676 3 584 3 460 3 152 3 642 23 882 27 268 30 373 33 191 37 172 42 624 51 077 53 095 56 717 3 103 5 654 6 570 7 885 8 998 9 298 9 393 8 993 10 984 12 809 13 768 81 100 120 139 151 160 191 279 260 251 260 65 106 100 108 121 131 152 174 215 217 219 232 100 117 142 156 168 193 218 257 265 285 55 100 116 139 159 164 166 159 194 227 244 S povečanjem števila kinematografov in sedežev odpapovprečno 3 do 4 krat letno v kino, je šel v letu de vedno manj prebivalcev na 1 kinematograf in sedež. 1953 v kino 7 krat, v letu 1955 9 krat. Medtem ko je šel v letih 1939 in 1946 1 prebivalec Kinematografi v LR Sloveniji 1939, 1946 do 1955 - koeficienti Leto Prebi valcev na 1 ki nematograf Prebivalcev na 1 sedež Sedežev na 1 ki nematograf Gledalcev na 1 ki nematograf Gledalcev na 1 predstavo Kolikokrat je šel vsak prebivalec v kino 1939 1946 1947 1948 1949 1950 1951 1952 1953 1954 1955 20 332 16 707 14 027 12 230 11 385 10 835 9 270 6 318 6 838 7 166 6 963 72 48 45 40 37 33 29 23 23 24 22 281 349 314 303 304 332 319 269 291 304 311 44 971 66 518 64 412 66 822 70 296 68 368 57 981 37 945 49 701 60 136 62 299 138 267 265 262 271 262 230 195 201 227 228 3 4 5 5 6 6 6 6 7 8 9 Medrepubliška in mednarodna primerjava V primeri z letom 1946 se je v Jugoslaviji v letu 1953 podvojilo število kinematografov, sedežev, predstav in gledalcev. Tudi relativni primerjalni pregledi po republikah nam kažejo velik povojni razvoj jugoslovanske kinematografije. Pod jugoslovanskim povprečjem razvoja kinematografije je ostala le LR Srbija, medtem ko so vse druge republike dosegle nadpovprečni razvoj. Še hitreje kot v Sloveniji se je kinematografija v povojnih le tih razvijala v Bosni in Hercegovini, Makedoniji in v Črni gori, torej v pred vojno najbolj zaostalih pokrajinah. Kljub temu pa vidimo, da je v Sloveniji relativno še vedno najbolj razvita, saj pride na 1 kino in 1 sedež najnižje število prebivalcev, kar pomeni , da je omrežje kinematografov v Sloveniji najgostejše. Razen tega obišče v primeri z ostalimi republikami vsak prebivalec v Sloveniji ki nopreiJstave letno največkrat. Pregled kinematografije po republikah v letih 1939, 1946 do 1954 Leto FLRJ Srbija Hrvatska^ Ljudska republika Sloveni ja Bosna in Hercegovi na Makedoni j a Črna gora Ki nematografi 1939 1946 1953 1954 419 637 1 321 1 329 176 314 475 489 104 162 363 372 69 85 221 213 35 38 151 149 23 26 77 77 12 12 34 29 Sedeži 1939 1946 1953 1954 134 276 182 407 391 821 446 172 59 552 88 694 154 209 176 685 35 247 44 997 106 014 122 756 19 402 27 711 61 693 64 834 10 219 11 168 43 310 46 019 6 796 7 337 20 620 28 082 3 060 2 500 5 975 7 796 Preditave 1939 1946 1953 1954 154 712 310 493 346 1 35 75 335 103 866 133 989 37 171 88 945 88 580 22 483 21 196 51 462 56 247 10 153 41 957 43 015 8 558 19 273 19 444 2 299 1 915 4 860 Gledalci v tisočih 1939 1946 1953 1954 31 835 68 302 85 046 13 883 25 285 33 718 7 683 20 321 23 791 3 103 5 654 10 984 12 809 2 716 6 676 8 605 1 828 4 042 5 041 371 994 1 082 1) V letih 1939 - 1953 brez okraja Buje Kinematografija po republikah v letu 1953 (koeficienti ) D Ljudska republika Prebivalcev na 1 kino Prebivalcev na 1 sede! Sedežev na 1 kino Gledalcev na 1 kino Kolikokrat je šel vsak prebivalec v kino FLRJ Srbija Hrvatska Sloveni ja Bosna in Hercegovina Makedonija Črna gora 12 940 14 756 10 810 6 883 18 934 17 026 12 411 43 45 37 24 66 64 70 298 325 292 290 287 268 173 51 695 53 231 55 980 49 347 44 212 52 493 29 235 4 5 7 2 3 2 1) Okraja Koper in Buje nista upoštevana Kakšno mesto zavzemata Slovenija in Jugoslavija v pogledu kinematografije v evropskem in svetovnem merilu nam kaže naslednji pregled: Obiskovalci kinematografov po državah v letih 19W in 1950 D Država Jugoslavija Slovenija Belgija Danska Francija Italija Japonska Norveška Poljska Portugali ja ZDA Nemčija Leto Gledalci v mi li jonih Kolikokrat je šel 1 prebivalec v kino 1950 1950 1950 19« 1950 1950 1950 1950 1950 msr 19M 19« 71 9 118 50 367 65^ 630 31 107 20 3 500 525 k 6 H 12 9 n 8 9 2 23 11 .' -i V/zM/M/A zmi TMMZZMZMMm \ TMZMZZZZZZffl. 1) Publikacija UNESCO o kulturnoprosvetni dejavnosti iz leta 1952 Stalni kinematografi 1954 v LRS po okrajih Okraj Kinematografil) Sedeži Predstave vse domačih fi Imov tujih fi Imov Gledalci v ti sočih vsi domačih fi Imov tujih fi Imov SKUPAJ Celje Črnomelj Gorica Kočevje Koper Kranj Krško Ljubljana mesto Ljubljana okol. Ljutomer Maribor mesto Maribor okolica Murska Sobota Novo mesto Postojna Ptuj Radovljica Sežana Slovenj Gradec Šoštanj Tolmi n Trbovlje 208 20 6 9 6 8 12 9 17 H 7 8 15 8 7 9 7 9 4 12 7 6 8 64 834 6 677 1 398 2 174 1 654 2 325 4 927 2 141 9 643 4 596 1 795 3 710 3 '448 1 906 1 492 2 403 1 719 2 695 860 3 053 2 103 1 577 2 538 54 914 4 654 1 012 2 599 1 620 2 058 3 202 1 741 8 884 3 315 1 180 3 831 2 229 960 1 209 2 186 1 297 3 345 537 2 706 1 336 1 446 3 567 2 945 287 58 143 59 67 186 104 323 176 98 289 112 67 94 135 76 155 12 157 100 73 174 51 969 4 367 954 2 456 1 561 1 991 3 016 1 637 8 56T 3 139 1 082 3 542 2 117 893 1 115 2 051 1 221 3 190 525 2 549 1 236 1 373 3 393 12 613 972 124 448 246 386 745 248 3 350 609 205 1 775 395 183 183 381 244 667 86 377 196 254 539 704 72 9 29 10 12 48 18 131 35 17 119 20 14 17 22 12 32 3 22 17 15 30 11 909 900 115 419 236 374 697 230 3 219 574 188 1 656 375 169 166 359 232 635 83 355 179 239 509 1) Razen stalnih je bilo v letu 1954 še 5 potujočih kinematografov s 1. 333 predstavami in 196 tisoči gledalcev. 56 Najvežkrat obišče kino prebivalec Združenih držav Aiaerike, najmanjkrat pa prebivalec Portugalske. Medtem ko ostaja v Jugoslaviji tudi v letu 1953 število obiskov enega kinogledalca enako kot v letu 1950, se v Sloveniji poveča, kar poaeni , da se tudi na področju kinematografije približujemo razvitejšim državam. . V letih 1952 do 1954 smo imeli povprečno 95 stalnih in 5 % potujočih kinematografov, slednjih je od leta do leta manj. Med stalne kinematografe štejemo javne, kjer so upoštevani tudi letni in družbeni. Kinematografija je najbolj razširjena v mestih in industrijskih krajih, kjer je mreža kinematografov najgostejša in kjer obiskuje kinopredstave največ glidalcev. Triletno povprečje 1952 do 1954 nam n. pr. kaže. da je bilo v mestih Celju, Ljubljani in Mariboru ter v industrijskih okrajih Kranju, Radovljici in Trbovljah; 29, k % vseh kinematografov, 41, 9 % vseh sedežev, 45. 4 % vseh predstav in 61. 5 % vseh gledalcev. To pomeni, da je v 3 mestih in 3 okrajih nekoliko manj kot tretjina vseh kinematografov, ki jih obiskujeta približno 2/3 vseh gledalcev v Sloveniji. Delež kinematografov, sedežev, predstav in' obiskovalcev v mestih, industrijskih in ostalih krajih LRS od 1952 do 1954 kaže naslednji grafikon: . ? Kinematografija loo t Sedeži. Predstave Gledalci 8o " 6o . 4o ■ 2o iV. V/ Uit! CSJ CO -4" €> JLO tO LO Lrt cr> cr> cn hj ct> csj co aLO LO LO CTI CD 0~> «!T QCSJ > LO o cn a. v— >o o> o. > o Ou rvj ro -3" LO LO LO cn cn cn >o □ Ostali okraji Industrijski okraji ^///h Kranj, Radovljica, Trbovlje KSBjH Mesta Celje, Ljubljana, Maribor mMMm, cnj ro ® LO LO -LO •«— » CTi CT> cn X-> ^ — T — T — 03 £_ O, > o a_ Najbolj gosto mrežo in prostorne dvorane imajo predvsem večja mesta in nekateri industrijski okraji, kjer pride na 1 sedež najmanjše število prebivalcev, poljedelski okraji pa imajo večinoma malo kinematografov z majhnimi dvoranami. Tako pride, n. pr. v letu 1954 v Ljubljani in v okraju Koper 15 prebivalcev, v okrajih Murski Soboti, Ptuju in Sežani pa 49 oziroma 37 prebivalcev na 1 sedež. Število gledalcev se v zadnjih treh letih, kakor smo že ugotovili, stalno veča. Glede na to se veča tudi število, ki nam pove, kolikokrat letno gre vsak prebivalec v kino. Tudi tu nam primerjava po okrajih kaže, da zahajajo najpogosteje v kino prebivalci mest in industrijskih okrajev, najredkeje pa prebivalci poljedelskih okrajev. V letu 1954 je šel, n. pr, vsak Ljubljančan, Mariborčan in Celjan v kino 23, oziroma 18 krat, prebivalec v okrajih Ptuj, Sežana in Murska Sobota pa 3 oziroma 2 krat. Kolikokrat je šel 1 prebivalec v letu 1954 v kino 25 2o 15-| 1o 5 O s 1 S S S S S I S S S § s s I I S s s s s £ S « 2 s SS !J m a Tj "Š w cc j 0) o 0) •o D C - y ^ nV .F "t? 6 OD 5 8 « | -S o b y s O to o o t* Cd W H ^ a a ^ « o (j >w h>c> jj a 57 Promet fi Imov Med obe|jL vojnama so v naših kinematografih prevladovali sprva nemški, pozneje pa ameriški filmi. Po osvoboditvi so do leta 19W in 1950 prevladovali sovjet ski, od takrat dalje pa ameriški in angleški fi Imi .medtem ko so sovjetski filmi izostali. Leta 1952 je bilo v prometu 258, v letu 1953 320, leta 195^ pa je bilo predvajanih v slovenskih kinematografih 3^ različnih filmov. Udeležba filmov po izvoru je bila v letih 1952 do 1954 naslednja: Država porekla fi Ima Struktura prometa filmov po letih 1952 1953 1954 SKUPAJ ZDA Anglija Francija Italfja Jugoslavi ja Ostale države 100 38, 3 19. 0 15. 1 7, 8 7, 8 12, 0 100 41, 5 17, 2 12. 8 9, 1 8, 5 10. 9 100 43, 2 17, 6 11. 8 8, 5 8, 0 10. 9 Delež ameriških filmov, ki poserti v zadnjem letu že slabo polovico vseh filmov, igranih v naših kinematografih, raste, deleži filmov ostalih držav pa ostajajo po letih enaki ali celo nekoliko padajo. Tudi predstave delimo na predstave domačih in predstave tujih filmov ter obiskovalce na obiskovalce domačih in obiskovalce tujih filmov. Kljub temu da se število predstav domačih filmov v zadnjih dveh letih v primeri z letom 1952 manjša, se veča v tem času šte^ vilo obiskovalcev domačih filmov, kot vidimo iz naslednjih indeksov: Predstave Obiskovalci domačih filmov domačih filmov 1952 100 100 1953 94 105 1954 90 122 Iz triletnega povprečja (1952 do 1954} ugotavljamo, da igrajo naši kinematografi 93, 4 % predstav s tujimi filmi in 6, 6 % predstav z domačimi filmi. Skladno s tem obišče predstave tujih filmov 93, 8 % gledalcev, predstave domačih filmov pa 6, 2 % gledalcev, iz česar sledi, da obisk domačih filmov ni manjši od obiska tujih fi Imov. Finančno stanje Skupni letni brutodohodek od prodanih vstopnic je znašal v letu 1954*din 392, 903. 557. -, iz česar izhaja, da je vsak prebivalec v Sloveniji v navedenem letu porabil povprečno din 257, - dohodkov za ogled kino predstav, kar pomeni, da je pri povprečni ceni vstopnice din 32. - v letu 1954 obiskal kino letno povprečno 8 krat, kar se ujema z našo že prej podano ugotovitvijo. Za davek na prodane vstopnice so odvedli kinematografi v letu 1954 14, 2 % skupnega letnega brutodohodka od prodanih vstopnic. Proizvodnja S kinematografijo je nujno vezana filmska proizvodnja in film kot objekt kinematografije. Prvo znano filmsko snemanje na ozemlju Slovenije je bilo 1898. leta. Leta 1905/6 je bil posnet prvi nemi film s slovenskim besedilom. Leta 1931 smo imeli že 4 podjetja za proizvodnjo filmov in tedaj smo dobili dva celovečerna nema filma: V kraljestvu Zlatoroga in Triglavske strmine. Naslednja leta proizvodnja ni več rasla, ker je bil leta 1931 sprejet zakon o prometu s filmi, ki je določal, da mora priti na vsakih 1. 0Q0 m tujega filma 100 m domačega, ukinjen pod pritiskom tujih fi Imskih podjeti j. Zaradi tega je domača filmska proizvodnja pričela rasti in se razvijati pravzaprav šele po osvoboditvi. V Jugoslaviji je sedaj 10 filmskih proizvodnih podjetij, in sicer: Avala fi Im/UFUS" , 'Centralni studio filmskih novosti" in "Zastava film" v Beogradu, "Jadran film" in "Zora film" v Zagrebu, "Triglav film" v Ljubljani, "Bosna film" v Sarajevu, "Vardar film" v SkopIju in "Lovčen film" v Titogradu. V letih 1945 do1953 so ta podjetja izdelala 37 dolgometražnih in 1. 280 kratkometražnih filmov. Med dolgometražnimi filmi je 36 umetniških in 1 dokumentarni film. Od kratkometraž 58 nih filmov pa je 6 umetniških, 'tIS dokumentarnih filmov, 277 filmskih pregledov, tedenskih filmskih novosti, 6 lutkovnih, 80 prosvetnopoučnih in W reklaranopropagandnih filmov, V Sloveniji je podjetje "Triglav film" , Ljubljana v .letih 1945 do 1954 izdelalo 9 dolgoraetražnih umetniških filmov in 154 kratkometražnih filmov, od teh 83 dokumentarnih filmov, 63 filmskih pregledov, 3 lutkov ne in 5 reklamno - propagandnih filmov. Trije dolgometrazni filmi in dva kratkometražna dokumentarna fil; ma sta bila izdelana v koprodukciji s tujimi filmskimi podjetji. Proizvodnjo domačih filnidv od 1945 do 1955 v LR Sloveniji pri proizvodnem podjetju "Triglav film" kaže naslednja tabela: Proizvodnja domačih filmov v LR Sloveniji od 1945. do 1955. leta Leto proizvodno podjetje Skupaj filmi dolgometra?ni kratkometražni Igrani (umetniški) dolgometražni kratkoletražni Dokumentarni dolgometražni kratkometražni Fi Imski pregledi Tedenske fi Imske novosti Lutkovni fi Imi "rosvetno poučni fi Imi Reklamno propagandni filni 1945 1946 1947 1948 1949 1950 1951 1952 1953 1954 1955 Triglav fi Im UFUS 31 ! I*) 44) 4 13 18 17 26 17 17 13 11l3) 19 8 11 1 1 2 31) 12) 4 3 6 5 15 10 13 11 7 10 12 12 11 7 4 93) 3 2 6 2 4 1) Dva sta proizvedena v koprodukciji s tujimi podjetji 2) Proizveden v koprodukciji s tujim podjetjem 3) Dva sta proizvedena v koprodukciji s tujimi podjetji 4) Dva sta proizvedena v koprodukciji Pregled dolgometražnih filmov domače proizvodnje v LR Sloveniji od osvoboditve do leta 1955 Naslov fi Ima Na svoji zemlji Trst Kekec • Svet na Kajžarju Jara gospoda ^ Nezgode lepe Irene Leto proizvodnje Dolžina v metrih 1948 1950 1951 1952 1952 1953 2 983 2 206 2 518 2 723 3 700 2 600 Naslov filma Dalmati nska svatba Vesna, Greh^ Tri zgodbe Trenutki odločitve Ko pride ljubezen^) Sonce^) D Leto proizvodnje Dolžina v metrih 1953 1953 1954 19, 55 1955 1955 1955 2 800 2 617 2 607 3 100 2 797 2 800 2 800 Čeprav je naša filmska proizvodnja še v razvoju in se zaradi tega po kakovosti filmov še ne more meriti s tujo proizvodnjo, ki ima stare tradicije, si naši doma či filmi že utirajo pot na tuja tržišča in s tem vkinodvorane tujih dežel. Prve slovenske filme smo izvozili v 1. 1953. Doslej izvoženi filmi podjetjaTriglavfi Im" pa so naslednji : 59 Leto Naslov filma 1953 Kektc Irena v zadregi Dalmati nska svatba Tam, kjer zemlja sr^čo deli 195^ Izlet v domovino Sol iz laorja (soline) Vrsta Metraža Države, v katere je film izvožen skupaj Anglija Švi ca Zahodna Nemci ja ZDA umetniški dolgometražni umetniški dolgometražni umetniški dolgometražni dokumentarni kratkometražni dokumentarni kratkometražni dokumentarni kratkometražni Dodatek Kinematografi po okrajih 1955 Okraj Ki nematografi Sedeži Predstave vsi domačih fi Imov tujih fi Imov Obis vsi ovalci domačih fi Imov tujih fi Imov SKUPAJ Celje Gorica Kočevje Koper Kranj Ljubljana Maribor Murska Sobota Novo mesto Ptuj Trbovlje 221 68 m 60 359 3 Sk2 56 717 13 768 279 737 710 13030 568 26 19 6 22 24 34 35 13 15 9 18 8 179 k 506 1 584 7 087 8 477 14 781 10 497 3 454 3 259 2 282 5 880 4 622 1 438 4 395 7 462 13 868 10 026 2 482 2 942 1 582 4 598 5. 662 356 203 104 370 503 801 449 138 252 79 387 5 524 4 419 1 334 4 025 6 959 13 067 9 577 2 344 2 690 1 503 5 275 1 223 288 806 755 233 892 981 708 1 508 828 4 530 204 2 436 860 432 937 432 246 306 436 66 406 38 429 15 585 62 524 96 377 236 927 94 297 22 049 38 889 15 516 875 124 50 711 1 156 882 768 326 218 307 919 184 1 412 451 4 293 277 2 342 563 410 888 393 357 290 920 824 413 Kinematografi po vrstah 1955 Vrsta kinematografov Št evi I o Sedeži Predstave vsi domačih fi Imov tujih fi Imov Obi skovalci vsi domači h fi Imov tujih fi Imov SKUPAJ Stalni javni Potujoči Letni kinematografi samostojni nesamostojni 221 202 5 14 4 10 68 704 58 680 10 024 4 244 5 780 60 359 3 642 56 717 13 768 278 737 710 13 030 568 58 245 1 127 987 399 588' 3 459 125 58 8 50 54 786 1 002 929 391 538 13 294 119 127 303 346 8 56 149 167 197 689 709 491 14 400 13 819 1 567 12 252 12 584 628 112 903 333 037 147 600 185 437 60 RADIODIFUZIJA Splošni pregled Slovenci smo dobili radijsko postajo leta 1928 s 5 KW oddajr. ikoai v Domžalah. Pred vdorom okupatorja so bila končana dela, da bi to postajo povečali na 20 KW in ustanovili v Mariboru relejno postajo s 5 KW. To pa so izvedli Nemci, ki so postavili še v Kranju 20 KVI postajo. Narodnoosvobodilno gibanje se je v polni meri zavedalo velikega propagandnega pomena radiodifuzne službe. 0F v Ljubljani je ustanovila amaterski oddajnik v jakosti 8 ki je vsak dan oddajal poročila. Kljub po ostreni kontroli okupator ni mogel odkriti oddajnika, ki je svoj "studio" stalno menjaval. Po večmesečnem uspešneia delu je ta oddajnik prostovoljno utihnil. Jeseni leta 19M* je začel delovati na osvobojenem ozemlju Radio 0F s sedežem v Črnomlju. Oddajal je dnevno. Ko je bila Ljubljana osvobojena, je Radio 0F prevzel postajo Radio Ljubljana. Od osvoboditve do kona leta 195^ se je slovenska radijska služba glede na jakost radijskih postaj razvijala tako: Leto 1939 ms 1946 1947 19« 1949 1950 1951 1952 1953 1954 1955 Skupaj KW 5, 0 5, 9 6, 5 12, 4 27, 4 27, 6 27, 6 146, 2 146, 0 146, 0 146, 0' 146, 0 Ljubljana Domžale 5, 0 0, 7 0, 7 0, 7 0, 7 0, 7 0, 7 135, 0 135, 0 135, 0 135, 0 • 135, 0 Ljubljana I L Mirje 0, 2 0, 2 0, 2 Mari bor 5, 0 5, 0 5, 0 5, 0 5, 0 5, 0 5, 0 5, 0 5, 0 5, 0 5, 0 Kranj 0, 2 0, 8 5, 0 20, 0 20, 0 20, 0 Ajdovščina Koper 1, 0 1, 0 1, 0 1, 0 0, 7 0, 7 0, 7 0, 7 6, 0 6, 0 6, 0 6, 0 6, 0 Jakost radijskih oddajnikov in relejnih postav v KW po letih 1939, 1945 do 1955 % Od leta 1945 upravlja Radio Ljubljana tudi postajo Maribor, medtem ko je bil Radio Koper od ustanovitve v letu 1947 pa do leta 1954 samostojna postaja. Oddajnika v Kranju in Ajdovščini sta bila v letu 1951 ukinjena. Tako imamo v letu 1954 v Sloveniji 3 radijske postaje, poleg tega pa je radijska postaja v Ljubljani marca 1954 dobila še oddajnik za ultrakratke valove (UKV) z jakostjo 250 W, ki oddaja od septembra 1955 dalje z jakostjo 3 KW, in UKV oddajnik v Mariboru, ki oddaja od aprila 1955 z jakostjo 30 W. Od januarja 1956 pa bo deloval še UkW oddajnik na Nanosu z jakostjo 1 Kli Število vseh oddajnih ur se je v letu 1954 v primeri z letom 1939 zvišalo za 5 1/2 krat, če upoštevamo tudi radijsko postajo v Kopru, oziroma za skoraj 4 krat, če upoštevamo samo oddaje postaj na območju LR Slovenije pred priključitvijo Kopra. Tudi radio Koper je od ustanovitve do leta 1954 povečal število oddajnih ur za 2$ krat. V letu 1954 je bila povprečna oddaja slovenskih radijskih postaj cb delavnikih 14 ur in 45 minut, ob nede Skupna oddaja v urah v LRS 1939, 1945 do 1954 ti soči 24 21 18 15 12 LO r— op CD CD * — OJ CO -4" <-*-> -5" -4" lo to lo u*> un ct> cr> ct" > cr> o-) cd cd oi cr> Ijah pa 17 ur in 55 minut. 1952 nekoliko povečal v primeri s prvimi predvojnimi leti, v letu 1953 in 195^ zopet zmanjšal na račun goPostaje iinijo na sporedu lastne oddaje in prenose drugih postaj. Medtem ko oddajata postaji Ljubljana in Koper nad 90 % lastnih oddaj, oddaja radio Maribor skoraj izključno prenose ljubljanske radijske postaje, v letu 1954 je imel le okrog 8 % oddaj po lastnem programu. Program Slovenski radio želi zadovoljiti s svojimi glasbenimi in govornimi oddajami čim širši krog poslušalcev. Naslednji pregled nam kaže, da obsega v povojnih letih glasbeni program povprečno dve tretjini, govorni program pa eno tretjino oddajnih ur. Opažamo pa, da se je delež glasbenega programa, ki se je v letih 1949 do vornega programa. Struktura programa po letih: Leto 1946 1947 1948 1949 1950 1951 1952 1953 1954 1955 Oddaje - struktura v % 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 skupaj glasbene govorne 63 63 62 69 71 69 68' 62 62 65 37 37 38 31 29 31 32 38 38 35 Glasbeni in govorni program po letih in vrstah oddaje Vrsta glasbenega programa trajanje v urah 1952 % glasbenega programa % skupnega programa trajanje v urah 19531) % glasbenega programa % skupnega programa trajanje v urah 19541) % glasbenega programa % skupnega programa SKUPAJ Resna glasba Lahka glasba Narodna glasba 7 503 100, 0 67, 7 10 034 100, 0 63, 4 10 420 100, 0 63, 0 2 597 4 089 817 34, 5 54, 5 11, 0 23, 5 36, 9 7, 3 3 947 5 088 999 39, 4 50, 8 9, 8 24, 9 32, 1 6, 4 3 423 5 817 1 180 32, 9 55, 8 11, 3 20, 6 35, 1 7, 3 Vrsta govornega programa 1952 trajanje v urah % govornega programa % skupnega programa 1953 trajanje v urah % govornega programa % skupnega programa 1954 trajanje v urah % govornega programa % skupnega programa SKUPAJ Informativne oddaje Družbeno politične oddaje Gospodarske oddaje Književne oddaje in kultur ni pregled Pi oni rske oddaje Telesno vzgojne in športne oddaje Ostale oddaje Odmori 3 527 100, 0 31, 9 5 668 100, 0 36, 0 6 027 IpO. O 36, 1 1 217 494 142 703 325 202 444 43 34, 5 14, 0 4, 2 19, 9 9, 2 5, 7 12, 5 11, 0 4, 5 1. 3 6. 4 2, 9 1, 8 M 0, 4 2 480 285 253 1 117 419 334 780 96 43. 7 5, 1 4, 5 •19, 7 7, 4 5, 8 13. 8 15, 8 1. 8 1. 6 7, 1 2. 7 2, 1 4. 9 0, 6 2 473 461 251 970 508 314 1 050 150 41, 1 7, 6 4, 2 16, 1 8, 4 5, 2 17, 4 14, 9 2. 7 1, 5 5. 8 3, 0 1. 9 6, 3 0, 9 1) Okraj Koper upoštevan Med glasbenimi oddajami je bila v letih 1952 do 1954 povprečno 55 % glasbenega oziroma 35 % skupnega pronajpogosteje predvajana lahka glasba, ki je zajemala grama, najmanj pa narodna glasba s povprečno 10 % 62 glasbenega oziroma 1 % skupnega prograšia. Dele? lahke glasbe v glasbenem programu je v letu 1954 v primeri z ostalima letoma še porastel. Med govornim programom je bilo v letih 1952 do 1954 največ poročil, in sicer povprečno 39 % govornega in Radijski naročniki Kako se je širilo poslušanje radia med Slovenci, nam pokaže naslednji grafikon: , S porastom števila naročnikov je seveda padalo število prebivalcev na radijski sprejemnik. Leta 1939 je prišlo v Dravski banovini 57 prebivalcev na en radijski sprejemnik, leta 1954 pa na ozemlju LR Slovenije že samo 14. V letu 1953 ima v FLRJ največji dele? radijskih naročnikov LR Srbija (34 %) , sledita ji Hrvatska s 30?, Slovenija z 22 % in ostale republike s 14?. Če pogledamo, koliko prebivalcev odpade po posameznih republikah na 1 radijski aparat, vidimo, da Slovenija v razširjenosti radia vsa leta prednjači pred drugimi republikami v dr?avi' . 14? skupnega programa, dalje književnih oddaj in kulturnih pregledov s 17 % govornega in 6 % skupnega program^ najmanj pa gospodarskih oddaj s 4? govornega in 1, 4? skupnega programa. ti soči 12o loo 8o bo 4o 2o 3 CD CD CT> S 3 LO CO LO cn CD CD CD CD CD CD csj ro -3" tr> ir> to CD CTi^ CD Prebivalci na 1 radijski aparat v republikah Leto 1939 1946 1947 19. 48 1949 1950 1951 1952 1953 1954 FLRJ 100 78 70 63 54 49 47 44 41 34 Srbija 88 91 80 72 60 54 53 ' 48 49 40 Hrvatska 93 48 48 44 39 37 36 34 31 27 Slovani ja 57 40 32 28 24 21 '20 18 16 14 Bosna in Hercegovi na 356 288 232 208 156 133 118 103 87 71 Makedoni j a 93 137 120 108 90 72 68 70 . BOSI Črna gora 193 702 361 260 183 135 154 205 178 98 Pregled za evropske države (po publikaciji Unesca 1952) Država Jugoslavija Sloveni ja Avstrija Belgija Bolgarija Sehoslovaška Francija Mesec in leto december 1950 december 1950 december 1950 december 1950 december 1948 december 1950 december 1950 Radi jski aparati v tisočih Radi j. apar. na 1. 000 prebivale. 335 66 1 318 1 548 210 2 412 6 890 21 48 188 180 29 192 164 Država Grči j a Itali ja Norveška Romuni ja Špani j a Svi ca Turčija Mesec in leto december 1949 junij 1950 december 1950 april 1949 december 1948 december 1950 december 1950 Radi jski aparati v tisočih Radi j. apar, na 1. 000 prebivale. 130 2 892 781 226 605 1 040 320 16 63 240 14 22 221 15 63 Radijski naročniki po lati h in socialni sestavi Radijski naročniki 1952 števi lo 1953 števi lo 1954 števi lo SKUPAJ Drlavne ustanove Gospodarska podjetja Šole, domovi Zadružna organizacij« Družbene organizacije Delavci Kmetje Obrtniki Uslužbanci Ostali 80 447 1 160 1 483 800 260 1 924 18 449 5 476 8 791 32 194 9 910 100, 0 1, 4 1, 8 1, 0 0, 4 2, 4 22, 9 6, 8 10, 9 40, 1 12, 3 94 941 1 108 928 922 336 2 890 23 047 6 978 10 119 3 7 404 11 209 100, 0 1. 2 1, 0 1, 0 0, 4 3, 0 24. 3 7. 3 10, 6 39. 4 11, 8 107 407 1 559 1 467 726 258 1 313 28 534 6 850 12 614 32 070 22 016 100, 0 1, 5 1, 4 0, 7 0, 2 I, 2 26, 5 6, 4 II, 8 29, 8 20, 5 V letih 1952 do 1954 imajo ustanove, podjetja, šole, zadružne in družbene organizacije povprečno 6 %, posamezniki pa 94 f, radijskih sprejemnikov. Delež kolektivnih radijskih naročnikov po letih rahlo pada. Med posamezniki imajo, razen v zadnjem letu, največ sprejemnikov uslužbenci, slede jim delavci, katerih delež narašča in obrtniki. V letu 1954 se je zmanjšal delež radijskih naročnikov med uslužbenci, povečal pa seftje delež ostalih naročnikov. Iz tega lahko sklepamo, da je del naročnikov, ki so bili prejšnja leta uvrščeni med uslužbence, v omenjenem letu iz neznanega razloga uvrščen med ostale naročnike. Zaradi točnejšega pregleda o socialni sestavi naročnikov je oddelek za stik s poslušalci pri upravi Radia Ljubljana v juliju 1954 izvedel med naročniki anketo, v kateri so med drugim spraševali tudi za: poklic radijskega naročnika in število rednih poslušalcev njegovega sprejemnika. Anketa je zajela približno 70 % naročnikov, ki so po socialni sestavi uvrščeni takole: Anketirani radijski naročniki po socialni sestavi: Socialna sestava SKUPAJ Delavci industrijski kmetijski obrtni Kmetje Intelektualci Obrtniki in mojstri Gospodinje Šole Ustanove in podjet. Anketirani naročniki (1. julija 1954) Struktura v* 72 698 25 949 15 882 907 9 160 3 456 27 655 5 590 8 384 142 1 522 100, 0 35, 7 22, 0 1, 2 12, 5 4. 6 38, 2 7. 7 11, 5 0, 2 2, 1 Tudi rezultati ankete kažejo, da je med radi jskimi naročniki največ intelektualcev, katerim tesno slede delavci. Oboji tvorijo približno tri četrtine naročnikov, ostala četrtina pa zajema kmete, obrtnike, gospodi nje, šole, ustanove in podjetja. Razen tega povedo podatki ankete še, da posluša radijske oddaje 297. 397 poslušalcev. Na 1 radijski aparat anketiranega radijskega naročnika pridejo torej povprečno 4 poslušalci . Radijski naročniki v letu 1954 po okrajih Okraji LR Sloveni ja 19531) 1954 64 Celje Črnomelj Gorica Kočevje Koper Kranj Krško Ljubljana mesto Ljubljana okolica Ljutomer Maribor mesto Maribor okolica Murska Sobota Novo mesto Postojna Ptuj Radovl ji ca Sežana Slovenj Gradec Šoštanj Tolmin Trbovlie 1) Radio Koper upoštevan Radi jski naročniki Prebivalci na 1 radijski aparat 94 941 107 407 9 915 815 3 795 2 002 3 441 6 886 3 535 22 469 5 749 2 025 11 502 4 833 2 551 2 187 2 422 3 256 5 308 1 571 3 523 2 237 1 988 5 397 16 14 15 31 18 17 10 12 21 6 21 24 7 22 37 31 20 24 9 21 14 15 20 9 Več kot polovica (57 %) vseh radijskih naročnikov živi v siestih Celju, Mariboru in Ljubljani in v izrazito industrijskih okrajih Kranju, Radovljici in Trbovljah. Ljubljana mesto Maribor mesto Radovljica Trbovlje Koper Kranj Povprečje LRS Slovenj Gradec Celje Šoštanj Kočevje Gorica Postojna Tolmin Krško Ljubljana okolica Sežana Maribor okolica Ljutomer Ptuj Črnomelj Novo mesto Murska Sobota Prebivalci na 1 radijski aparat v LR Sloveniji v letu 1954 vimmm mmmmm uimrnim/i/mm tttmmn/tmmmmmmmm ^//////////////////////yy////^^^^^ t 1o 15 — T2o 25 3o 35 to Na 1 radijski sprejemnik pride v Sloveniji H prebivalcev. To število se zniža daleč pod povprečje v Ljubljani, Mariboru, Radovljici, Trbovljah in Kopru. Visoko nad povprečjem pa je v izrazito kmetijskih pre^ delih: Murska Sobota, Črnomelj, Novo mesto, kar pomeni, da je tam razširjenost radijskih aparatov med prebivalci najmanjša. Osebje v radijskih postajah po stanju 31. XII. 1952 do 1955 Leto Postaja Osebje Skupaj Vezano na delo pri oddajah tehnično umetniško drugo Adrni ni - strativno Ostalo tehni čno Pomožno 1952 1953 1954 1955 Ljubljana Maribor Ljubljana Maribor Koper Ljubljana Maribor Koper Ljubljana Maribor Koper Ljubljana Maribor Koper stalno honorarno stalno honorarno stalno honorarno stalno honorarno stalno honorarno stalno honorarno stalno honorarno 246 40 360 10 393 9 412 34 292 22 20 1 100 11 41 63 «• 59 57 2 38 9 10 2 36 14 42 3 44 3 59 16 52 14 1 1 6 1 61 10 99 5 121 2 123 5 74 2 2 47 3 59 7 94 102 2 117 6 96 3 1 20 3 15 7 20 2 16 1 18 2 12 1 34 2 42 51 1 38 3 20 2 7 11 1 65 Če upoštevamo, da v letu 1952 ni vštet Radio Koper, se število uslužbencev v vseh navedenih letih rahlo veča. Od zaposlenih je vezano na delo pri oddajah okroglo 57 % uslužbencev, ostala dela (administracija, tehnična dela itd. ) pa opravlja 43 % oseb. To razmerje je v ^0l*a*8' ( Radijske oddajne ure 1955 po vrsti programa vseh prikazanih letih ostalo enako. V letu 1952 je bilo med zaposlenimi H % honorarnih uslužbencev, njih delež pa se je v letu 1953 in 1954 znižal na 3, 6 % oziroma 2, 3 Vrsta programa Oddajne ure skupaj * Radi o Ljubljana Radio Maribor Radio Koper SKUPAJ Glasbeni program Resna glasba Lahka glasba Narodna glasba Govorni program Informativne oddaje Družbenopolitične oddaje Gospodarske oddaje Književne oddaje in kulturni pregledi Pionirske oddaje (otroške in mladinske) Športne oddaje Ostale oddaje Odmori in prekinitve 17 070 11 085 k m 5 872 1 189 5 908 2 421 396 308 1 174 497 262 850 77 100, 0 64, 9 23, 6 34, 4 6, 9 34, 6 14, 2 2, 3 1. 8 6. 9 2, 9 1, 5 5, 0 0, 5 6 126 3 706 1 487 1 794 425 2 398 1 001 105 136 471 201 87 397 22 5 935 3 809 1 512 1 828 469 2 104 706 105 136 473 200 87 397 22 5 009 3 570 1 025 2 250 295 1 406 714 186 36 230 96 88 56 33 Radijski naročniki po sestavi (stanje 31. 12. 1955) €0 O. e a> m_» o c T3 W -f-* l_ m ca to (TJ "O O CD a> »•— c o >f«j as n3 CT> O) C o «*•< =3 C to C7> L. O Posamezniki delavci & «> -O >r-j _Q O o .if _Q , — O ^ > O tO Q c 03 ►»—i O 130 482 100, 0 1 851 1 73 7 283 1 448 8 5 4 36 1 30 2 228 8 20 1 3 9 9 46 1 4 93 7 2 750 22 3 45 1, 4 1, 3 0, 2 1, 1 0, 7 27, 7 1, 7 6, 3 30, 6 11, 4 2, 1 17, 2 Radijski naročniki po okrajih Okraj LR SLOVENIJA Celje ^ Gorica Kočevje Koper Kranj Naročniki Prebivalci na 1 sprejemnik 130 482 14 383 7 110 2 203 7 668 15 198 12 13 16 16 13 9 Okraj Naročniki Prebivalci na 1 sprejemnik Ljubljana Haribor Murska Sobota Novo mesto Ptuj Trbovlje 37 233 24 413 4 879 4 096 4 240 9 059 8 10 27 22 21 13 66 ZALOŽNIŠTVO IN TISK Založniška dejavnost - splošni pregled Pisatelji prvih slovenskih knjig so bili tudi njihovi založniki. To so bil? naši reformatorji, ki so izdali menda 50 knjig. Največjo naklado (1. 500 iivodov)je dosegla Dalmatinova "Biblija1' . Naslednja doba slovenskega založništva je vezana na tuje tiskarje, ki so se naseljevali v naših mestih. Kakšni so bili vsakoletni uspehi, in v kolikšnih nakladah so prišle knjige "na svetlo" , nam ni znano; na sploš pa vemo, da so bile naklade nizke. Višina naklade je bila poslovna tajnost založniških podjetij tudi potem, ko je založništvo prešlo v roke domačih ljudi ali društev. Pregledov o založniški dejavnosti glede na naklade ni, pač pa imano pregled o številu izdaj (knjige, brošure, periodika in kontinuanta) za dobo od 1919 do 19«. Leto 19191920 1921 1922 1923 192^ 1925 1926 1927 1928 1929 1930 1931 1932 1933 193^ 1935 1936 1937 1938 1939 1940 1941 1942 1943 Publikacije (knjige, brošure, periodike, konti - nuante) skupaj 389 443 534 606 672 608 669 609 633 680 707 675 741 690 724 680 615 622 700 778 759 614 473 312 360 Družbeno - politične vede 109 107 92 103 106 121 118 93 113 122 103 77 77 82 85 74 81 103 102 153 158 49 41 35 33 Uporabne vede 39 70 91 109 115 127 151 137 131 140 142 135 141 139 142 132 117 124 137 148 136 129 83 41 31 Leposlovje 72 92 72 116 150 114 123 117 109 105 147 140 183 160 163 175 142 133 156 143 120 120 83 74 114 Ostalo 169 174 279 278. 301* 246 277 262 280 313 315 323 340 309 334 299 275 262 305 334 345 316 266 162 182 Slovenske publikacije 1919 do 1943 ■ — "i '■ ■■ ■ - ■ i ■■ .i - .i | t Iz gornjega pregleda vidimo, kako je slovenski tisk rastel, dosegel leta 1928 določeno višino (okoli 700 izdaj), ki je ostala v glavnem v veljavi do začetka oku pacije, ko je bilo leta 1943 zmanjšano število izdaj celo pod leto 1919, ko je bilo 2/3 slovenske zemlje izven območja slovenske založniške dejavnosti. V 25 le 67 tih je izšlo v Sloveniji nad 15. 000 različnih publikacij, naklade izdaj pa nam v celoti niso znane. Poleg tega je tudi v času narodnoosvobodilne borbe izšlo 1. 133 knjig in brošur. Razen številnih političnih in vojaških publikacij je izšlo tudi 7 koledarjev, k slovarčki tujk, 2 knjigi o glasbeni teoriji in petju, 17 šolskih in 5 zgodovinskih knjig, 75 pesni ški h zbirk in pesmaric, 26 leposlovnih del, kS iger in skečev in 4 umetniške izdaje linorezov. Po osvoboditvi se je položaj založništva docela izpremenil. Stare založbe so prenehale poslovati, izdajo knjig pa so prevzeli predvsem štiri nove vodilne slovenske založbe, ki so bile ustanovljene leta 19^5. Te založbe, ki so imele odločilen vpliv na proizvodnjo slovenskih knjig in s tem vpliv na vse naše kulturno življenje so: Cankarjeva založba, Državna založba Slovenije, Mladinska knjiga in Slovenski knjižni zavod. Njihova naloga je bila širiti in poglabljati novo socialistično miselnost, sodelovati pri prevzgoji množic, varovati najboljše tradicije preteklosti in podpirati našo domačo slovstveno proizvodnjo. Vsaka izmed štirih omenjenih založb je dobila razen splošnega še svoje posebno delovno področje. Cankarjeva založba skrbi za izdajo slovenske marksistične li terature, Državna založba Slovenije izdaja med drugim slovenske klasike, znanstveno literaturo in šolske knjige. Mladinska knjiga izdaja kakovostne mladinske knjige in periodični tisk za vse starostne dobe, od cicibanov in pionirjev do mladostnikov. Slovenski knjižni zavod je zlasti v prvih povojnih letih zastopal kulturni program Osvobodilne fronte in skrbel za množične izdaje političnih brošur z govori in članki naših političnih voditeljev v zelo visokih nakladah. Naslednja leta pa je ustanovil vrsto knjižnih zbirk ter izdajal leposlovne in številne poljudno - znanstvene knjige. Omembe je Ljudje, ki jih je dolga vojna tudi v kulturnem pogledu dušila, so z veseljem segali po delih iz leposlovja, iz znanstvene in poljudnoznanstvene literature in 68 vredno, da so v Slovenskem knjižnem zavodu že leta 1946 izšle prve knjige Prešernove knjižnice z množično naklado 30. 000 izvodov, ki se je v naslednjih letih večala in dosegla 80. 000 izvodov, ko je leta 1953 prešla pod vodstvo novoustanovljene Prešernove družbe. Še posebej je treba podčrtati delovanje založbe Mladinska knjiga, ki izdaja knjige samo za mladi no. V desetih letih je pri tej založbi izšle okroglo 500 knjig v 3 milijonih izvodih naklade. Mladinska knjiga izdaja knjige za vse razvojne stopnje mladine od otroških slikanic do del za že odraslo mladino. Močno razširjeni sta njeni knjižni zbirki "Čebelica" in "Sinji galeb" , ki izhajata med šolskim letom vsak mesec v nakladi 10. 000 - 15. 000 izvodov. V zbirki "Zlata ptica" (v nakladi 4. 000 izvodov) izhajajo najlepše pravljice iz domače in svetovne literature, v zbirki "Potopisi" najboljša potopisna dela, v zbirki "Iz življenja živali" pa najboljša prirodoslovna dela. Poleg navedenih zbirk je nadaljnji knjižni program razdeljen po starostni stopnji v Cicibanovo knjižnico, Knjižnico za šolarje in Knjižnico za odraslo aladino. V teh knjižnicah izide letno povprečno 55 knjig s povprečno naklado približno 5. 000 izvodov. Mladinska knjiga izdaja tudi periodiko. Mesečnik "Ciciban" , list za najmlajše, izhaja v 60. 000 izvodih, mesečnik "Pionir" izhaja v 26. 000 izvodih, tednik "Pionirski list" pa v 40. 000 izvodih. Vsi trije časopisi so namenjeni šolski mladini. Prva leta po osvoboditvi se je založniška dejavnost vsestransko razvijala. Številna izdana dela so dosegla visoke naklade, ki so bile v kratkem razprodane. Navedene k založbe so imele v letih 1945 do 1954 naslednjo knji žno naklado: po dobri strokovni knjigi. Na knjižnem trgu je takrat vladala prava konjunktura, ki pa je prenehala, brž ko so se cene papirja in tiskarskih uslug dvignile, ker Leto Skupna knji žna naklada Cankarjeva založba Državna založba S. loveni je Mladi nska knjiga Slovenski knjižni zavod SKUPAJ 1945 1946 1947 1948 1949 1950 1951 1952 1953 1954 16 127 908 1 887 100 1 548 450 • 1 484 955 1 873 055 2 548 779 1 101 602 1 996 094 1 458 624 1 277 173 952 076 1 742 711 195 000 259 000 189 000 370 500 243 000 157 000 83 706 76 921 93 167 75 414 7 175 832 141 100 459 800 565 490 721 255 1 510 379 591 102 1 098 238 820 700 766 606 501 162 2 847 515 69 000 280 750 285 965 294 750 277 400 248 500 381 750 363 200 351 700 294 500 4 361 850 1 48 2 000 548 900 444 500 486 550 518 000 105 000 432 400 197 800 65 700 81 000 so se s tem dvignile tudi cene knjigam. Sprostitev prodaje osnovnih življenjskih potrebščin, hrane in industrijskega blaga pa je tudi povzročila, da so ljudje začeli nabavljati druge dobrine, medtem ko so knjige ostajale na policah skladišč. Število izdaj se je manjšalo in naklade so se nižale. Po pregledih bibliografskega inštituta FLRJ v Beogradu se število izdanih knjig v Sloveniji od leta 1950 dalje v glavnem zopet veča, medtem ko skupna naklada valovi - narašča in pada. Medrepubliška primerjava Pregled izdanih del in naklada po republikah 1950 do 195^ Leto FLRJ Ljudska republika Srbija Hrvatska Slovenija Bosna in Hercegovina Makedoni ia Črna gora Število izdanih del 1950 1951 1952 1953 195^ k 371 k 965 5 184 4 465 4 819 £ 319 2 436 2 785 2 126 2 212 1 072 1 354 1 153 1 137 1 347 509 604 542 635 659 233 285 456 250 319 202 235 224 282 226 36 51 24 35 56 Naklada 1950 1951 1952 1953 1954 29 768 371 28 696 328 24 775 473 21 449 667 21 928 231 17 775 953 13 959 143 14 436 587 11 286 140 10 579 386 5 9 46 3 43 7 344 323 4 803 858 4 813 359 5 960 732 2 887 885 3 539 042 2 477 488 2 930 485 2 541 583 1 778 300 2 48 8 285 1 894 200 1 171 335 1 840 010 1 147 400 1 138 935 1 071 340 1 155 198 846 060 232 490 226 600 92 000 93 150 160 460 Indeksi izdanih de! 1950 1951 1952 1953 1954 100. 0 113, 5 118, 5 102. 1 110. 2 100, 0 105, 0 120, 9 91, 7 95, 3 100, 0 126, 3 107, 6 106, 0 125, 6 100, 0 118. 7 106, 4 124. 8 129, 4 100, 0 122, 3 195. 8 107, 2 136. 9 100, 0 116, 3 110, 9 139, 7 111, 9 100, 0 141, 6 66, 7 97, 2 155, 6 Indeksi naklade 1950 1951 1952 1953 1954 100, 0 96, 3 83, 2 72, 0 73, 7 100, 0 78, 6 81, 2 63, 4 59, 6 100, 0 123, 6 80. 8 80. 9 100, 2 100, 0 102, 6 85, 6 101, 4 88, 0 100, 0 139, 9 106, 5 65, 9 103, 4 100, 0 99. 2 93. 3 100, 7 73, 8 100, 0 97, 4 39, 6 40, 0 69, 4 Leta 1954 je izšlo na 10. 000 prebivalcev v posameznih republikah naslednje število knjig FLRJ LR Srbija LR Hrvatska LR Slovenija LR Bosna in Hercegovina LR Makedonija LR Črna gora 2, 9 3. 2 3. 4 4. 5 1, 1 1, 7 1. 3 Istega leta je prišlo od celotne letne knjižne naklade na 10. 000 prebivalcev naslednje število knjig: FLRJ LR Srbija LR Hrvatska LR Sloveni je LR Bosna in Hercegovi na LR Makedonija LR črna gora 12 954 15 149 15 230 17 373 6 471 6 489 3 824 69 Dolnji pregled kaže, da izide tudi po vojni največje poslovja in uporabnih ved in da se struktura po vrstah število knjig iz obaiočja družbeno političnih ved, ledel v posameznih letih bistveno ne izpremi nja. Vrsta del Struktura izdanih knjig in brošur po vrstah del 1945 do 1954 Vrsta del 0 1945 do 19501) 1951 1952 1953 1954 SKUPAJ Splošna skupina Fi lozofi ja Verstvo Družbeno politične ved« Jezikoslovje Prirodoslovne vede Uporabne vede Umetnost Leposlovj« Zgodovina in zemljepis Brez specifikacije - auzikalije 100, 0 U 0, 6 0, 6 30, 7 1, 5 4, 9 18, 2 19, 9 6, 0 9, 0 100, 0 2, 9 0, 5 24, 2 2. 0 7, 8 19, 4 6. 1 27, 0 3, 8 6, 3 100, 0 5, 8 0, 1 0, 7 31, 5 M 2, 5 17, 0 6, 2 19, 4 5, 4 ■10, 0 100, 0 M 0, 4 0, 8 32, 4 2, 3 7, 7 18, 6 M 19, 2 4, 9 V 100, 0 2, 4 0, 5 0, 5 22. 7 2. 6 6. 7 18, 5 13. 8 23, 7 6, 2 2, 4 1) Povprečje 1945 - 1950 Povprečna naklada na 1 knjigo Vrsta del SKUPAJ Splošna skupina Fi lozofi ja Verstvo Družbeno politične vede Jezikoslovje Prirodoslovne vede Uporabne vede Umetnost Leposlovje Zgodovina in zemljepis Brez specifikacije - muzi kali je 1951 1953 5 859 25 285 2 833 4 972 3 879 6 197 6 016 1 732 6 260 8 087 1 041 4 615 6 607 1 500 1 200 4 506 7 820 4 573 3 235 1 748 6 565 5 886 1 655 1954 3 857 3 463 1 500 2 167 2 213 4 977 3 956 3 561 2 281 6 074 6 646 1 107 Skupna povprečna naklada se je po letu 1951 iz že znanih razlogov zniževala. Cene za knjige pa bi bile od omenjenega leta dalje še višje, če ne bi dobivale za ložnice podpor, ki omogočajo zniževanje prodajnih cen. Zlasti velike so podpore za šolske knjige. 70 Knjige in brošure po vrsti d«! 1953 in 195^ Vrsta del 1953 dela skupaj domača aktfpfla naklada i zdani h del šjtevrlo tiskovnih pol 1954 dela skupaj domača skupna * naklada Izdanih del števi lo tiskovnih pol SKUPAJ Splošna, skupi na Filozofija Verstvo Družbeno politične vede Jezikoslovje Prirodoslovne vede Uporabne vede Umetnost Leposlovje Zgodovina in zealjepis Brez specifikacije 635 560 2 930 485 6 060, 3 659 570 2 541 583 6 770, 6 29 3 5 206 15 49 118 47 121 31 11 29 2 3 200 15 46 114 45 64 31 11 191 600 4 500 6 000 928 255 117 300 224 100 381 690 82 050 794 320 182 470 18 200 263, 7 36, 3 43, 9 1 366, 8 244, 1 455, 0 872, 6 272. 5 2 073, 7 374. 6 57, 1 16 3 3 150 17 44 12. 2 91 157 41 15 16 1 2 149 14 42 121 89 85 '39 12 55 400 4 500 6 500 331 920 84 600 174 050 434 1 00 207 560 953 553 272 500 16 600 188. 1 49, 0 33, 0 1 107, 0 231, 8 464, 8 898, 0 294, 5 2 672, 9 758. 2 73, 3 Knjige in brošure po področjih 1953 in 1954 Področje 1953 dela skupaj knjige brošure 1954 dela skupaj knjige brošure SKUPAJ Znanstvena literatura Strokovna literatura Pol judnoznanstvena in strokov. literatura Univerzitetne učne knjige Univerzitetna skripta Šolske knjige za gimnazije Šolske knjige za strokovne šole Šolske knjige za osnovne šole Politična literatura Uradne lublikacije (zakoni, poročila ipd. ) Teorija in zgodovina umetnosti Proza (romani, pripovedke, reportaže ipd. ) Mladi nska proza Otroška proza Poezija Otroška poezija Drama Otroška drama Muzikali je Karte Publikacije družbenih organizacij Publikacije s področja telesne vzgoje Razno (koledarji, katalogi, prospekti ipd. ) 635 17 90 27 10 1 23 9 9 27 129 11 59 16 18 11 5 8 5 11 4 27 25 93 365 11 59 14 9 1 23 8 9 16 53 7 55 13 11 8 2 7 3 1 1 12 10 32 270 6 31 13 1 1 11 76 4 4 3 7 3 3 1 2 10 3 15 15 61 659 28 172 13 1 33 1 7 16 69 2 90 10 36 12 1 7 13 6 23 33 86 360 18 96 7 33 1 6 10 22 1 86 8 15 13 2 28 299 10 76 6 1 6 47 1 4 2 21 4 1 1 13 6 10 31 58 71 V letih 1953 in 195^ je izšlo nad dve tretjini knjig iz območja družbenopoliti čnih ter uporabnih ved in iz leposlovja. Tudi njihova naklada in število avtorskih pol obsega prav tako nekaj nad dve tretjini celokupne letne knjižne naklade oziroma vsega števila avtorskih pol. Na vsako knjižno izdajo je prišlo v omenjenih letih povprečno 4. 236 izvodov naklade, vsaka knjiga je obsegala povprečno 10 avtorskih pol s po 30. 000 znaki, kar je približno 120 do 130 tiskanih strani navadnega knjižnega formata A/5. Med izišlimi deli je bilo 56 % knjig, ki imajo 49 in več strani, in brošur z do 48 stranmi. Razdelitev na knjige in brošure pa ni važna, kajti sodoben bibliograf ne loči brošure od knjige. Saj ima knjiga lahko več sto strani, kot n. pr. telefonski imenik, a njena vrednost se ne da primerjati z brošuro, ki ina morda samo 20 strani, n. pr. Prešernov Sonetni venec. poljudnoznanstvene literature, učbenikov za vse vrste šol, uradnih publikacij in leposlovja. Ostala tretjina pa obsega znanstvene in politično literaturo, teorijo in zgodovino umetnosti, publikacije s področja družbenih organizacij, telesne vzgoje, razne koledarje, kataloge, muzikalije in geografske karte. Velika večina del (nad 96 ima samo po 1 zvezek in le okoli 4 % del izide v dveh in več zvezkih. Prevodi Knjige, ki izhajajo v Sloveniji, so pisane v glavnem v slovenskem jeziku. Delež knjig, ki so pisane v tujih jezrkih, je majhen. Sorazmerno s tem je tudi njihova naklada in število avtorskih pol majhno. Zanimiv je š> pregled vseh prevednih del. Ta prikaže prevode iz materinščine v tuje jezike in prevode iz tujih jezikov v materinščino. Ti obsegajo povprečno okoli tri četrtine vseh prevodov. Približno dve tretjini del je s področja strokovne in Pregled knjig po jeziku, v katerem je bilo delo izdano 1953 in 1954 Jezik, v katerem je delo izdano 1953 knjige naklada avtorske pole 1954 knjige naklada avtorske pole SKUPAJ slovenski srbohrvaiki makedonski angleški ^ francoski nemški italijanski v več jezikih ostali jeziki 635 582 21 8 4 5 2 7 6 2 930 485 i 569 635 65 800 136 050 33 000 36 250 27 000 53 250 9 500 6 060, 3 5 685, 5 183, 4 36, 7 19, 0 38. 6 13. 7 29, 5 53, 9 659 615 22 1 9 4 2 1 1 4 2 541 583 2 450 533 41 800 550 19 500 8 000 5 200 5 000 1 000 10 000 6 770, 6 6 415, 1 152, 7 1, 8 81. 5 24, 1 11, 9 18. 6 6, 2 58. 7 Pregled prevednih del 1953 in 1954 Jezik, iz katerega je delo prevedeno 1953 knjige naklada 1954 knjige naklada SKUPAJ slovenski srbohrvatski makedonski angleški francoski nemški itali janski ruski ostali jeziki 108 12 21 1 29 13 18 3 3 8 751 150 28 500 291 850 3 000 191 800 60 500 125 000 10 000 9 000 31 500 122 15 13 24 14 22 4 9 21 500 416 27 100 40 200 105 516 48 600 116 900 8 700 28 200 125 200 72 Razen prevodov v naveden« jezike smo dobili Se nekateri prevode knjig iz češkega, poljskega, danskega, norveškega, švedskega, holandskega in španskega jezika. V prvih povojnih letih smo anogo prevajali iz ruščine, od leta 1948 dalje pa so s prevodi močneje zastopane tudi književnosti drugih velikih narodov, angleška in ameriška, francoska in nemška. Od vseh izdanih knjig je bilo povprečno 18 % prevodov iz slovenskega v tuje in iz tujih v slovenski jezik. Naklada pa znaša okoli 23 % celotne knjižne naklade. Periodični tisk - splošni pregled Vsi pregledi o tisku v tej publikaciji so izdelani po podatkih Bibliografskega inštituta v Beogradu in se zaradi različne metodologije ne ujemajo popolnoma s statističnimi pregledi, ki jih o tisku izdaja Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Periodični tisk - listi in časopisi po letih Leto štev i lo Li sti povprečna naklada n števi Iko .V števi lo Časopisi povprečna naklada na števi Iko 2) 1947 1948 1949 1950 1951 1952 1953 1994 1955 31 52 54 60 54 70 71 57 57 373 207 558 822 516 819 -775 337 48 2 290 495 544 636 000 580 000 692 000 29 25 46 63 79 96 97 120 142 288 375 245 470 374 850 477 000 376 550 306 580 389 000 409 000 430 000 1) Za liste je v letih 1947 do 1951 izkazana povprečna naklada na številko v mesecu decembru, za leti 1952 in 1953 pa skupna povprečna naklada na številko v letu. 2) Za časopis« je v letih 1947 do 1951 izkazana skupna povprečna naklada zadnje številke v letu, za leti 1952 in 1953 pa skupna povprečna naklada na številko v letu. Med periodičnim tiskom so upoštevane vse tiskane periodične publikacije in sicer listi (časniki) in časopisi (revije). Listi so periodične publikacije za informacije in prinašajo aktualnosti političnega, znanstvenega, literarnega in športnega značaja. Obenem so tudi oglasno sredstvo ter imajo svoje posebno tipografi jsko obeležje - tiskani so navadno v kolonah, časopisi so periodične publikacije, ki prinašajo članke iz leposlovja, znanosti, tehnike itd. Obdelava teh člankov je po svojem značaju strokovna in znanstvena. Po svojem tipografskem obeležju je časopis tiskan navadno v obliki knjige. Vloga naprednega tiska je bila v delavskem gibanju že od nekdaj pomembna. Komunistična partija Slovenije je . pred vojno izdajala ali usmerjala okoli 33 legalnih in 7 ilegalnih listov in časopisov. Najbolj z/iani so bili: "Rdeči prapor" , "Slovenski poročevalec" , Ljudska pravica" , "Delavski list" , "Sodobnost" , "Akademski glas" itd. Posebno velike naloge je imel napredni tisk med narod no osvobodilno borbo, ko je dejansko povezoval vso Slovenijo in strnjeno fronto proti okupatorju. Slovenski poročevalec je začel redno izhajati kot tednik že v maju 1941 in je bilo do konca tega leta izdanih 32 številk v Ljubljani s povprečno naklado 5. 200 izvodov na 1 številko. Tiskale pa so ga tudi ciklostilne tehnike v drugih krajih. Od konca leta 1943 je tiskana centralna izdaja "Slovenskega poročevalca" izhajala na osvobojenem ozemlju v 10. 000 izvodih, v tisočih izvodih pa so jo ponatiskovale tudi tiskarne in tehnike v Ljubljani, na Primorskem, Gorenjskem, Štajerskem in Koroškem. Leta 1943 je ponovno začela izhajati kot tednik "Ljudska pravica" , glasilo Komunistične partije Slovenije. Glavni štab NOV in PO Slovenije je izdajal "Slovenskega partizana" , ki se je leta 1944 preimenoval v "Našo vojsko" . Razen naštetih pa so izhajali še "Delo" , "Mladina" , "Hlada Slovenija" , "Delavska enotnost" , "Kmečki glas" , "Naša žena" in mnogi drugi pokrajinski listi. V Slo 73 venskem Pri morju je že novembra 19^3 začel izhajati dnevnik "Partizanski dnevnik" , ki po osvoboditvi izhaja v Trstu kot "Primorski dnevnik" . Slovenski kulturni delavci so maja 1942 izdali tudi "Slovenski zbornik" . Medtem ko se je povprečno število knjig, izdanih v desetih letih po osvoboditvi, povečalo v primeri s številom knjig, izdanih v letu 1939, približno za 11 je povprečno letno število izdanih listov in časopisov v povojnih letih skoraj za polovico manjše kakor je bilo v letu 1939. Za dobo med obema vojnama je namreč značilno, da je izhajalo mnogo časnikov in revij, ki so bili idejni glasniki različnih političnih strank. Tako je v letih 1919 do 1938 pričelo izhajati 740 listov in časopisov, nekateri seveda le za kratko dobo. V letu 1939 jih je izhajalo 245, V 10 letih po osvoboditvi pa je izš^o letno povprečno 125 listov in časopisov v povprečni letni skupni nakladi 57 milijonoviz vodov. Od leta 1949 dalje se število listov in časopisov sicer veča, njih skupna letna naklada pa je bila največja v letih 1948 do 1950. Medrepubliška primerjava Naslednji primerjalni pregledi kažejo razvoj periodičnega tiska v celi Jugoslaviji od leta 1950 do 1954. Indeks porasta števila listov in naklade nam kaže, da Slovenija v primerjavi z letom 1950 po številu listov relativno zaostaja za Srbijo in Hrvatsko, po nakladi pa ju relativno prehiteva, čeravno je naklada v vseh treh republikah nižja kot je bila v letu 1950. Pri številu časopisov je relativno največji vzpon v zadnjih petih letih dosegla LR Hrvatska, sledijo ji Slovenija, Makedonija in Srbija. Pri nakladi časopisov pa izkazujejo največji relativni porast LR Makedonija in Hrvatska. Pregled listov in naklada 1950 do 1954 po republikah Leto FLRJ Ljudska republika Srbija Hrvatska Sloveni ja Bosna in Hercegovi na Makedonija Črna gora Listi 1950 1951 1952 1953" 1954 357 371 401 457 453 126 165 165 198 218 86 89 112 122 108 60 54 70 71 57 42 27 24 37 42 35 27 24 24 20 Naklada v tisočih D 1950 1951 1952 1953 1954 5 890 3 558 3 237 3 520 3 313 2 128 1 876 1 986 1 037 487 613 612 775 482 496 636 350 217 118 162 356 190 111 102 59 54 24 22 Listi - indeks porasta (leto 1950 ■ 100) 1950 1951 1952 1953 1954 100, 0 103, 9 112, 3 128, 0 126, 9 100. 0 130, 9 130, 9 157. 1 173, 0 100, 0 103, 4 130, 2 141, 9 125, 6 100, 0 90 116, 7 118, 3 95 100, 0 64, 2 57, 1 88, 0 100 100, 0 77, 1 68, 6 68, 6 57, 1 100, 0 112, 5 75 62, 5 100 Naklada - indeks porasta 1950 1951 1952 1953 100, 0 60, 4 54, 9 59, 8 100, 0 64, 2 56, 7 59, 9 100, 0 46, 9 59, 1 59, 0 100, 0 62, 1 64 82, 0 100, 0 62 33, 8 46, 2 100, 0 53, 3 31, 1 28, 7 100, 0 91. 6 40. 7 37, 2 1) Za leti 1950, 1951 je izkazana povprečna naklada na številko v mesecu decembru, za leti 1952 in 1953 pa skup na povprečna naklada na številko v letu. 74 Pregled časopisov irv naklada 1950 - 1954 po republikah Leto FLRJ Časopisov Srbi j a Hrvatska Ljudska republika Bosna in Sloveni ja Hercegovi na Makedoni ja Črna gora 1950 1951 1952 1953 1954 381 450 520 548 680 202 236 246 236 287 63 31 113 150 192 63 79 96 97 120 31 23 34 36 47 17 25 26 24 30 5 6 5 5 4 Naklada v tisočih 1950 1951 1952 1953 1954 3 315 2 197 2 214 2 272 2 130 1 192 1 106 957 434 331 515 607 477 376 307 389 166 97 127 191 74 183 147 117 34 18 12 11 Časopisi - indeks porasta (le+o 1950 » 100) 1950 1951 1952 1953 1954 100. 0 118. 1 136, 4 143, 9 178, 4 100, 0 116, 9 121. 8 116. 9 142, 0 100, 0 49, 2 179, 3 238, 0 304, 8 100, 0 125, 3 152. 3 153, 9 190. 4 100. 0 74, 1 109, 7 116. 1 151, 7 100, 0 147. 0 152, 9 141. 1 176, 4 100, 0 120 100 100 80 Naklada 1950 1951 1952 1953 1954 100, 0 66, 2 66, 8 68, 6 100, 0 55, 9 51, 9 44, 9 100, 0 76, 2 118, 7 139, 9 100, 0 78, 8 64, 3 81, 6 100, 0 58. 4 76. 5 115, 0 100. 0 247, 2 198, 7 158. 1 100, 0 52, 9 35. 2 32. 3 | » • • » • » » » » » » 0 » » » 0 1)Za leti 1950, 1951 je izkazana skupna povprečna naklada zadnje številke v letu, za leti 1952 in 1953 skupna povprečna naklada na številko v letu. Listi in časopisi 1953 in 1954 po času izhajanja Čas i zhajanja 1953 listi števi lo izišle števi Ike skupna letna naklada v tisočih časopisi števi lo i zi šle števi Ike skupna letna naklada v tisočih 1954 listi števi lo skupna letna naklada v tisočih časopisi števi lo skupna letna naklada v tisočih SKUPAJ Dnevni Večkrat v Tedenski 15 dnevni Mesečni Dvomesečni Tromesečni Občasni tednu 71 4 1 19 12 17 18 2 521 1 104 103 830 255 159 70 51 927 35 635 536 13 254 1 490 880 132 97 1 3 48 14 3 28 713 52 57 410 61 8 125 3 864 57 50 086 619 557 2 394 139 11 144 4 1 19 11 10 12 34 924 517 12 139 1 841 81 584 120 2 3 55 11 4 45 3 692 689 415 2 273 92 19 204 75 V zadnjih dveh letih imamo med listi največ tednikov, sledijo občasni listi, mesečniki in listi, ki izhajajo petnajstdnevno. Največjo skupno letno naklado dosegajo dnevniki, kar je razumljivo, saj izhajajo dnevno v največjih nakladah; precejšnjo naklado pa imajo tudi tedniki. Med časopisi je največ mesečnikov, ki ima jo tudi največjo skupno letno naklado. Dnevniki v LR Sloveniji Leto Povprečna naklada dnevnikov v LR Sloveniji na 1 številko Ljudska pravica^) Slovenski poročevalec Ljubljanski dnevnik Večeri 1947 19« 19« 1950 1951 1952 1953 1954 1955 28 347 35 407 39 587 43 429 32 168 13 659 15 676 22 048 23 000 69 768 77 418 94 194 93 624 72 530 65 164 59 999 53 856 56 000 16 503 17 707 18 948 14 598 15 000 23 650 22 412 21 083 20 933 18 242 20 036 28 266 26 000 27 000 1) Ljudska pravica je izhajala od 1. 7. 1951 do 31. 5. 1953 kot tednik, v vs«j ostali dobi od 1945 do danes kot dnevnik. 2) Večer je od 24. 5. 1945 do 31. 12. 1948 izhajal kot tednik, od 1. 1. 1949 do danes kot dnevnik. Kot !e omenjeno, tako pri knjižnih izdajah kakor tudi pri periodičnem tisku, naklada v zadnjih letih nekoliko pada. Dnevniki so imeli največjo naklado v letih 1949 in 1950, ko je dosegel Slovenski poročevalec skoraj 95. 000 izvodov na številko. Lastnik in izdajatelj lista, t. j. tisti, ki pokrenein organizira njegovo izdajo, je v največ primerih Socialistična zveza delovnega ljudstva in založniško podjetje. Lastnik in izdajatelj časopisa pa je v največ primerih strokovno združenje, založniško podjetje, u stanova in gospodarsko podjetje. Listi in časopisi izhajajo v pretežni meri v slovenskem jeziku, le posamezni so v srbohrvaščini in italijanščini. Vsebi na Časopisi so po vsebini predvsem iz gospodarstva, prosvete, zdravstva in socialnega skrbstva, umetnosti in znanosti. Časopisi 1953 in 1954 po vsebini Časopisi po vsebini 1953 1954 števi lo skupna naklada v tisočih števi lo skupna naklada v tisočih SKUPAJ Verski časopisi Za politična vprašanja - družbene vede(splošno) Statistik« Teoretična in splošna vprašanja gospodarstva Zadrugarstvo Socialno skrbstvo in delovni odnosi Pravo, ljudska oblast in državna uprava Prosveta Jezikoslovje Matematika, fizika ipd. 3 864 5 10 89 5 356 3 26 96 5 4 120 2 1 2 1 3 692 9 16 8 3 18 17 107 76 Časopisi 1953 in 195^ po vsebini (nadaljevanje) ŠPORTNA IN TELESNOVZGOJNA DRUŠTVA Časopisi po vsebi ni 1953 |tevi lo skupna naklada v tisočih števi lo 1954 skupna naklada v tisočih Pri rodoslovne vede Zdravstvo Tehnika (splošno) Rudarstvo in metalurgija Gradbeni štvo Elektrogospodarstvo in elektroindustrija Promet in zveze Kmetijstvo splošno Turiz#in in gostinstvo Obrt % Čebelarstvo Lov Ribolov Sadjarstvo in vinogradništvo Gozdarstvo Fi lateli ja I ndustri ja Glasba Ki nomatografi ja Gledališka umetnost Fizkultura, šport, predvojaška vzgoja Leposlovje Zemljepis, atmologija Zgodovi na Mladinski časopis Otroški Časopis Časopis za žene Ilustrirani ali zabavni časopis Ostali časopisi 81 52 U 1 7 22 m 77 63 m 28 17 25 12 248 95 102 146 1. 3 4 589 401 794 195 5 8 2 4 3 3 3 3 2 1 1 1 1 1 2 1 2 3 1 12 8 7 1 2 2 2 2 19 78 46 9 52 11 13 126 26 56 1 35 103 26 57 17 12 45 5 340 78 116 66 1 69 667 275 859 325 Splošni pregled V Sloveniji ima staro tradicijo telovadba, medtem ko smo začeli gojiti šport bolj sistematično šele po prvi svetovni vojni. Leta 1863 je bil ustanovljen "Južni Sokol" v Ljubljani, ki je bil takrat edina telovadna organizacija na slovanskem jugu, leta 1906 pa je bila ustanovljena še telovadna organizacija "Orel" . Telesno vzgojo je gojilo tudi delavsko kulturno društvo "Svoboda" , ki je bilo ustanovljeno leta 1913. V dobi med obema vojnama sta se "Sokol" in "Orel" razvila v močni telovadni organizaciji, ki sta v državnem In mednarodnem merilu dosegli posebno v orodni telovadbi vidne uspehe. Njih člani so si priborili na olinipijadah in mednarodnih tekmah številne zlate, srebrne in bronaste kolajne. Leta 1938 je imel "Sokol" 42227 pripadnikov, od tega 17 . 488 naraščaja in dece. "Zveza fantovskih "odsekov" in "Vodstvo dekliških krožkov; 77 ki sta nastali namesto razpuščenega "Orla" , pa sta imeli istega leta 23. 500 članov. "Svobodini" telovadni odseki so bili razpušženi že leta 1929. Ob razpustu so imeli 2. 250 članov. Najstarejši organizirani šport je bil med Slovenci strelski šport. Ljubljanski strelski klub je bil u' stanovljerr že leta 1562. Po prvi svetovni vojni se je šport streljanja precej razvH. Strelske družine so imele leta 1938 22. 000 članov. Drugi za njim je kolesarski šport. Klub slovenskih biciklistov je bil ustanovljen leta 1887, zgradil je lastno dirkališče in dosegel vidne mednarodne uspehe. Drugi športi, organizirani že pred prvo svetovno vojno, so bili sankanje, nogomet in jahanje, pozneje pa tudi drsanje, veslanje, tenis, namizni tenis, sabljanje, golf, hokej na ledu, kajak, hazena, lahka atletika, avto - moto šport, letalstvo, padalno letalstvo, težka atletika, plavanje in smučanje. Po osvoboditvi sta se šport in telesna vzgoja zelo razmahnila, razširil pa se je tudi delokrog njunih nalog. Prvi zametki nove telesne vzgoje so se pojavili v letu 19M na osvobojenem ozemlju v šolah, pa tudi v brigadah. Leta 19A5 je bil ustanovljen glavni fizkulturni odbor za Slovenijo. Po organizacijskih spremembah v letu 191(6 je začela delovati Fizkulturna zveza Slovenije, leta 1948 pa so bile ustanovljene še Telovadna zveza Slovenije s telovadnimi društvi, Strelska zveza Slovenije s strelskimi družinami in Planinska zveza Slovenije s planinskimi društvi. Iz posameznih športnih odborov pa so se ustanavljale športne zveze. Leta 1952 je prenehala delovati Fizkulturna zveza Slovenija, istočasno pa je bila ustanovljena Zveza športov, v katero so bile včlanjene vse športne zveze. Izven zveze športov so Avto - moto zveza, Zveza za konjski šport in Šahovska zveza. Pomemben razvoj je doseglo tudi planinstvo, ki se je Tej organizacijski strukturi so prilagojeni tudi naši začelo v naših krajih razvijati v drugi polovici 19. statistični pregledi, ki prikazujejo članstvo po posastoletja. "Slovensko planinsko društvo" je bilo ustameznih zvezah, in sicer: Zveza športov, TVD Partizan, novljeno leta 1893 in je imelo prvo leto 225 članov. Planinska zveza, Strelska zveza, Avto - moto zveza, Pred prvo svetovno vojno in po njej so bila na številZveza za konjski šport in Šahovska zveza, nih postojankah postavljena planinska zavetišča, število članov pa je naraščalo. Športne in telesnovzgojne organizacije 1938, 1949 do 1954 Leto Organi - zaci jske enote^) Člani (aktivni i n ostali ) skupaj ;2) Zveza športov TVD Partizan Plani nska zveza Strelska zveza Avto moto zveza Zveza za konjski šport Šahovska zveza 1938 1949 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1 087 1 052 1 206 864 1 054 1 036 1 098 97 293 113 528 124 348 104 833 127 308 135 873 145 918 14 465 16 889 17 731 24 515 25 426 28 860 31 284 33 026 28 926 29 126 30 078 42 383 44 948 49 093 32 960 51 591 56 804 35 378 35 632 33 967 33 652 22 000 16 042 15 042 19 072 13 672 12 806 14 496 17 179 5 624 6 660 8 530 320 800 1 080 1 615 1 190 1 190 2 793 1 132 4 247 4 149 5 048 1) Med organizacijske eno+e so vštete vse sekcije in klubi posameznih športnih društev ter vsa samostojna društva ostalih zvez. * 2) K članom smo šteli poleg registriranih članov društev še druge športnike, ki gojijo razne športe, kot n. pr. smučanje, nogomet, plavanje in podobno. V preteklih šestih letih (19491954) je bilo v Sloveniji povprečno 1. 049 športnih in telesnovzgojnih osnovnih organizacijskih enot s povprečno 117. 197 člani. Največji delež članov je imela v teh letih Planinska zveza (34?) in Zveza TVD Partizan (27 %), slede Zveza športov (17 %), Strelska zveza (12 %), Avto - moto zvezah, Šahovska zveza (4?) in Zveza za konjski šport (1 %). Število vsega članstva se je v letu 1954 v primeri s številom v letu 1949 povečalo za dve petini. Porast članov izkazujejo Zveza športov, TVD Partizan in Zveza za konjski šport. Število članstva v Planinski in Strelski zvezi v posameznih letih valovi, v posled 78 njih tr#h letih pa ostaja približno enako številu iz leta 1!H9. Prav tako je ostalo v zadnjih dveh letih približno enako število šahistpv, medtem ko se je v istem času nekoliko dvignilo število članov Avtomoto zveze. Medrepubliška primerjava Člani športnih in telesnovzgojni h organizacij v FLRJ 1954 Športne i n tel«sno vzgojne organizacije FLRJ L Srbija Hrvatska udska republika Sloveni ja Bosna i n Hercegovina Makedoni ja Črna gora SKUPAJ Zveza športov TVD Partizan Planinska zveza Strelska zveza Avtoiaoto zveza Zveza za konjski Šahovska zveza šport 900 094 374 725 220 923 135 873 424 130 189 800 79 634 145 033 28 858' 8 594 24 045 222 966 62 518 16 173 55 092 6 335 3 885 7 754 113 146 39 570 18 369 35 466 6 953 763 6 656 28 860 44 948 33 967 14 496 6 660 2 793 4 149 96 376 39 912 26 656 6 654 14 820 4 631 696 3 007 48 121 13 285 13 040 2 995 14 480 2 297 457 1 567 24 076 5 961 3 068 1 476 10 679 1 982 910 Slovenija ima okroglo 15 % vsega članstva športnih in telesnovzgojni h društev v Jugoslaviji. Medtem ko imata Srbija in Hrvatska nad polovico vsega članstva v zvezah športov, je v Sloveniji največ članov vpisanih v zvezi TVD Partizan. V relativni primerjavi s številom prebivalstva imajo v Sloveniji športna in telesnovzgojna društva največje števi lo članov. Na 10. 000 prebivalcev^ je članov športnih in telesnovzgojnih društev v: FLRJ 532 Srbiji 537 Hrvatski 564 Sloveniji 929 Bosni in Hercegovini 339 Makedoniji 369 Črni gori 573 1) Število prebivalcev je vzeto po popisu 31. 3. 1953 Športne panoge in sestava članstva Člani športnih in telesnovzgojnih organizacij po športnih panogah, aktivnosti in letih starosti 1954 Panoge športa Organizacijske enote Vsi člani (aktivni in ostali) skupaj moški Aktivni člani vsi skupaj moški po letih starosti do 18 let skupaj moški 19 let i n več skupaj moški SKUPAJ Atletika (lahka) Avtomoto šport Balinanje Boks Drsanje in hokej na ledu Hokej na travi Jadranje na vodi Kajakaštvo Keglanje Kolesarstvo 1 036 135 873 96 473 110 319 76 796 49 343 30 801 60 976 45 995 11 60 12 8 8 2 2 1 47 9 1 564. 6 660 403 768 933 68 202 62 4 332 340 1 130 6 114 398 696 598 68 153 52 3 967 329 946 4 247 383 273 658 34 202 14 2 839 .256 638 4 054 383 273 424 34 153 14 2 587 250 411 165 11 116 467 17 27 92 70 223 157 11 116 249 17 18 82 70 535 4 082 372 157 191 17 175 14 2 747 186 415 3 897 372 157 175 17 135 14 2 505 180 79 Člani športnih in telesnovzgojnih organizacij po športnih panogah, aktivnosti in letih starosti 195^ (nadaljevanje) Panoge športa Organi zaci jske enote Vsi člani (aktivni in ostali) skupaj moški Aktivni člani vsi skupaj moški po letih starosti do 18 let skupaj moški 19 let in več skupaj moški Konjski šport Košarka Namizni tenis Nogomet Odbojka Plani nstvo Plavanje Rokomet Sablanje Smučanje Streljanje Šah Telovadba (Partizan) Tenis Težka atletika Veslanje 15 13 2h 66 21 82 12 11 k k\ 237 101 232. 6 3 2 793 987 900 9 m 1 007 33 967 1 080 565 1« k 504 H 496 k 149 44 948 398 489 637 2 191 792 735 9 256 717 21 067 727 402 100 3 727 12 888 4 012 25 114 281 468 491 1 631 612 727 3 867 703 33 674 1 004 522 140 3 901 13 659 4 128 34 721 387 230 561 1 043 475 596 3 850 463 20 895 671 370 98 3 237 12 559 3 991 18 796 275 224 443 877 397 367 2 049 261 7 615 763 285 59 2 091 3 503 988 28 039 277 120 276 463 278 309 2 036 150 4 931 487 180 43 1 680 3 227 948 14 613 191 118 204 754 215 360 1 818 442 » 26 059 241 237 81 1 810 10 156 3 140 6 682 110 110 285 580 197 287 1 814 313 15 964 184 190 55 1 557 9 332 3 043 4 183 84 106 239 V letu 1954' je bilo v organizacijah 81 % vseh aktivnih članov, in sicer med moškimi 80 %, med ženskami pa 85/L Največje število članov so imele zveza TVD Partizan^laninska zveza in Zveza športov. V Zvezi športov so najštevilnejši nogometaši, smučarji in kegljači. V zadnjih letih je bilo včlanjenih v organizacijah povprečno 70 % moških in 30 % žensk, kar nam v primeri s spolno sestavo prebivalstva pove, da so ženske na tem področju neSestava po športnih panogah in primerno manj aktivne kakor moški. Ženske so bile najštevi Ineje udeležene v Zvezi TVD Partizan. Planinski zvezi in Zvezi za konjski šport, najmanj pa jih je bilo v Šahovski zvezi. V Zvezi športov je včlanjenih razmeroma malo žensk, njih delež je največji v drsalnem športu, plavanju, sabljanju in odbojki, kar je razvidno iz naslednje strukture in grafikonov. spolna sestava v letu 1954 (v %) Zveza, oziroma športna panoga SKUPAJ TVD Partizan Plani nska zveza Strelska zveza Avtomoto zveza Zveza za konjski šport Šahovska zveza Zveza športov Zveza športov Atletika lahka Bali nanje Boks Drsanje in hokej na ledu Hokej na travi Delež članov Spolna sestava moški ženske 100, 0 33, 0 24, 8 10, 7 4, 9 2, 1 3. 1 21, 4 100, 0 5, 4 1, 4 2, 7 3. 2 0, 2 71. 0 55, 9 67, 2 88, 9 91. 1 78, 5 96. 8 86. 9 72, 5 98, 8 90, 5 64, 1 100, 0 29. 0 44. 1 32, 8 11, 1 8, 9 21, 5 3, 2 13, 1 27, 5 1, 2 9, 5 35, 9 Zveza, oziroma športna panoga Jadranje na vodi Kajak Keglanje Kolesarstvo Košarka Namizni tenis Nogomet - Odbojka Plavanje Rokomet Sablanje Smučanje Tenis Težka atletika Veslanje Delež članov Spolna sestava moški ženske 0, 7 0, 2 15, 0 1, 2 3. 4 3. 1 32, 8 3. 5 3, 8 2, 0 0, 5 15, 6 1, 4 1, 7 2. 2 75, 9 83, 8 91. 7 96. 8 80. 3 81, 5 97. 7 71. 0 67. 4 71. 1 70. 0 82. 5 70, 5 95. 8 77. 1 24. 1 16. 2 8, 3 3. 2 19, 7 18. 5 2. 3 29, 0 32. 6 28, 9 30, 0 17, 5 29, 5 4, 2 22, 9 80 24, 8 % IVO Partizan Planinska zveza Zveza športov Strelska zveza Avtomoto zveza v Šahovska zveza Zveza za konjski šport Danes je šola najboljši zaveznik športa. Mladino nava* je na igrišča in telovadnico. Delež mladine, ki goji šport v raznih športnih in telesnovzgojnih organizacijah, je precejšen in znaša okoli 46 % vseh članov. Če pogledamo Razvoj deleža mladine do 18. , leta starosti po letih, opazimo, da ostaja stalen, niti ne narašča niti ne pada, zanimivo je, da pada delež moške mladine, medtem ko delež ženske mladine narašča oziroma ostaja neizpremenjen. To trditev naj podkrepe naslednji podatki: Delež mladine do 18. leta starosti, ki je včlanjena v športnih in telesnovzgojnih organizacijah od vseh članov Leto 1952 1953 1954 Skupaj Moški Ženske 46. 5 46. 6 44, 9 43, 9 42, 3 40, 2 51, 6 56, 6 55, 2 V TVD Partizan je delež mladine največji, nekaj nad polovico vseh članov, nekaj manj kot polovica pa jih je v Zvezi za konjski šport in v Zvezi športov. V drugih zvezah je delež mladine manjši. Najmanj jih je v Avtomoto zvezi. Delež mladi ne v športnih in telesnovzgojnih organizacijah 1954 Zveze SKUPAJ Zveza športov . TVD Partizan Planinska zveza Strelska zveza Avtomoto zveza Zveza za konjski v Šahovska zveza šport Člani zvez do 18. leta 19 in več let 44, 9 44, 6 80. 5 22. 6 25, 53, 9 53, 8 23. 7 55, 1 55. 4 19. 5 77. 4 74. 5 96. 1 46. 2 76. 3 Ena izmed nalog športnih in telesnovzgojnih organizacij je, da pritegnejo v svoje vrste čimveč delovnih ljudi in napravijo naš šport resnično množičen. Zatem težimo že vsa leta po osvoboditvi. V tem času so bila organizirana tekmovanja najrazličnejših oblik, da bi šport čimbolj približala ljudem, vendar uspehi še niso zadovoljivi. Premalo imamo danes športnih in telesnovzgojnih društev in tudi število njih članov je premajhno. Predvsem pa nam ni ifspelo pritegniti v dovoljni meri naših delavcev in kmetov, kar nam kaže tudi pregled po socialni sestavi. Aktivni člani športnih in telesnovzgojnih organizacij po socialni sestavi 1954 Zveze Aktivni člani po socialni sestavi skupaj delavci kmetje uslužbenci di jaki vi sokošolci ostali SKUPAJ 1954 a Zveza športov TVD Partizan Planinska zveza Strelska zveza Avtomoto zveza Zveza za konjski v Šahovska zveza šport 110 319 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 25 395 23. 0 30. 1 11, 9 21, 0 41, 0 45. 3 18. 4 20, 0 3 811 3, 5 2. 1 3. 2 3, 1 5. 7 5, 5 5, 9 4. 8 27 449 24, 9 20, 1 11. 4 37. 5 28, 4 32, 8 25, 3 38, 3 36 695 33, 4 32. 4 65, 0 12. 8 15, 3 4, 4 34. 5 24. 9 8 481 7, 6 10, 0 2, 4 14, 4 3, 6 2. 4 13, 2 3. 5 3 488 7, 6 5, 3 6, 1 11, 2 6, 0 9. 6 2. 7 8, 5 81 Športne in telesnovzgojne organizacije po okrajih 1954 Okraj Organi - zaci jska enota Člani , akti vni i n ostali vsi Zveza športov IVO Partizan Plani nska zveza Strelska zveza Avtomoto zveza Zveza za konjski šport lani na Sahovskaio. 000 zveza prebiv alcev SKUPAJ Celje Črnomelj Gorica Kočevje Koper Kranj Krško Ljubljana mesto Ljubljana okolica Ljutomer Maribor mesto Maribor okolica Murska Sobota Nove mesto Postojna Ptuj Radovljica Sežana Slovenj Gradec Šoštanj Tolmi n Trbovlje 1 036 135 873 28 860 W 948 33 967 H 496 6 660 2 793 k 149 895 87 8 37 15 38 56 21 165' 84 35 82 54 33 32 27 31 68 8 48 29 24 54 10 597 909 3 427 1 776 2 668 9 993 1 582 28 472 8 014 3 817 16 768 4 663 3 634 3 081 3 775 2 644 10 428 657 5 165 3 306 3 359 7 138 2 673 101 448 965 1 663 6 048 802 •62 8 789 26 876 528 360 311 1 505 81 413 709 195 2 305 3 016 483 1 827 1 208 991 2 406 473 6 831 3 673 2 347 3 326 2 299 1 972 1 423' 2 381 1 409 3 301 264 1 575 1 069 992 1 682 2 332 141 684 207 150 3 458 479 9 131 1 891 147 2 318 942 87 325 364 292 3 905 118 2 159 990 1 469 2 378 1 988 67 219 220 50 1 578 225 2 991 991 613 1 052 961 154 258 226 273 1 013 494 427 518 178 226 56 57 176 59 274 608 81 405 1 157 1 947 410 202 465 148 176 216 299 212 468 127 425 111 439 277 109 77 121 104 21 306 691 60 365 73 492 82 513 238 199 1 312 211 - 217 367 1 970 247 652 169 781 709 2 050 210 440 369 386 210 464 145 791 43 331 236 214 46 206 99 1 005 - 949 185 850 156 1 418 i) Število prebivalcev je konec leta 1954. Največje število članov športnih in telesnovzgojnih društev sta imeli v zadnjih letih mesti Ljubljana in Maribor ter industrijski okraji Celje, Kranj in Radovljica. V naštetih 5 okrajih je bilo 55, 5 %, v ostalih 17 okrajih pa le 44, 5 % vseh članov. Tudi delež članstva posameznih zvez je največji v označenih mestih in industrijskih okrajih, izjema je le Zveza za konjski šport, ki ima svoje člane predvsem v Ljubljani, in v okrajih, kjer ima konjski šport že dolgoletne tradicije, saj n. pr. v okrajih Ljutomer (Cven), Novo mesto (Šentjernej) in Ptuj že od nekdaj prirejajo uspele konjske dirke, v Lipici pri Sežani pa je znano vzgajali šče čistokrvnih lipicancev. V primeri s številom prebivalstva imajo največ članov okraji Radovljica, Maribor mesto in Ljubljana mesto, kjer je približno vsak 5. prebivalec član kakega športnega in teleanovzgojnega društva. V Trbovljah, Kranju in Slovenj Gradcu je včlanjen približno vsak 10. prebivalec, najmanj članov pa ima Sežana, kjer je vpisan le vsak 49. prebivalec. 82 Število članov športnih in telesnovzgojnih organizacij na 10. 000 prebivalcev v LR Sloveniji 1954 2500r 2ooo 15oo looo 5oo 0 m lil lil ii lil m. vM lil III WM lil 0A m W/a lil lil II! m m % m. mM i £ W/a & J O) I o B o 0 ži J jiS. i „ fllfiflflflsffiilils**! £23 F& {3»$ ČL P a j a i .2. ~ o I. ' 1. J Ž Športniki in telovadci potrebujejo za uspešno vadbo v svojih disciplinah igrišča, telovadnice, bazene, drsališča in druge športne objekte. Brez njih se šport in telesna vzgoja ne moreta uspešno razvijati. Okupatorji so sinoge športne naprave pri nas poškodovali in uničili ter jih je bilo treba popraviti in nadomestiti. Po vojni so bili, tudi s pomočjo prostovoljne delov Športni objekti i n orodje ne sile, kmalu zgrajeni številni športni objekti posebno v mestih in večjih industrijskih krajih. V Sloveniji sta bila izvedena statistična popisa športnih objektov v letih 1952 in 1953, v letu 1954 pa popisa ni bilo. Objekti športnih in telesnovzgojnih organizacij 1953 1] Športni objekti po vrsti SKUPAJ Igrišča za: nogomet košarko odbojko rokomet tenis hokej na travi atletiko balinanje Steze za atletiko Drsali šča Dvorane za; težko atletiko bofcs namizni tenis sablanje košarko odbojko keglanje Števi le 1 029 59 16 20 10 30 k 7 32 5 10 3 7 8 3 3 3 5 Športni objekti po vrsti Števi ' Kegljišča Bazen za plavanje, in vaterpolo Domovi : " smučarski veslaški Veslaška pristanišča Smučarske skakalnice Smučarske žičnice Domovi z telovadnico Telovadnice (izven domov) Telovadi šča Planinske postojanke: domovi koče zaveti šča j* Streli šča Hipodrom, dirkališča Šahovski prostori M H 4 2 k 70 6 76 101 172 35 43 22 190 9 15 1) Koper ni upoštevan Razen športnih objektov potrebujejo organizacije tudi telovadno orodje, ki ga večinoma izdelujemo doma. lndustrija športnih potrebščin in telovadnega orodja je v Sloveniji še mlada, saj segajo začetki te proizvodnje v leto 1944, ko so v Cerknem organizirali prvo smučarsko tovarno, ki je dala partizanom od oktobra do konca decembra že nad 500 parov smuči. Po osvoboditvi je bilo za telesno vzgojo mnogo zanimanja, čutili pa smo veliko pomanjkanje športnih objektov in športnega orodja. Tako so bila osnovana tri nova industrijska podjetja, ki jim je bila proizvodnja športnega orodja in potrebščin osnovna dejavnost. Danes izdelujejo ta podjetja nad 150 vrst raznih športnih potrebščin, ki se kakovostno vedno bolj izpopolnjujejo, količinsko pa stalno naraščajo. Medtem ko so izdelala v letu 1946 3. 146 kosov lesenih in 11 ton kovinskih, so izdelala v letu 1953 že 23. 357 kosov lesenih in 74 ton kovinskih športnih in telovadnih potrebščin. Proizvodnja športnega orodja je najbolj razvita v Sloveniji, saj odpade nanjo 93 % celotne državne proi zvodnje. Za vzgojo športnih in telesnovzgojnih kadrov je bila po osvoboditvi ustanovljena srednja fizkulturna šola, ki je bila v letu 1953/54 ukinjena, namesto nje pa je pričel delovati v Ljubljani inštitut za telesno vzgojo na stopnji višje strokovne šole, ki bo izobraževal visokokvalificirane vzgojitelje. Srednja fizkulturna šola je dala v času svojega obstoja okoli 150 učiteljev telovadb« in športa, inštitut za telesno vzgojo pa bo dal prve diplomi ranče konec šolskega leta 1955/56. 83 Dodatek I i v Športne in telesnovzgojne organizacije po okraji h 1955 Okraj Organi zaci jske enote Števi To vseh članov vsi moški Števi lo aktivnih članov vsi moški LR SLOVENIJA Celje Gorica Kočevje Koper Kranj Ljubljana Maribor Murska Sobota Novo mesto Ptuj Trbovlje 1 098 105 86 2k 61 138 .265 193 v 59 38 82 H5 918 H 663 7 869 3 008 6 676 21 729 36 839 29 026 7 020 3 923 3 lih 11 391 105 M5 10 m 5 56^ 2 159 4 727 15 581 26 322 21 719 5 013 2 850 2 606 8 240 118 292 12 235 6 m 2 039 5 2«) 19 165 32 121 21 128 k 970 3 m 2 923 8 326 83 005 8 m h 732 1 417 3. 594 13 605 22 271 H 902 3 501 2 478 1 977 5 724 Okraj Organi - zaci jske enote Vsi člani (aktivni in drugi ) skupaj Zveza športov TVD Parti zan Plani nska zveza Strelska zveza Avtomoto zveza Zveza za konjski žport Šahovska zveza LR SLOVENIJA Celje Gorica Kočevje Koper Kranj Ljubljana Maribor Murska Sobota Novo mesto Ptuj Trbovlje 1 098 145 918 31 284 49 093 33 652 17 179 8 530 1 132 5 048 105 86 24 61 138 265 193 59 47 38 82 14 663 7 869 3 008 6 676 21 729 36 839 29 026 7 020 3 923 3 774 11 391 3 748 983 302 835 3 285 8 132 8 965 921 550 435 3 128 4 249 3 451 1 953 3 504 6 547 10 222 7 937 3 765 1 563 .1 815 4 087 3 523 1 802 183 537 7 174 10 809 5 949 246 . 583 234 2 612 2 550 1 118 380 671 2 863 3 974 2 812 1 021 587 603 600 294 246 59 771 1 367 2 648 1 311 414 304 351 765 50 32 269 95 263 60 249 269 131 358 461 226 828 137 1 915 384 241 73 139 Aktivni člani po socialnem sestavu 1955 Socialni sestav SKUPAJ Delavci Kmetje Uslužbenci Učenci in dijaki Študentje Ostali Aktivni člani skupaj moški Strukturav % (skupaj) 118 292 26 874 3 962 27 474 40 6 0 5 9 034 10 343 83 005 22 835 3 346 19 794 24 669 6 363 5 998 100, 0 22, 7 3, 3 23. 3 34. 4 7. 6 8. 7 Dodatek Telesnovzgojne in športns organizacije po vrstah športa 1955 Panoge športa Organizacijske enote Vsi člani (aktivni i n drugi ) skupaj moški Aktivni člani po letih starosti vsi skupaj moški do 18 let skupaj moški 19 let in več skupaj moški SKUPAJ Atletika (lahka) Avtomoto šport Balinanje Boks Drsanje in hokej na ledu Hokej na travi(kotal jkah) Jadranje na vodi Kajakaštvo Keglanje Kolesarjenje Konjski šport Košarka Namizni tenis Nogomet Odbojka Plani nstvo Plavanje Rokomet Sablanje Smučanje Streljanje Šah Telovadba (IVO Partizan) Tenis Težka atletika Veslanje 1 098 H5 918 105 k25 118 292 83 005 55 232 34 433 63 060 13 70 19 7 10 1 v k 3 63 9 13 17 29 72 25 77 13 H k 40 233 113 235 4 4 6 2 299 8 530 460 748 1 046 34 501 279 4 651 348 1 132 1 220 1 408 9 248 1 150 33 652 1 090 898 151 4 276 17 179 5 048 49 093 535 447 495 1 727 8 059 448 682 598 34 382 242 4 206 339 1 019 922 1 196 8 944 812 21 109 757 652 108 3 588 15 901 4 870 27 596 389 437 408 1 472 4 857 394 296 870 26 213 90 3 250 250 608 846 1 251 4 543 863 33 339 890 788 141 3 579 16 217 4 225 38 066 509 256 453 1 062 4 599 394 296 395 26 167 76 2 937 247 526 592 1 062 4 542 577 20 929 594 562 100 3 009 14 959 4 089 20 288 366 246 365 961 230 8 138 626 6 116 28 59 69 259 550 671 2 581 304 7 923 700 377 72 2 027 4 586 1 191 31 099 333 -103 215 661 212 8 138 173 6 95 24 53 69 219 343 581 2 581 179 4 892 450 255 54 1 662 4 232 1 147 15 893 236 101 169 511 4 627 386 158 244 20 97 62 3 191 181 349 296 580 1 962 559 25 416 190 411 69 1 552 11 631 3 034 6 967 176 153 238 48 572 401 4 387 386 158 222 20 72 52 2 884 178 307 249 481 1 961 398 16 037 144 307 46 1 347 10 727 2 942 4 395 130 145 196 85 VIRI 1. Rezultati popisov kulturno umetniške in športne dejavnosti v letih 194555 Zavoda za statistiko LR Slovenije 2. Publikacije Zveznega zavoda za statistiko "Založniška dejavnost in tisk v letu 1953 in 1954 v FLR Jugoslaviji" 3. Publikacija Zavoda za statistiko LR Slovenije "Kulturno prosvetna dejavnost v Sloveniji pred drugo svetovno vojno in po njej 1952" 4. Statistični letopisi FLRJ 1954, 1955 5. Publikacija Zveznega zavoda za statistiko "Kinematografija in radiodifuzija v letu 1953 6. Statistični pregled šolstva in prosvete v Dravski banovini za šolsko leto 1939/40 7. Spominski zbornik Slovenije 1939 8. 10 let športa v svobodi 1955 9. 10 let socialistične graditve 1955 10. Knjiga, glasilo slovenskih založb 1954, 1955 Mara Slajpah: Problemi slovenskih ljudskih knjižnic 5/54 Pred desetletnico štirih založb 6/55 Zorka Peršic: Ob desetletnici Mladinske knjige 9/55 11. Slovenska bibliografija za leto 1952 12. Faits et chiffres, Unesco 1952 13. Ljudska pravica 1955 štev. 275, Franček Saje: Slovenski narodnoosvobodilni tisk 14. Ljudska pravica 1955 štev. 249 Referati iz Kongresa Svobod in prosvetnih društev na Jesenicah dne 22. in 23. oktobra 1955 15. Slovenski poročevalec z dne 5. oktobra 1954 Muzeji v Sloveniji 16. Podatki Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani in Radia Ljubljane 86 r 41. ' ttfrZ. rVST' . .■i Vv . f ' i' *-, :' V WW$&x ^ t* v