Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ul. Martiri della Liberta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel.28-770 Za Italijo : Gorica, P.zza vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431.Poštnič.r.: Trst, 11/6464
Poštnina plačana v gotovini
NOVI LIST
Posamezna št. lir 30.-
narocnina: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250. — za inozemstvo: tromesečna lir 600-polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru
Spedizione in abb. postale I. gr.
ŠT. 223
TRST, ČETRTEK 9. OKTOBRA 1958, GORICA
LET. VII.
PRED NEDELJSKIMI VOLITVAMI V TRSTU
Kakšna ie dolžnost tržaških Slovencev
Potreba Narodnega sveta - Slovenske kandidate podpreš, lelče. jim daš preferenčni glas
Prihodnjo nedeljo, 12. oktobra, si bo prebivalstvo našega mesta izbralo svoje predstavnike v občinskem svetu.
• Ker je to brez dvoma zelo važen dogodek v našem javnem življenju, ljudje upravičeno pričakujejo, da zavzamemo tudi mi do njega jasno stališče ter damo slovenskim volivcem svoje nasvete.
Priznavamo brez oklevanja, da naš položaj ni lahek.
Časii, ko so tržaški Slovenci pri vseli volitvah nastopali složni in edini na skupni narodni listi, so namreč minili.
Kdo naj dandanašnji spravi na eno listo s skupnimi kandidati, denimo, prepričane komuniste'in verne kristjane? Vsak trezen politik ve, da je to nemogoče, ker jih ločijo pregloboke in bistvene Tazlike v svetovnih in življenjskih nazorih.
Zalo je treba opredeljenost Slovencev v različne stranke in skupine vzeti na znanje kol dejstvo, ki se ne da spremeniti, ler po lej sl varnosti uravnati našo narodno politiko.
ALI MED SLOVENCI NI NIČ VEČ SKUPNEGA?
Kljub vsej strankarski razcepljenosti, ki vlada med nami, lega ne more noben pameten človek trditi.
Slovenska šola je na priliko zadeva, katera se ne tiče samo te ali one stranke, temveč gre v živo vsem slovenskim družinam, pa naj bodo njihovi člani ideološko kakorkoli opredeljeni.
Isio velja o enakopravnosti našega jezika na sodnijah in v ostalih uradih, o svobodni rabi slovenščine v javnih napisih in na shodih. Isto prav posebno o gospodarskem zapostavljanju vseli slojev našega naroda. Isto o načelni kolonizaciji naše rodne zemlje!
Kar je Virgil Šček objavil januarja 1921, to je pred 37 leti, v Edinosti, zveni, kot da bi bilo zapisano1 danes:
»Ne nasprotujemo kmetom in delavcem drugih narodov, v katerih vidimo le svoje brate; vendar pa moramo zahtevati, da pridejo do službe na naši zemlji najprej domačini, potem šele tujci. Ni v znamenju bratstva, če silijo v naše -kraje tujci, domačin se pa mora seliti, ker mu tujec v domačiji kruh odjeda«.
NARODNI SVET
Kdo bi si spričo vsega tega upal trditi, da Slovencev naših krajev ne vežejo skupne, življenjske koristi, ki bi jih morale vse stranke, skupine in struje skupno braniti?
Ker so vsi ogroženi in politično zreli narodi v zgodovini tako ravnali, smo zahtevali, zahtevamo in bomo brez prestanka zahtevali,
naj se tudi pri nas ustanovi neka vrsta medstrankarskega Narodnega sveta, kjer naj bi se določale smernice za enotno obrambo osnovnih človeških in socialnih pravic Ijud-stva.
To je vse lepo in tudi pravilno, poreče kdo, toda kaj ima Narodni svet opraviti s sedanjimi volitvami, ko sami priznavate, da je delitev naroda v stranke neizogibna ter bo zato vsaka skupina že tako postavila lastno listo?
Tako umovanje je povsem zgrešeno. Če bi Slovenci imeli danes Narodni svet, bi se najprej lahko domenili, da se mora medsebojna volilna borba opraviti v dostojni obliki, vredni res omikanega in kulturnega naroda. Odpadle bi vse psovke, laži in obrekovanja, s katerimi so se pri zadnjih občinskih volitvah onečastili nekateri naši izobraženci ter z njimi izzvali le odpor v ljudstvu.
Še važnejši bi pa bil Narodni svet zavoljo lega, ker bi lahko sklenil, da je dolžnost sle-
V ponedeljek se je po časopisju vsega »vela razširila vest, da je poglavar katoliške Cerkve Pij XII. iznenada luido zbolel.
Že nekaj dni prej ga je mučilo spel nevarno hlipanje, ki ga je bilo prijelo pred 3 leti. Toda bolezen je začela popuščati in papež je v soboto imel y svojem letnem dvorcu Ca-stelgandolfo celo nagovor na kirurge plastike.
Zvečer se je čutil zelo utrujenega, vendar je v nedeljo imel spet dva nagovora: enega na notarje iz Južne Amerike, drugega na skupino romarjev, ki so ga obiskali v njegovem letovališču.
V ponedeljek zjutraj sta prišla v Castelgan-dolfo dva rimska zdravnika', da papeža izno-va pregledata. Pij XII. je sedel v naslanjaču in rekel, da se počuti, dobro, ter se šalil.
Tedaj je pa naenkrat padel v nezavest, začel je obračali oči in zgubil dar govora. Zdravnika sta ga takoj položila na posteljo ter mu vbrizgnila lek, da bi se mu razširile žile. Istočasno je papež dobil zdravilo za okrepitev srca in kisik, da je mogel laže diha tj.
Zdelo se je, da poglavar Cerkve umira.
NENADNO BOLJŠANJE
In res bi bil papež že v ponedeljek umrl, da nista bila slučajno pri njem zdravnika, ko se je onesvestil. TJ.mri bi tudi bil, da eden zdravnikov ni imel po naključju pri sebi potrebnih lekov.
hernega slovenskega kandidata se z vso odločnostjo boriti v okviru svoje stranke za temeljne pravice svojega naroda, Na listi stranke, ki Slovencev noče podpreti, ne sme noben Slovenec kandidirati.
To se nam zdi pomembno zlasti za stranke, v katerih imajo odločilen vpliv Italijani, ker bi se tako tudi oni obvezali se zavzemati za enakopravnost našega ljudstva.
ZA KOGA BODO SLOVENCI GLASOVALI?
Vprašanje se zdi marsikomu težko, a v resnici ni tako zapleteno. Vsak poznavalec razmer ve, da se je ogromna večina zrelih in zavednih volivcev v srcu že odločila, za katere kandidate bo glasovala.
Prepričani koimunisti, socialisti in vobčo marksisti bodo pač podprli kandidate svojih strank. Od tega sklepa jih ne bo odmaknilo nobeno pisanje in rotenje nasprotnega časo-pisja.
Kmalu je Pij XII. začel prihajati k sebi. Spoznal je sestro in nečake, ki so prihiteli v Castelgandolfo, vrnil se mu je vid in mogel je tudi po tihem govoriti.
Drugi dan se je že hotel lotiti običajnega dela in sprejel na 13-miiuilni razgovor britanskega veleposlanika.
Zdravniki so kar strmeli, kako hitro so se papežu vračale vse duševne zmožnosti, in vsa njegova okolica je bila silno vzradoščena.
KATASTROFA
Ob zaključku lista je pa prispela iz Ca-steligandolfa vest, da je Pij XII. umrl.
Po vsej Italiji so bile raznihcšene zastave na pol droga in vlada je odredila tridnevno državno žalovanje, med katerim bodo ukinjene vse javne prireditve in zaprte vse šole.
Pij XII., ki je zatisnil oči v noči od srede na četrtek ob 3. uri in 52 minut, je dosegel starost 82 let in 7 mesecev ter vladal Cerkvi nekaj več ko 19 let in pol.
Njegova smrt je globoko odjeknila po vsem svetu. Sožalne brzojavke so poslali dekanu svetega kolegija francoskemu kardinalu Tisserantu ne le predsednik republike Gronchi in načelnik vlade Fanfam. temveč tudi Eisenhovver, angleška kraljica Elizabeta. belgijski kralj Baldovin, japonski cesar lliro ITito, predsednik francoske republike in drugi državni poglavarji.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Umrl je papež Pij XII*
NOVICE Z VSEGA SVETA
ZA NAŠE KOROŠKE BRATE
Protislovenska šolska odredba deželnega glavarja We-den.iga z dne 22. septembra je izzvala, kol je bilo pričakovati, splošen odpor Uidi v Jugoslaviji.
Prvi se je po radiu oglasil predsednik slovenske vlade Boris Kraigher. O odloku je rekel, da ruši enakopravnost med narodi ter mora nujno povzročiti »ustrezno reakcijo« vseh Jugoslovanov, katerim se zdi borba »za zaščito naših narodnih manjšin« življenjskega pomena.
Tn res se je že nekaj dni zatem zavzela za koroške Slovence osrednja vlada v Beogradu ter naročila jugoslovanskemu veleposlaniku na Dunaju Joži Zemljaku, naj vloži pisan diplomatski protest v avstrijskem zunanjem ministrstvu.
V njem zahteva Jugoslavija ' od dunajske vlade, naj Wedenigov odlok prekliče, ker je v nasprotju z avstrijsko ustavo in mirovno pogodbo ter zategadelj nezakonit.
Drzno varanje
Nadvse zanimivo je, kako' so Avstrijci iz vseh strank nekoč sodili o dvojezičnem šolstvu na južnem Koroškem, ki ga je Wedenig
22.	septembra uničil.
Zunanji minister Karl Gruber, pravi jugoslovanski protest, je 28. aprila 1948 v Londonu izjavil: »Avstrija je omogočila koroškim Slovencem lasten kulturni razvoj. Vzorna ureditev dvojezičnih šol nalaga tudi nemško govorečemu prebivalstvu, da sc nauči slovenskega jezika...«
Prav tako se je dunajska vlada v svojem poročilu na Združene narode za leto 1953-54 ponašala s šolsko uredbo, ki jo1 je Wedenig sedaj odpravil. Kot dokaz, kako zadovoljivo je Avstrija rešila na svojem ozemlju manjšinsko vprašanje, je dunajska vlada svojemu poročilu dodala celo besedilo na Koroškem veljavne šolske uredbe.
\Vedenig sam pa je na obenem zboru Socialistične stranko v Celovcu še 16. maja 1955 izjavil, da so tudi nesocialistične skupine pozdravile novo šolsko- uredbo, »ker je bila edina možna«.
Kar je bilo prej vzorno, zadovoljivo in edino možno, je postalo torej naenkrat krivično in nasilno. Možje, ki uganjajo tako politiko, imajo za norca'sebe i-n svet, misleč, da jim bo uspelo voditi tudi tuje državnike za nos. Prepričani smo, da sc jim to ne bo posrečilo!
Mao T še Tung je iznenad.il svet */ naznanilom, da je vlada rdeče Kitajske sklenila ustaviti za dobo enega ledina obstreljevanje otokov Kernoj in Ma-ou, ležečih v prelivu For-moze ali Taivana lik kitajske celine.
V tem času se prebivalstvo lahko oskrbi s potrebnim živežem in spravi na varno ranjence
Mao predlaga, naj se medtem pričnejo pogajanja med komunisti in Čan-g Kaj Šekom. Sporazum naj sc sklene brez tujih posredovalcev.
Kakšne cilje Peking pri tem zasleduje, je težko dognati. Dogodek sam na sebi je pa mednarodna javnost pozdravila, ker je znak, da se vojna nevarnost na Daljnem vzhodu vidno mnjša.
SMO TAM, KJER SMO BILI
Sovjetska vlada, ki je pred meseci ustavila atomska razstreljevanja, p-ozivajoč ostale velesile, naj store isto, je uradno naznanila, da je obnovila svoje jedrske poskuse.
To je storila zato, ker so tako delali tudi Amerikan-ci in Angleži. Rusi bodo razstrelili toliko boiinb, kolikor so jih medtem zapad-njaki.
Smo torej tam, kjer smo bili. Vse to je zelo čudno, če pomislimo, da se bodo 31. t. m. že tako zbrali v Ženevi zastopniki vzhoda in zapada, da sklepajo o splošnem in dokončnem prenehanju atomskih poskusov. Ves svet upa in želi, da bi se mogočniki vsaj tedaj naposled le .sporazumeli.
ITALIJA V VARNOSTNEM SVETU
Glavna skupščina Združenih narodov je z velikansko večino glasov izvolila Italijo za začasno članico Varnostnega sveta, kateremu pritiče vrhovno vodstvo najvažnejše mednarodne organizacije.
POSLEDICE VOJNE
Zadnja vojna še vedno meče težke sence na človeški rod. Med vsemi, državami je bila najbolj zadeta Zapadna Nemčija. V zadnjih 13 letih je potrošila okoli 34 tisoč milijard lir za pozidavo porušenih liiš, pokojnine pohabljencem, vojnim vdovam in sirotam, za podpore beguncem in tako dalje.
Znesek, ki so ga Nemci izdali, je ogromen, saj znaša toliko kot 15 letnih državnih proračunov Italije. In kljub temu je Nemčija obnovila svoje gospodarsko življenje ter postala ena najbogatejših dežel v Evropi. Zares marljiv in podjeten narod!
DAVČNE NAPOVEDI
Ura-di so pregledali zadnje dohodninske napovedi in ugotovili, da so davkoplačevalci prijavili za 8 odstotkov več kol lani. Najbogatejši davkoplačevalci so v Lombardiji, in sicer v Milanu.
Amerika je odstopila Zapadni Nemčiji za 5 let rušilec Antho-ny proti visoki izposojnini. Strokovnjaki so pri tem izračunali, kakšno vrednost predstavljajo posamezne vrste orožja, s katerimi je rušilec opremljen. En sam torpedo na krovu stane toliko kot lepa hiša, bomba toliko kol nov avtomobil, granata pa kol lep televizijski prejemnik.
Vse to premoženje je namenjeno, da še zmeče v zrak ali vodo.
ZOPETNO PONIŽEVANJE SLOVENCEV
Zadnjič smo pisali, kako se je tukajšnja Kršč. demokracija odločno uprla, da bi komunisti smeli prirediti na Glavnem trgu v Trstu dvojezičen volilni shod, češ da bi raba slovenščine pomenila »izzivanje in žaljenje« italijanskega prebivalstva v našem mestu-. Demokristjani so obenem pritiskali' na dr. Palamaro, naj njihovo nedemokratično in nekrščansko zahtevo uradno podpre s tem, da shod kratko malo prepove.
In res se je dr. Palamara predrzni in protizakoniti demokristjanski zahtevi vdal ter
3.	oktobra izdal odlok, s katerim je zabranil zborovanje. Kot poglavitni razlog navaja, da se je nahajal »v hudi nuji« ali stiski. Preprečiti je hotel nerede, ki bi zaradi sloveti-, skega govora lahko nastali med shodom.
Da pomeni odlok nezaslišano poniževanje našega materinega jezika, ni treba dokazovati''. Kavno tako je vsakomur jasno, da je preporod protipostavna. V skladu z zakonom bi bila edino, če bi dr. Palamara mogel dokazali, c’a ustave, republike, londonski sporazum in voli'ni zakon, v katerih vseh je za-
jamčena Slovencem popolna enakopravnost # državljani italijanskega- jezika, nimajo veljave za trg Unita v Trstu.
Kdo pri nas ukazuje?
Če demokristjanski, jašistovski in ostali narodni nestrpneži trde, da bi slovenski govor onečaščal sveti trg pred občinsko hišo, bi se vladni komisar ne smel staviti na isto stališče, temveč bi bila njegova dolžnost, da brani obstoječe zakone.
Šoviniste, 'ki se postavam upirajo ter groze z neredi, bi moral pozvati na odgovornost in poskrbeti, da za nobeno ceno ne motijo zakonito Oklicanega shoda. Saj ima v Trstu • dovolj policistov in karabinjerov na razpolago !
Namesto da bi to storil, se je pa dr. Palamara uklonil volji nasilnežev ter tako dejansko prepustil njim, da v mestu ukazujejo.
Vračamo se torej v one žalostne čase, ko so pri nas črnosrajčniki vsiljevali oblastvom svojo voljo, talko da so namesto zakonov v teh krajih veljali sklepi fašistične stranke. Razlika je le v tem, da so se sedaj pridružili fašistom še demokristjani, monarhisti, liberalci in celo socialni demokrat je ter vse ostale protislovenske skupine.
KAKO VZTRAJA?
Na finančnem uradu v Teramu je v službi 4-4-letni sluga Maglibeco, ki že 17 let ne more spati. L. 1941 je v Afriki zbežal iz ujetništva in se skrival po hostah in puščavah, kjer ga je prijela nespečnost, ki traja še da- ■ nes. Zdravniki se čudijo, kako -more vztrajati v službi, ne. da bi spal.
PRVENSTVO
Svojevrstno prevenstvo je treba vsekakor priznati zakoncema Tarsetti iz Bergama. V ponedeljek sta krstila svojega- devetnajstega otroka. Gospa Marija ima komaj 38 let in vsako leto pominoži družino za enega otroka.
VOLIVEC! Ni dovolj, da prečrtaš volilni znak, temveč oddaj preferenčni glas kandidatu, kateremu najbolj zaupaš.
PREMIRJE V TAIVANSKEM PRELIVU
KOLIKO STANE OROŽJE
SLOVENCI TRŽAŠKE OBČINE! V NEDELJO, 12. OKTOBRA, VSI NA VOLIŠČA! KAJTI NAROD, KI SE NOČE POSLUŽEVATI DEMOKRATIČNIH PRAVIC, JE ČREDA, KI DOVOLJUJE, DA JI DRUGI PO MILI VOLJI VLADAJO.
JAPONSKI TISK
Na letošnjem mednarodnem zborovanju za-loaništev časopisja je vzbudilo največje zanimanje poročilo, da prekaša japonsko časopisje po nakladi in vsebini celo evropske-ga‘
Vodilni lisli se tiskajo vsak v skoro petih milijonih izvodov. Dnevna naklada vseh japonskih časopisov znaša 24 milijonov, v Franciji pa le deset.
Vsaka japonska družina je naročena vsaj na en list. Taiko je bilo vedno tudi med Slovenci in zlasti v naših krajih, dokler ni fašizem z nasiljem znižal kulturno stanje našega naroda.
svetu
NORVEŠKA — Podjetje Noratom iz Osla je izdelalo načrt, po katerem je mogoče pozimi vse mesto ogrevati s toploto iz ene same atomske centrale. V njej bodo segrevali paro, ki bo po ceveh prehajala v stanovanja.
FRANCIJA — Pred kratkim so objavili podatke, iz katerih izhaja, da se je na francoskih cestah lani smrtno ponesrečilo T440 oseb. Od teh je bilo kar 472 pešcev.
RUSIJA — Da bi z manjšimi stroški prevažali nafto, so ruski strokovnjaki začeli prei-zkuševati nov kemični postopek. Nafto spremenijo v trdo gmoto ter jo porazdele na kose, ki imajo obliko opeke. Ladje bi no ts način prevažale večjo količino nafte in bi bile varne pred požari.
AVSTRALIJA — Dvajsetlena Ellen Mathevvs iz Melbourna je pred 7 leti izgubila dar govora. Ko je pred kratkim likala z električnim likalnikom, jo je tok pošteno pretresel Posledica je bila presenetljiva: dekle |e sprs-gvorilo.
AMERIKA — Ameriško finančno ministrstvo je lani izplačalo en milijon dolarjev nagrade osebam, ki so davkarije opozarjali ra lažnive prijave dohodkov.
JAPONSKA — Zdravnik Cisaro Marjama je sestavil učinkovito zdravilo proti kožnim boleznim jetičnega izvora. Od 71 bolnikov jih je nad 30 popolnoma ozdravelo, tridesetim se je bolezen znatno izboljšala in le pri 11 bolnikih ni bilo učinka.
NOVA ZELANDIJA — Na tem otoku je cela vrsta naravnih vročih vrelcev. Sedaj so začeli graditi prvo centralo, kjer bodo -naravno toploto spreminjali v električno silo.
JUGOSLAVIJA — V Banjaluki živi 50-letni Milorad Alačkovič, ki je slep od rojstva. Zanimivo je, da mož kljub temu vselej zna na-tančo povedati, koliko je ura. Zmoti se največ za pet minut.
VELIKA BRITANIJA — Skupina znanstvenikov je sestavila tekočino, ki naj bi uspešno učinkovala proti nahodu, gripi in še nekaterim boleznim. Zdravilu so dali ime interfe-ron. Odkrili so ga slučajno, prav tako kot svoje dni penicilin.
NORVEŠKA — Na skrajnem severu dežele, v Salfielettu, so letos prvič odprli taborišče ali camping za tiste, ki so hoteli letovati na Severnem tečaju. V taborišču si lahko kupil vsega, kar ti je srce poželelo. V kraju so uredili tudi poštno službo.
Kakšna je dolžnost
(Nadaljevanje s 1. strani)
Nam ne preostane drugo, kol da jih pozovemo, naj na svojih listah oddajo vsaj prednostne ali preferenčne glasove slovenskim kandidatom, o katerih vedo, da so narodno zavedni in pošteni.
Kar smo rekli o marksistih, velja seve tudi o prepričanih ikaitoličamih: ti bodo podprli le slovenske kandidate, o katerih sodijo, da priznavajo krščanska načela.
Ko so se pri zadnjih občinskih volitvah v Trstu sestavljale kandidatne liste, so bili mnogi slovenski ljudje spočetka le zategadelj v zadregi, ker so se slovensko in krščansko čuteči možje pojavili na dveh listah: na listi Sl)Z ter tako imenovane Slov. kat. skupnosti, medtem ko so Slov. kršč. soc. zvezo in Skupino neodv. Slovencev zastopali pisatelj Alojz Rebula, dr. Josip Škerk in dr. Igor Gruden na lisli tržaških neodvisnežev, katere so čvrsto podpirali tudi številni odlični katoličani Trsta.
NAŠE STALIŠČE
Za tako politiko smo se pri zadnjih občinskih volitvah zavzemali iz dveh razlogov: najprej zavoljo tega, ker so v gibanje tržaških neodvisnežev bili vključeni tisočeri in tisočeri Slovenci, s katerimi je bilo nujno potrebno stopiti v stike, drugič pa zastran loga, ker bi s pomočjo tržaških neodvisnežev prišla v mestni svet dva ali vsaj še en Slovenec.
Ta politika, kii je bila v očitno korist našega naroda, je pa propadla, ker so oblastva listo neodvisnežev kratko mali o — razveljavila!
Na istem stališču kol tedaj vztrajamo še danes. Medtem se je pa zgodilo nekaj nezaslišanega: eden izmed voditeljev neodvisnežev g. Karel Tolloy ie lahkomiselno razklal organizacijo neoidvisnežev na dvoje ter tako občutno oslabil njeno udarno moč na Tržaškem.
Razume se, da ie s lem prišel tudi med Slovenci ob vsak ugled in da bi njegova lista ne smela v nedeljo dobiti niti enega slovenskega glasu.
ZAKAJ NISMO NASTOPILI SAMOSTOJNO?
»Če z razklanimi in prepirajočimi se neod-visneži ne morete v nedeljo pri volitvah skupno nastopiti, zakaj niste postavili svoje lastne slovenske liste?« Tako bi nam im ogel ta ali oni oporekati.
Na to odgovarjamo takole: res je, da'bi Slov. 'kršč. soc. zveza in Skupina neodvis. Slovencev mogli to storiti, toda komu bi bilo to v korist? Slovencem prav gotovo ne! Z lastno listo bi naši skupini le povečali strankarsko razklanost naroda, ki ie morda največje zlo, ki tukajšnje Slovence tare.
Če bi nastopili samostojno, bi se utegnilo zgoditi, da bi le odjedli glasove ostalim slovenskim strankam ter bi tržaški Slovenci izgubili enega zastopnika v tržaškem mest-nenP svetu!
KAJ SEDAJ?
Tolike odgovornosti nismo hoteli vzeti na svojo vest ter smo se raje lastni listi — odpovedali. Tako nam je narekovala naša slovenska zavest! Slov. kršč. soc. zveza in Skupina neodvisnih Slovencev sta namreč mnenja, da je njuna naloga slovenske sile združevati in ne jih še bolj cepiti!
tržaških Slovencev
Kaj naj torej v nedeljo tržaški Slovenci storijo? Kako bodo volili slovenski komunisti, socialisti in v obče marksisti, smo že povedali. Kakšno naj pa ho stališče Slovencev, ki menijo, da jim njihov svetovni nazor ne dovoljuje, da bi z njimi glasovali?
V prvi vrsti gre za vprašanje, kako naj sc ravnajo do tako zvane Slovenske liste dir. Josipa Agneletila in dr. Teofila Simčiča.
Mi se, kol je splošno znamo, ne strinjamo s politiko voditeljev SDZ in tako imenovane Slov. kal. skupnosti. Pravo ogorčenje nas je prevzelo zlasti ob zadinjih državnozborskih volitvah, ko so se ti gospodje drznili priporočati Slovencem, naj glasujejo za italijanske demokristjanske kandidate, o katerih je sam Kat. glas trdil, da so pravzaprav fašistov-ski nacionalisti, to je najljutejši sovražniki slovenskega naroda.
To politiko so* mnogi zavedmi Slovenci označili za narodno izdajstvo, s katerim se naše ljudstvo lira v brezznačajno lahonstvo, podobno nemškutarstviu na Koroškem! Kako naj pošten Slovenec priporoča volivcem lake slovenske kandidate?
Ker pa hočemo biti pošteni, priznavamo, da je med pristaši. SDZ in tako imenovane Slov. kat. skupnosti ludi mnogo značajnih in zavedinili Slovencev, ki se s politiko svojih voditeljev -v srcu ne strinjajo.
* Če so zaradi strankarske discipline ali svetovnega nazora mnenja, da morajo glasovati za tako imenovano Slov. listo, jim priporočamo, naj ne oddajo preferenčnega glasu tistim kandidatom, ki so za politiko obeh organizacij odgovorni, temveč kandidatu, o katerem so prepričani, da je zaveden Slovenec in kristjan.
h kiiltufimga 'meda
• Pred nekaj leti je ustanovil finski ladjar Antti Wihuri Sibeliusovo glasbeno nagrado, na čast slavnemu finskemu skladatelju, kateremu so jo tudi prvemu podelili. Za njim jo je dobil Nemec Paul Hin-demith, le dni pa so jo podelili Rusu Dimitriju Šostakoviču. Skozi železno zaveso tores os Hindemith-Sostakovič.
• Slavni judovsko-francoski slikar Marc Chagall slika okna katedrale v Metzu. Ne poročajo, če samo z motivi iz slare zaveze svetega pisma.
• Odstopil je. prvi plesalec pariške Opere Serge Li-far, češ da so ga zapostavljali. Mož pa je postal le star in nima več tako urnih nog in gibčnih lcosti. Tudi pri baletu se ne da živeti samo od nekdanje slave.
• Tržaška italijanska pesnica Ketty Daneo je dobila c.no izmed književnih nagrad Lerici. Diuge Iri nagrade so dobili pesniki Siiio Guerrieri, Renato Giorda, oba iz Rimaj Ko so hoteli 4. okt. slovesno podeliti nagade v občinski palači v Lerici, se ni pojavil noben član razsodišča, ne založnik, ki je dal pobudo za nagrade in tudi nobeden .nagrajencev. Župan sii je v zadregi dolgo brisal nos, nato pa je napravil »govoranco« na čast nedavno umrlemu pisatelju Enricu Pei, ki morda tudi ni- bil nikdar v Lerici. Ni tako lahko tekmovati z velikimi mesti in svetov.noznanimi letovišč i.
• Slikar Tone Mihelič ho naslikal portret mlade filmske igralke Virnc Lisi. Te dni je odpotoval v ta namen v Rim.
t/lli hi že
** filrifiiniio ?
M T'tzii 'i\tvtj it
ZA TRŽAŠKO GOSPODARSTVO
V poslanski zbornici so ta teden razpravljali o proračunu ministrstva za državne udeležile. V razpravo je posegel tudi tržaška de-mokristjanski poslanec Sciolis ter prikazal hudo gospodarsko stisko, v kateri se nahajajo škedenjska železarna in tukajšnje ladjedelnice. Ker gre za podjetja, v katerih ima glavno besedo država, je prof. Scioiliis zahteval, naj ministrstvo eimprej izda nekaj učinkovitih ukrepov.	*+
Za železarno v Skednju je na primer predlagal, naj se obnovita jeklarski obrat ter oddelek za izdelovanje pločevine. Ker imata ta obrata zastarele naprave, so proizvodni stroški tako poskočili, da namerava uprava tovarne delo prekiniti ter delavce odpustiti.
Za tukajšnje ladjedelnice pa je poslanec Sciolis zahteval, naj družba Finmare poskrbi, da se bodo v Trstu gradile toda potniške in ne samo petrolejske ter tovorne ladje. Le tako bi se namreč mogli zaposliti delavci vseh strok ter razni obrtniki.
Skupno z nekaterimi demohrist janskiiimi poslanci iz goriške in videmske pokrajine je prof. Sciolis končno predlagal, naj se iz Trsta na Dunaj zgradi naftovod, tako da bi ves surovi petrolej, ki ga potrebuje Avstrija, prišel le iz tržaškega pristanišča.
NABREŽINA
Mogočna verska manifestacija
V nedeljo popoldne je bilo v Nabrežini veliko versko slavje, ki se ga je kljub slabemu vremenu udeležila ogromna množica vaščanov in prebivalcev bližnjih vasi. Z mogočno procesijo po vasi so sc namreč ta dan zaključile slovesnosti ob 100-letnici Marijinega prikazovanja v Lurdu.
Verske pobožnosti so se udeležili goriški nadškof Ambrosi, škofijski kancler dr. Rudolf Klinec ter vsi duhovniki iz devinske dekanije. Nabrežinsko županstvo pa je zastopal odbornik Drago Legiša.
Pred procesijo je nadškof podelil zakrament sv. birme okrog 50 dečkom: in deklicam. Nato se je iz okrašene cerkve razvil sprevod z Marijinim kipom, ki so ga nosili domači fantje. Pred kipom so stopali birmanci, belo oblečene deklice in dekleta v narodnih nošah, ki so nosile vence cvetlic. Med procesijo je nabrežinska godba pod vodstvom kapelnika g. Josipa Devetaka igrala znane in priljubljene slovenske Marijine pesmi.
Slovesnost se je zaključila z blagoslovom in zahvalno pesmijo. Nedeljsko slavje je bilo zares mogočna versflca manifestacija našega ljudstva ob jadranskih brežinah.
CEROVLJE Za novo ljudsko šolo
Zvedeli smo, da je nabrežinski župan imel prejšnji teden daljši razgovor z generalnim komisarjem Pal »m aro. Med drugim sta razpravljala o gradnji naše nove ljudske šole, za katero je bilo občini že leta 1956 nakazanih 12 milijonov lir.
Čeprav je občina že pred več kot enim letom poskrbela, da je bil sestavljen gradbeni načrt, se šola ni mogla še pričeti zidati. Komisija, katere naloga je, da načrt pregleda, ga je namreč že dvakrat zavrnila ter zahtevala, da se popravi.
To je vzrok, da to za Cerovlje važno delo ni bilo doslej še izvedeno. Dr. Palamara je županu zagotovili, da bo komisija načrt odobrila, brž ko bodo vanj vnesli zahtevane popravke.
ZGONIK Pričela se je trgatev
V začetku tega tedna so v naših vaseh pričeli trgati grozdje. Letošnji pridelek je izredno bogat, prav gotovo največji v vseh povojnih letih. Grozdje je dobro dozorelo ter je vse zdravo in zalo upamo, da bo dalo odlično vino.
Zadnje čase so v naših krajih pričeli gojiti povečini trte belih sort, češ da so odpornejše proti raznim boleznim ter bolje obrodijo kot črne. V naši občini pridelajo največ vina v Saležu in Koludroviei, kjer imamo nekaj zares naprednih vinogradnikov.
Kmetje so te dni veseli, ker je trta bogato poplačala njihov trud. Vino bo namreč letos pri nas glavni vir dohodkov, kajti ostali pridelki so bili zelo pičli.
SV. KRIŽ Ob nastopu Dalmatincev
V nedeljo je v tukajšnjem Ljudskem' domu gostovala dalmatinska umetniška skupina Radia Zagreb. Prireditve se je udeležila množica vaščanov in prebivalcev bližnjih vasi, tako da je bila dvorana nabito polna.
Pevci so naravnost mojstrsko odpeli vrsto dalmatinskih narodnih pesmi, igralci pa so izvedli nekaj značilnih ljudskih plesov. Petje in plesi so občinstvo tako navdušili, da ni moglo nehati s ploskanjem. Prireditelji so nam poskrbeli zares edinstven kulturni večer in smo jim zato iz srca hvaležni.
Marsikateri udeleženec pa se je po prireditvi začudeno spraševal, zakaj ni nihče dalmatinskih umetnikov pozdravil ali jim v imenu občinstva poklonil vsaj skromen šopek cvetic. Upamo, da se prireditelji ne bodo v bodočnost i več tako grobo pregrešili zoper oliko ter poskrbeli, da se kaj takega ne ponovi več.
OPČINE
V sredo prejšnjega tedna je škof msgr. San-Iin blagoslovil novo poslopje slovenske in italijanske strokovne šole na Opčinah. Ker se je ta dan začelo novo šolsko leto, je msgr. Santin daroval ob vbodu v poslopje sv. mašo.
Nova sola ima dve nadstropji in je grajena po najsodobnejših pridobitvah tehnike, Levi del poslopja je zasedla italijanska šola, desni pa slovenska.
KROŽEK MLADIH IZOBRAŽENCEV - TRST
vabi na sestanek, ki bo v petek, 17. oktobra, ob 20.30 v običajnih prostorih v ul. Commer-ciale 5/1. Na sporedu je predavanje dr. Rada Bednarika:
SKOZI TRPLJENJE — OB ŽRTVAH —
V UPANJE
IZLET V ŠKOCIJANSKO JAMO
Krožek priredi v nedeljo, 19. oktobra, celodnevni izlet 7. avtobusom na srednji Kras, in sicer v Tomaj, Štanjel, Divačo, škocijan-sko jamo in Lipico. Prijaviš se lahko najkasneje do torka, 14. oktobra, v Trstu, ul. Com-merciale 5/1., kjer boš dobil vsa potrebna pojasnila.
ItiUfdu tfmlm u bpomm
»Kadar je torej veleposestvo v škodo celokupnosti, naj se razdeli in da v obdelovanje tistim, ki nimajo nič. (Notranjska, Istra).
Zemlja, ki jo kmet obdeluje, mora biti njegova last. Dokazano je, da je kolonstvo v občo škodo, zato se moramo' prizadevati, da. kolonstvo izgine celoma : kolon postani gospodar zemlje, ki jo obdeluje. (Brda na Goriškem ). Koristi celote so nod koristjo poe-dinca.«
»Prav tako terja socialna blaginja, da se mala posestva ne cepijo (nedotakljivost, stalni domovi!) marveč želeti je, da se posestva še zaokrožijo (arondirajo).
Kmetovo posestvo bodi čimbolj skupaj. Iz narodnogospodarskega stališča je obžalovati, da imajo kmetje do 30 leh in njivic, namesto nekaterih večjih zemljišč. Komasacija posestev bodi cilj.«
DOLŽNOST IN VAŽNOST DELA
l.»Vsak človek je dolžan delati. Človek, ki ne dela, nima pravice do uživanja dobrin, katere so drugi z delom ustvarili.
9.	Dr.	E.	BESEDNJAK
Ne smatramo pa vsakega dela za pravo delo. Samo produktivno ali sicer, socialno koristno delo je delo. Kmet, ki orje dela. Mizar ki izdeluje omaro, dela. Učitelj, ki v šoli vzgaja mladino, dela. Duhovnik, kateremu je življenjski cilj moralna povzdiga človeštva, dela. Vse to je delo, ker je socialno koristno.
Nasprotno pa človek, ki živi samo od o-bresti podedovanih kapitalov, ne dela. Kdor ob času pomanjkanja nabira zaloge živil z namenom, da jih bo ob času lakote drago prodal, ne dela. Verižnikovo delo ni delo, ker ni socialno koristno, ampak škodljivo.
Zato zahtevamo, da se uveljavi veliki socialni zakon dolžnosti do dela. Kdor ne dela, naj ne je.
2.	Delavski sloj se zaveda, da je bil doslej kapital po krivici najvažnejši činitelj v produkciji in se je delo preveč zapostavljalo;
Zato se bomo borili z vso odločnostjo, da bo priznana delu v proizvodnji tista važnost, ki mu po pravici gre.«
PLAČILO ZA DELO
»Človek, ki socialno koristno dela, ima pravico do vseh dobrin, da more živeti človeka vredno življenje, in sicer ne le on, ampak vsa družina; ne le v času, ko opravlja delo, marveč tudi v času, ko dela ni zmožen.
Zato zahtevamo enotno splošno socialno zavarovanje za slučaj bolezni, nezgode, onemoglosti, starosti in brezposelnosti.«
Socialno zavarovanje, za katero so se po prvi svetovni vojni zavzemale Kmetsko-de-lavske zveze, se je nanašalo na vse delovne stanove, torej tudi na kmeta.
Zaradi pomanjkanja prostora ne morem na tem mestu navesti celotnega programa tedanjih Kmetsko-delavskih zvez.
Omenim naj le, da je bila v njem tudi zahteva po maksimalni premoženjski meji : »Če si je kdo nagromadil bogastva, da ne ve kam z njim, tedaj je družba upravičena in dolžna, da mu del tega bogastva odvzame in obrne v splošni blagor.
(Nadaljevanje na S. strani)
GORIŠKI OBČINSKI SVET
Na zadnji seji mestnega sveta, ki je bila prejšnjo sredo, so svetovalci najprej razpravljali o pravilniku, ki zadeva tiste meščane, ki morajo zaradi sodnijske razsodbe zapustiti stanovanje in pohištvo spraviti v občinska skladišča. Tu naj bi pohištvo smelo brezplačno ostati največ 5 let, kar pa je po mnenju raznih svetovalcev predolgo.
Razpravo o pravilniku, ki obsega 15 členov, je svet končno odložil na poznejši čas, ker svetovalci niso pravočasno dobili na vpogled besedila in ga zato, niso mogli natančneje preučiti. Županstvo bo medtem povabilo predstavnike političnih skupin na poseben sestanek, na katerem bodo skušali doseči sporazum.
Nato je svet dalj časa razpravljal o najemnini v občinskih poslopjih v ul. S. Chiara in Boecaccio, v katerih se nahaja policijska vojašnica. Županstvo zahteva, naj ministrstvo za notranje zadeve, odnosno prefektura plača 3 milijone 380 tisoč lir letne najemnine in obenem poravna stroške za elektriko, vodo, odnašanje smeti itd. Če se pa ta predlog ne sprejme, naj znaša letna najemnina 3 milijone 900 tisoč. Prefektura je izjavila, da je pripravljena plačati 3 milijone 760 tisoč, za vse ostalo pa naj skrbi občina. Po daljši razpravi je svet sklenil, naj županstvo vztraja pri prvotnem sklepu,
IZ PODGORE
Zaradi deževja v nedeljo v Podgorci žal ni bilo običajne rožnovenske procesije, na katero smo se v zadnjih tednih vneto pripravljali. Hoteli smo namreč slovesno obhajati 100-letnico Marijinih prikazovanj v Lurdu.
Praznovanje se je moralo' zaradi slabega vremena omejiti zgolj na slovesnost v cerkvi, ki je bila nabito polna, tako da je veliko' vernikov moralo ostati zunaj cerkve. Slovesnosti se je udeležilo tudi nekaj koroških Slovencev, ki so obiskali naše kraje v spremstvu g. Vošnjaka, bivšega župnega upravitelja v štmavru in J amil j ah. Poseben avtobus je pripeljal v Podgoro tudi večjo skupino tTŽaškiili Slovencev.
V cerkvi so združeni pevski zbori zapeli pod vodstvom prof. Fileja venec prelepih Marijinih pesmi. Slovesnost se je zaključila, s priložnostno pridigo in blagoslovom.
Medtem ko smo Podgorci druga leta trgali komaj v prvih dneh oktobra, smo morali lotos opraviti trgatev že sredi preteklega meseca. To smo bili prisiljeni storiti zaradi te-gai, ker je bilo grozdje obtolčeno oid toče in ,ie pričelo po prveim jesenskem dežju gniti. Zato je bila naša letošnja trgatev zelo slaba. Toča nam je uničila 50 odstotkov pridelka.
IZ DOBERDOBA
Svoj čas smo v listu poročali, da ni hotelo nobeno podjetje prevzeti gradnje nove ljudske 'šoile v Jami j ah in novega pokopališča v Dolu (Palkišču). Naše županstvo je bilo zato prisiljeno zaprositi prefekturo, da mu dovoli zvišati za okrog 900 tisoč lir stroške za jameljsko šolo.
Ker jp prefektura prošnjo odobrila, je podjetje Pin-Germain iz Tržiča pripravlieno prevzeti zidavo šole. Za pokopališče v Dolu pa zahteva podjetje, dai mu žu.pantvo poviša -ra (Ib en e stroške za 26 odstotkov.
Ker sta tako šola v Jaimljah kot pokopališče v Dolu nujno potrebna, upamo, da bo županstvo .obe deli čimprej izvedlo.
Naj še omenimo, da bo Kmetijsko nadzor-ništvo 13. t. m. pri nas priredilo sestanek, na katerem bodo- strokovnjaki kmetom razložili pomen postopnega preusmerjanja kmetijske proizvodnje v zvezi s potrebami domačega in tujega tržišča. Na sestankih, ki bodo v vseh večjih krajih na Goriškem, bodo kmetijski strokovnjaki obrazložili,i poljedelcem tudi pomen raznih ukrepov, ki jih je država izdala v korist kmetijstva. V tej zvezi omenimo prispevek za nakup izbranih semen za zboljšanje zemljišč, posojila za nakup kmetijskih strojev, za gradnjo gospodarskih poslopij itd.
Z OSLAVJA
V štirih dneh je znano goriško, podjetje Mattiroli asfaltiralo 500 m ceste, in sicer od trga pod kostnico do obeh znanih gostiln na Osi a v ju. Za to delo, je pokrajina potrošila nekaj nad štiri milijone lir. Strošek je bil vsekakor pameten, saj je Oslavjc zaradi kostnice in lepega razgleda ter zavoljo vzornega gostinstva postalo najbolj privlačna točka za goriške in tržaške izletnike ter za obiskovalce iz vse države, ki si mnogoštevilno ogledajo oslavsko kostnico.
Želimo pa, da pokrajinska uprava čimprej uredi in asfaltira vso cesto skozi Oslavje do Števerjana. Na ta način bi se še bolj razvili tujski promet in Brda bi dobila nov, čeprav skromen vir dohodkov.
Oslaivci smo z letošnjo trgatvijo zelo zadovoljni. Grozdja je bilo več kot vsa povojna leta. Koristil mu je prvi jesenski dež. .Zaradi obilice grozdja smo bili prisiljeni prvič po vojni nakupiti 15 novih sodov v Coneglianu.
IZ DOLA
Doljani, že leta in leta moledujemo, da se v naša naselja napelje električna luč. Naš župan je pred kratkim spet bil pri prefektu, s katerimi se je pogovarjal tudi o tej zadevi.
Zaselki v Dolu so poleg jazbin v števerjan-ski občini danes edini v naši pokrajini, ki nimajo sodobne razsvetljave. To je tembolj nerazumljivo, če pomislimo, da skozi Dol rre izredno prometna cesta Trst-Gorica. Po-leg lega so tu dve vojašnici financarjev in trije obmejni bloki, kjer se morajo še vedno posluževati zastarelih petrolejk. Prefektura bi morala že zaradi ugleda države omogočiti občini, da napelje v Dolu električno luč.
Zvedeli smo, da je ministrstvo za javna dela odobrilo načrte za napeljavo električne luči v naselkib Doila, Sabličih in Komarjih ter jili že vrnilo goriški prefekturi. Upamo, da bodo to prepotrebno delo- izvedli takoj po odobritvi državnega proračuna za prihodnje leto.
DVE KULTURNI PRIREDITVI
V soboto zvečer so goriški Slovenici na-Dolmli dvorano na Planiti. Goriško SKPD je priredilo prvi letošnji kulturni večer, ki je bil posvečen Koroški y barvi, besedi in pe-cimi. Vse točke sporeda so izvajali koroški Slovenci, ki so že po prirodi dobri igralci in pevci. Številni udeleženci gr> z navdušenim ploskanjem odobravali njihovo igranje in petje.
V prosvetni dvorani na Korzu Verdi p» je ob isti uri nastopila folklorna skupina Dal-
matincev iz Zagreba, ki šteje 23 članov. Zapeli so venec narodnih dalmatinskih pesmi, ki jim je dobro zasedena dvorana z navdušenjem ploskala. Občinstvu so še posebno ugajali ljudski dalmatinski plesi, ki so jih igralci izvajali s prirojeno umetniško nežnostjo, živahnostjo in natančnostjo.
Dalmatincem in Korošcem se goriški Slovenci za prijetna večera iz srca zahvaljujemo.
l/irgilu Ščeku v spomin
(Nadaljevanje s 4. strani) SOCIALIZACIJA IN ZADRUŽNIŠTVO
V programu je govora tudi o potrebi, da se mnoga podjetja podružabijo. »živimo v času in razmerah, ki so dozorele, da se socializirajo premogokopi (Istra), rudokopi (Idrija) in mnoge tovarne ter vse banke in zavarovalnice.«
»Delavec bodi soudeležen na upravi, na dobičku in lasti podjetij.«
•industrijska proizvodnja, berem v Ščeko-vem poročilu, »naj se vrši po velikem, splošnem družbenem načrtu, izvirajočem iz potreb delovnega ljudstva.«
Prav posebno poudarja pa program pomen zadružništva: »Temelj našemu gospodarstvu bodi do konca izpeljano zadružništvo. Zato pospešujmo prodajne, delovne in kreditne zadruge. Denarna centrala se osnuj v Zadružni banki, ki naj organizira ves narodni kapital.«
Kmetsko—delavske zveze so se obenem zavzemale za najširšo avtomomijo občin in »ozemlja, kjer prebivajo Slovani.«
Zelo pereča in sodobna je tudi zahteva, naglašena v krščanskosocialnem programu že pred 37 leti pod naslovom :
DOMAČIJA DOMAČINOM!
»Ne nasprotujemo« — je tam zapisano »kmetom in delavcem drugih narodov, v katerih vidimo svoje brate, vendar pa frio-ramo zahtevati, da pridejo do službe na naši zemlji najprej domačini, potem šele tujci.
Ni v znamenju bratstva, če silijo v naše kraje tujci, domačin se pa mora seliti, ker mu tujec v domačiji kruh odjeda.«
Virgil Scek je na koncu svojega poročila povzel socialno-gospodarski program Kmet-sko-delavskih zvez s temile besedami:
NAŠI CILJI
»Smoter našega dela je blaginja vsega naroda, pravičnejša razdelitev tvarnih dobrin in sadov dela.
Kapitalistični gospodarski sistem, ki sloni na liberalnem, individualističnem sebičnem nazoru, se mora do tal podreti in zgraditi treba red na podlagi socialne pravičnosti in enakosti vseh stanov. Temelja, na. katerih bo slonel novi gospodarski red, sta:
1. Solidarizem: to so načela pravičnosti in ljubezni, ki morajo zavladati med vsemi stanovi in prekvasiti človeško družbo.
2. Socializem: to je uresničenje teh neminljivih načel v družbeni in gospodarski obliki, ki odgovarja današnjemu družbenemu razvoju in terja od vsakega posameznika, da podredi svoje koristi interesom obče
j blaqinje. Pravice poedinca so omejene po zahtevah in potrebah družbe. Na tem načelu mora sloneti organizacija in življenje nove dobe.«
(Nadaljevanje)
IJphpA/{« 1/Zoi»ghi7« - Jimiftlhltfi fliiliiia
IZ SV. PETRA SLOVENOV
Novica o uboju mlade žene Irme Makorič, ki se je izvršil v petek predpreteklega tedna v Mažarolah v zahodni Beneški Sloveniji, je pretresla vse vaščane in se bliskoma razširila po vsej občini Tavorjana ter bližnji in daljni okolici. “Naslednji ponedeljek se je pa že ob 5. uri zjutraj v spremstvu domačega duhovnika prijavil orožnikom v Čedadu 31-letni Fiorindo Čenčič ter priznal, da je z mesarskim nožem on prebodel srce svoji 26-letni ženi. Nesrečna mlada mali je zapustila 3 ne- j preskrbljene otroke, od katerih ima najstarejši komaj 7 let. Ubijalec je orožnikom obenem izjavil, da je svoje dejanje zagrešil nepremišljeno in v hudi jezi zaradi ljubosumnosti.
Čenčič je namreč v zadnjih 14 mesecih delal v Nemčiji, doma pa je prebil en mesec dopusta. Dan pred zločinom si je uredil listine ter že kupil vozni listek, da se spet odpelje na delo v Nemč!fy. Toda tik pred odhodom je prišlo med zakoncema do hudega prepira. Zdi se, da je mož slišal, da ga je žena med odsotnostjo varala. Sodnijska preiskava je po smrti mlade žene ugotovila, da je pokojnica že pred štirimi meseci zanosila.
Ta dogodek je za Beneško Slovenijo nezaslišan. Zgodovina mirne deželice takega družinskega zločina še ne pozpa.
Pretresljiva družinska žaloigra, ki je spravila v grob mlado ženo in mater, ljubosumnega očeta v zapor ter pahnila njune tri nedorasle otroke v nepopisno: žalost in bedo, je obenem' huda obsodba razmer v naši obmejni deželi. Raznarodovamje, zlasti v cerkvi, ,je tu doseglo vrhunec, saj je danes morda še hujše, vsekakor pa bolj premišlieno in hinavsko, kot je bilo pod fašizmom. Na drugi strani pa moramo še poudariti, da je gospodarski položaj naše domačije oibunen in se slabša iz dneva v dan. Kje je še dežela na
svetu, kjer žive na rodnih tleh skoraj samo starčki in starke ter otroci, medtem ko si mora ves mladi svet iskati vsakdanjega kruha v tujini. Morda pa bo pretresljivi zločin v Mažarolah prebudil kosmato vest vseh odgovornih oblastnikov, cerkvenih, državnih, pokrajinskih in občinskih ter obrodil v njih spoznanje, da je treba versko-cerkvene, šolske in kulturne ter še posebno gospodarske razmere v naši obmejni domačiji tako spremeniti, da bodo tudi naši ljudje mogli mirno živeli na svojih domovih.
V septembru je bil obmejni promet pri nas manjši kot doslej, ker niiso niti italijanski niti jugoslovanski državljani še dobili novih prepustnic. Mejo j prejšnji mesec prekoračilo le 6000 potnikov, precej prometa pa je bilo z dvolastniškim dovoljenjem (3 tisoč prehodov).
IZ PODBONESCA
Živinoreja v naši občini zadnji čas hudo propada. Vzrok temu je, da je zlasti poleti zelo malo ljudi doma, ker delajo v inozemstvu. Naši ljudje po sili razmer tudi opuščajo košnjo po gorskih pobočjih, ker je zelo težavno spravljati seno: z gora v dolino, saj ga morajo prenesti na hrbtih. Večkrat srečaš dekleta in tuidi stare ženske, da nosijo v dolino bremena sena, ki tehtajo od 50 do 80 kilogramov. Če je senožet oddaljena, zamudijo ves dan za prenos enega samega bremena. Ker mož ni doma, bi morali za to delo
ni namreč zelo cenijo gorsko seno, a ga ne kupujejo, ker je predrago. Cena senu ‘bi pa takoj padla, če bi se zmanjšal trud za prenos v dolino, kar pa moremo doseči le z žičnicami.
IZ SV. LENARTA
. Vsi se začudeno vprašujemo, kako je mogoče, da občinska uprava ni še poskrbela za popravo ceste iz Sv. Lenarta na Staro goro. Posebno slaba je pot med Utamn in Jagne-dom, saj je vožnja po njej skoraj nemogoča, ker je cesta posuta z debelim in oglatim kamenjem ter na mnogih mestih hudo razrita in polna jam. Po tej zanemarjeni poti pa ne hodijo na Staro goro le ljudje iz šentlenart-ske občine, marveč tudi iz sovodenjske in na-diske doline, da ne omenimo prebivalcev Ula-ne in Jagneda, ki morajo hoditi vsak dan v Sv. Lenart.
Že precej časa je, odkar so asfaltirali cesto, ki vodi iz Čedada na Staro goro. Zato naj se cesta Sv. Lenart - Stara gora (zlasti cesta Utana - Jagned) vsaj temeljito popravi in posuje z drobnim gramozom, če je že ne marajo asfaltirati.
IZ RAJBLJA
Dosedanji delavski kaplan g. Sabadini je pred dnevi zapustil našo rudarsko naselbino ' in odšel za župnika v novo faro pri Vidmu. Na njegovo mesto pride g. Bordignon iz La-tisane.
Bivši kaplan je v naši sredi preživel dolgih 12 let. Bil je priljubljen tudi med slovenskimi rudarji. V Novem listu smo o njem pred dvema letoma poročali, kako je ob stavki s skupino žensk in otrok preprečil, da bi
najeti tujo delovno silo. To se pa ne iziplača.
V nekaterih krajih spravljajo seno v dolino s pomočjo žičnic, a teh je odločno premalo, ker so take naprave zelo drage. Če hočemo propadanje živinoreje zaustavili, hi morala država zgraditi čimveč žičnic, tako da bi ljudje mogli hitreje in z manjšim naporom spraviti seno z gor v dolino. To delo bi ne koristilo le raznim občinam v naši obmejni deželi, marveč tudi vsej Furlaniji. FurLa-
odvažali rudo v Trbiž. Zvesto in nesebično je stal ves čas ob strani rudniških delavcev in se boril za njihove dušne In gmotne koristi. Upamo, da bo tudi njegov naslednik hodil po njegovih stopinjah.
Prvič .v zgodovini Rajblja bo pri nas ves leden do 12. t. m. sv. misijon: ob zaključku bo v nedeljo procesija v čast lur-ke Matere božje, ki jo bo vodil delavski kaplan g. Er-macora.
52
V S0ECM S Sl se
(Usoda Habsburžanov)	K.	g
Najbolj čudovita je povest o nadvojvodi Ivanu Salvatorju, poznejšem Ivanu Orthu, ki je bleščeče habsburško sonce zamenjal za ljubeče srce.
Elizabeta je na dunajskem dvoru prva raztrgala čar španskega obrednika, ki je članom cesarske hiše strogo predpisoval življenje od minute do minute. Tudi srca in čustva je usmerjal, kot da so vprežni konji, ne pa ljudje. Cesarica ni mogla prenašati toge etikete. Živeti je hotela svoje življenje, kot ji ga je narava narekovala. Enako so mislili tudi nadvojvode. Že zaradi zblojene krvi so bili čudaki. Življenje na dvoru, podobnem okrašeni vojašnici, jih je odbijalo. Skakali so čez ojnice in mnogi so zginili ter se potopili v svetu.
Ena najbolj čudnih zgodb avstrijske dinastije je življenje nadvojvode Ivana Salva-torja. Ta cesarjev nečak se je čutil ne le vojaka, ampak tudi pisatelja in skladatelja. Po duhu je bil liberalec in je ostro kritizi-
ral zastarele državne ustanove. Že z edenin-dvajsetim letom je napisal knjižico proti vojaški organizaciji, češ da se vse konča v samih paradah, lopovi pa da nimajo niti streliva. Ko je napadel tudi zunanje ministre, so revolucionarnega nadvojvodo konfi-nireli v Krakovu. Tu je začel skladati dunajske valčke.
Ko srce govori...
Najbolj se je razumel s prestole naslednikom Rudolfom, ki je imel enake napredne, pa tudi muhaste ideje. V ljubezenskih dogodivščinah sta si drug drugemu pomagala. Ivan Salvator je pri cesarju padel v popolno nemilost, zato je prosil za izstop iz armade ter se je umaknil v grad Orth uri Gmundenskcm jezeru. S svojimi ljubezenskimi pustolovščinami je pa še vedno vzbujal govorice; razlika med njim in drugimi člani cesarske hiše je bila le ta, da on pustolovščin ni skrival. Že kot mlad huzarski po-
ročnik se je v Trstu zatreskal v neko Angle-|j žinjo. Predlagal ji je, naj bi šla v Avstralijo.
Ko je cesar zvedel za te srčne spletke, je !!. ukazal ognjevito Angležinjo spraviti s pota. Kmalu je pa prišlo do novega poloma, to pol z lepo gledališko igralko Milly Stubel.
Nekega večera je dunajsko operno gledališče odmevalo od navdušenega ploskanja. Na odru je pravkar odplesala svojo točko petnajstletna baletka. V cesarski loži je sedel s pribočnikom nadvojvoda Salvator. Po predstavi s'i je dal lepo igralko, pristno du-giajsko dekle predstaviti. Nato jo je v svoji kočiji odpeljal na njen dom v četrti okraj.
Tako se je začel ljubezenski roman med nadvojvodo in preprosto dunajsko plesalko. Salvatorjeva mati, velika .vojvodinja Antoi-netta toskanska, je skušala razmerje preprečiti, toda sin ji je odgovoril, da gre raje v smrt, kot da bi se Milici odpovedal. Poklical ga je k sebi tudi stric cesar in mu ostro ukazal, naj se odreče ali plesalki ali nadvoj-vodski časti. Nadvojvoda Ivan je razburjen strgal z vratu visoko odlikovanje Zlatega runa in ga zabrusil cesarju pod noge. Franc Jožef je s tresočo se roko porinil pred grešnika polo papirja. Salvator je moral podpisati, da se odreka dostojanstvu in dohodkom in da ne bo nikoli več stopil na tla monarhije.	(Dalje)
IZ KULTURNEGA ŽJLVJLJENJA
Cbisfo pri antikvmju
Ob tednu knjižnic
Ali ste, kadar ste se nenadno znašli pred veliko knjižno polico, polno knjig, že kdaj začutili nevzdržno željo, da bi podrsali z roko po knjižnih hrbtih in vzeli ven knjigo za knjigo, pogledali naslov in jo za hip odprli, prebrali tu dve vrsti in tam nekaj stavkov, pa jo vtaknili nazaj in vzeli drugo, ves čas s prijetnim občutkom, da vas čaka neko izredno lepo odkritje? Če je tako, potem spadate k tistim srečnim ljudem, katerih življenje je polno majhnih, skritih užitkov in zadoščenj, in ki imajo veliko več prijateljev kot drugi, saj jim je vsaka lepa knjiga prijatelj, pa tudi svetovalec in tolažnik.
Se večji užitek pa je raziskovati knjižne predale v kakem tesnem, mračnem antikvariatu, kjer mora tudi čez dan goreti luč, ali brskati med knjigami stojničarjev v starem mestu. 2e leta zahajam tja in vedno spet najdem med najbolj neznatnimi in navadnimi knjigami, med šolskimi Algebrami in Zemljepisi, med propagandno literaturo predvojnega in povojnega časa, ki je izhajala v ogromnih nakladah, pa je obležala v skladiščih, in med kopicami kriminalnih romanov tudi kak poseben knjižni poslastek. Antikvar že ve, kakšne knjige me zanimajo, in me opozori, če ima kaj novega. Vsak antikvar dobro pozna svoje kupce. Mlada dekleta, ki dolgo in vneto prebirajo med knjigami, gotovo iščejo kak roman Alberta Moravie, ker bi se rada kaj naučila o ljubezni, Antikvar je star in dobro ve, da sq tega ne moreš naučiti iz knjig, a vendar jim ustrežljivo in molče pomoli knjigo, nakar jo hitro in vse zardele takoj plačajo, ne da bi sc pogajale za ceno kot drugi — to je pri antikvarjih že obvezni — in stečejo proč, da se ustavijo za prvim vogalom in se poglobijo v knjigo. Tam srečujem tudi ljudi, o katerih bi si nc bil nikoli mislil, da imajo isto knjižno strast kot jaz in prvič se kar presenečeni pozdravimo, pozneje pa si komaj še pokimamo in se pri uživanju ne motimo več z dolgim pozdravljanjem.
»MERA IN VREDNOTA«
Pri takem brskanju človeka zapelje, da kupi mar-sikako knjigo, ki je ne potrebuje in ki je pravzaprav nikdar ni imel namena kupiti — kak roman Somerseta Maughama ali Grahama Greena, kako ameriško žepno izdajo s pisano naslovno podobo in z vsebino, zgoščeno podano pod naslovom v enem samem zapeljivem stavku: »Odličen roman o poročeni ženski, katere ljubezen in željo je vzbudil drug moški«, ali slovar kakšnega eksotičnega jezika, iin-ščine ali amarščine. Toda včasih me čaka tudi kakšno resnično presenečenje in prav tiho pričakovanje takega presenečenja je tisto, kar dela brskanje med kupi antikvaričnih knjig tako prijetno.
Tako sem nedavno naletel na dva nepopolna letnika revije Mass und VVcrt, ki sta jo izdajala Thomas Mann in Konrad Falke kot begunca v Zuriehu, urejala pa Golo Mann in Emil Oprecht. Zraven sem našel tudi četrto številko tretjega letnika. Bila je-trojna: za maj, junij in julij leta 1940. Morda je bila celo poslednja, ki je izšla. Na zadnji strani je Pripomba, da bo izšla .naslednja člvojna številka v začetku septembra, »če bodo razmere dopuščale«. Toda razmere lega najbrž niso več dopustile, ker so medtem hitlerjevske vojske vdrle na Norveško, na Nizozemsko in v .Belgijo. Za antikvarja je bila ta revija kakor vsaka druga stara nemška, za katere je težko najti kupca. Zahteval je zanjo 250 lir in izjemoma se enkrat nisem pogajal za ceno.
Tokrat sem tudi jaz obstal za prvim vogalom in se zatopil v prvi zvezek revije. Prva številka prvega letnika — september-oktober 1937 — ima naslednjo vsebino: .nepodpisan uvodni članek z naslovom Mass und Wert (Mera in vrednota). Gotovo ga je napisal Thomas Mann sam. Sledi začetek njegovega »majhnega romana« Lotte v Weimarju s pripombo, da se bo roman nadaljeval. Ostalo vsebino sestavljajo: Erich Kahler: Pruska ekonomija; H. Steinhausen: Bodočnost svobode; Josef Breitbach: Povratek; Karl Mannheim: K diagnozi našega časa; Glose: Konrad Falke: Politični aforizmi; Gerhard Scholz: Lichten-berg in mi; Edmond Jaloux: Ustvarjalne sanje in Rene Schickele: Avgust. S kritikama sta zastopana F. Lion in R. J. Humm. To je bil torej eden od izbranih delov svobodne nemške inteligence, ki je
vztrajala v prvi črti duhovnega odpora proti rjavemu totalitarizmu v domovini.
S SPOŠTOVANJEM SEM LISTAL PO REVIJI
S tihim spoštovanjem listam po reviji in preberem odlomek tu, nekaj stavkov tam. Prve stavke uvodnika, s katerim se je revija predstavila: »Videli smo, da se je ta ali oni nakremžil ob imenu revije. Tako dostojni? Tako konservativni? Tako slabokrvni oelo hočete biti?« se zdi, da hočejo reči. »Ali niste našli gesla, ki bi bolj vžgalo in drzneje snubilo, da bi ga zapisali na čelo nemški reviji, ki more in hoče danes izhajati v svobodi? Upate morda, da boste s tako pohlevno pedagogiko v naslovu koga pridobili v časih .najspretnejšega vsiljevanja in revolucionarne propagandne udarnosti, v kateri je vse napad, prodor, prelom in »mlado jutro«, ali pa se vsaj zmagoslavno tako imenuje?... Mi pa mislimo, da se prav kmalu nihče več ne bo dal pridobiti od fanfar zlagane zmagoslavnosti in bodočnosti; vzbujali bosta gnus in zmigovanje z rameni, kakor ju že danes vzbujata pri starih in mladih. Besedišče revolucije je dokončno oskrunjeno, kompromitirano in osmešeno, odkar mora že desetletja in več služiti največjemu narodnjaku, da igra pred samim seboj revolucionarja . . .« Ali v Steinhausenovem eseju: Bodočnost svobode. »V veži velike južnonemšlce postaje, v kateri je čakalo na stotine športnikov, da se odpeljejo s smučmi proti zasneženim goram, me je nenadno prevzela misel na bodočnost svobode v Evropi. Sredi zagorelih mladih ljudi sem v hipu začutil, da sem obdan od pripadnikov pokolenja, za katero je ideal svobode izgubil svoj zapeljivi sij . ..«
In čisto na koncu nekje: »Svet ne bo nikoli popoln! Popolnost živi le v verovanju, od katerega je umetnost najlepši zemeljski del. Kaj pa bi postalo iz sveta brez nepotešljivega človekovega hrepenenja po popolnosti!«
Prijetneje razburjen in radoveden kot dekle z romanom Alberta Moravie sem pohitel z revijami domov.
F. J.
PRVA JESENSKA PLOHA
Približal se je veliki šum,
prve kaplje se razblinjajo na cestnem tlaku
in udarjajo ob karoserijo parkiranih
avtomobilov.
Spušča se sivi zastor dežja.
V sladkem ritmu bifo njene visoke pete po mokrem asfaltu.
Stisne se v kot kamenitega portala.
Njeno široko kriio se me dotika.
Zmočeni lasje ji diše kot orošeno zrelo'žito.
V slepem oknu nad nama grulijo golobi in nikjer nikogar.
Sama sva v šumu dežja in molk med nama.
FJ.
Josip Tavčar „Ivan in Ivanka”
Radio Trst »A« bo oddajal 11. okt. z začetkom ob 21. uri novo igro našega tržaškega slovenskega dramatika Josipa Tavčarja. Igra ima naslov »Ivan in Ivanka« in bo prvikrat uprizorjena.
Misel za igro je dobil Tavčar pri branju dnevnikov, ki vse bolj pogosto poročajo o spremembi spola tako pri moških kot pri ženskah. Tako je tudi njegov Ivan postal Ivanka — ali je pravzaprav nameraval postati, pa zadeva le ni tako enostavna... Zdi se namreč, da pisatelj ne verjame preveč v možnost takih čudnih sprememb. A kaj več vam ne smemo povedati, da ne ubijemo radovednosti v vas in vam ne pokvarimo užitka. Igra je vsekakor zanimiva in čisto moderna tako po snovi kot po vsebini.
* * *
• V bolgarščini je izšla knjiga prevodov iz Cankarja. To je po daljšem času prva slovenska knjiga, ki je izšla v bolgarskem prevodu. Slovenci smo več prevajali iz bolgarščine.
• V ljubljanski Moderni galeriji so odprli razstavo slovenskega avtoportreta. Razstavljeni so avtoportreti slikarjev od konca 18. stoletja do danes. Ob lej priložnosti je izšla tudi knjiga o avtoportretu v Sloveniji in v svetu z daljšo razpravo umetnostnega kritika Luca Menašeja.
3.	oktobra: Danes sem spet nekoliko prebiral novo Grafenauerjevo Zgodovino slovenskega naroda. Napisana je nekoliko tendenčno in pretirava pomen gospodarskih procesov, ob čemer se zde osebne pobude, porojene iz skrivnostnih, nerazumljivih, morda iracionalnih, a zato nič manj stvarnih navdihov, omalovaževane in po sili vključene v slep ekonom-sko-družbeni razvoj. Vendar je napisana inteligentno in v njej najdem marsikaj, čemur doslej nismo dajali važnosti ali česar celo nismo vedeli, ker so pisci .naših zgodovinskih učbenikov bogve komu na ljubo podcenjevali zgodovino lastnega naroda. Pri branju Grafenauerjeve knjige mi je nenadno prišlo na misel, da je pravzaprav vsa naša zgodovina samo zgodovina uporov in odpora. Vsa 'velika in epič-na dejanja naše zgodovine so se izrazila v uporih, od prvih uporov proti Obrom in Bavarcem ter pokristjanjevanju, preko kmečkih puntov, ki so bili najsilovitejši prav v slovenskih deželah, na kar je že Engels opozoril, in preko obrambe pred Turki do Bazovice in protiokupatorskega upora v zadnji vojni. Kak zgodovinar bi lahko sestavil statistiko vseh uporov, kar jih pozna slovenska zgodovina. Mislim, da bi bilo zanimivo. Tudi • zgodovina slovenskega naroda, napisana s tega stališča, bi bila morda nenavadno poučna.
Podobna misel se mi je porodila že svoj čas pri branju poročil o uporu slovenskih vojakov v Judenburgu in o Slovencih, ki so bili v vodstvu upora avstrijske vojne mornarice v Boki Kotorski. V nas je neka zagrizena, prirojena upornost, ki se redko izrazi v dramatičnih oblikah, a je nepopustljiva. Morda to drugi bolj čutijo v nas kot mi sami, in zato menda tisto sovraštvo do nas pri nekaterih naših sosedih — nagonsko, nerazumljivo sovraštvo, pomešano s strahom, ki se zdi z ozirom na naše število
smešen. A izvira morda iz zgodovinske izkušnje, da je Slovenec upornik, tudi kadar se zdi miren, pohleven in ubogljiv.
4.	oktobra: V tramvaju sta mi danes vzbudili pozornost dve mladi Avstrijki, dekleti okrog dvajsetih let. Pravzaprav sta vzbudili pozornost marsikoga, a ne samo zato, ker sta bili čedni in sveži, kakor so sveža taka napol podeželska napol mestna dekleta iz podeželskih mest, ampak ker sta se ves čas prisrčno hihitali, ko sta si pripovedovali bogve kakšne dekliške skrivnosti. V njunem smehu je bilo nekaj resnično veselega, sproščenega in izzivajoče ženskega. Ob njima so se zdele mlade Tržačanke v svoji togi eleganci mrzle in nadute. Poleg prisrčnih, živih Avstrijk, ki nista preveč pazili na to, če si pomečkata krili, so bile kot umetni cvetovi, nadvse lepi, a samo mrtev izdelek, izdelek modnih tednikov in uspeh spretnega posnemanja. S krčevitim naporom volje se trudijo, da bi ostale v drži in obnašanju čim bolj toge in v skladu s kretnjami in držo manekenk v modnih revijah. Boje se celo smejati se, da bi sc nc usula njihova rahla eleganca in da bi se ne zdele »vulgarne«. Prav v tej »eleganci za vsako ceno«, tudi za ceno simpatičnosti, se izraža njihova provincialnost, kot se izraža pri nekaterih tržaških umetnikih v »abstraktnosti za vsako ceno«.
6.	oktobra: Mala Božica je zmagala »na celi črti«. Z našo punčko sta hodili nekaj dni sicer skupaj do šole, v kateri sta slovenski in italijanski vrtec, toda pri vratih sta se morali ločiti. Ena je šla na levo v slovenski, druga na desno v italijanski vrtec. Božica pa je začela že v veži jokati in je jokala tudi v vrtcu kar naprej, najbolj morda še zato, ker so jo klicali »Natalia« namesto Božica, saj je še premajhna, da bi razumela špekulacije velikih. Toda tretje ali četrto jutro je napravila kratko malo »sedečo stavko« na stopnišču pred šolo, spremljano od hudega joka. Bil je kar majhen škandal. »Ta vražja mula! Vse mora biti po njenem!« se je razjezila mama — in jo prepisala v slovenski vrtec.
GOSPODARSTVO
BOŠ SEJAL PŠENICO?
Zadnjič smo pisali, kako je nujno potrebno, da si pravočasno nabaviš seme ozimne pšenice. Si to zadevo uredil?
Poleg dobrega semena pa je potrebna tudi skrbna priprava zemlje. Visoke hektarske donose dosežejo samo tam, kjer zemljo čim globlje preorjejo. Zavedali se namreč moramo, da pšenica požene korenine zdo globoko: v rahli zemlji tudi en meter. Na našem ozemlju je na žalost zelo malo njiv, ki imajo tako debelo plast rodovitne zemlje. Zato 'bomo pač orali čim globlje, pri tem. pa pazili, da ne vlečeimo na vrh proda in kamenja.
Orati moramo pravočasno, in sicer brž ko smo z njive odpeljali pridelke. Preorana zemlja se mnogo bolje odpočije in prezrači kol nepreorana. Njivo preorjomo vsaj dva tedna pred setvijo; pri nas se žal prevečkrat zgodi, da zjutraj orjemo in popoldne sejemo.
Le zgodnje oranje na,m omogoči, da zemlji pravilno gnojimo. Če pa hočemo doseči visok hektarski donos, moramo izdatno gnojiti. Tudi pri pšenici pride v poštev najprej hlevski gnoj, katerega dopolnimo z umetnimi gnojili. Samo v primeru, da pšenica sledi krompirju alii drugemu pridelku, kateremu smo izdatno gnojili s hlevskim gnojem, niso potrebne bogv^kako velike količine hlevskega gnoja. V tem primeru pa potrebujemo precej umetnih gnojil. Bogato gnojimo s hlevskim gnojem, če na vsak m2 raztresemo po 6 ali več kg gnoja. Če gnojimo enako površino z 2 ali 4 kg hlevskega gnoja, je gnojenje pičlo. To količino hlevskega gnoja bi morali vsekakor podorati vsaj teden dni pred setvijo.
Danes uporabljamo največ sestavljena umetna gnojila, ki pa jih je toliko, da se kmetovalec nanje že težko spozna. Glede izbire se moramo posvetovati s kakim naprednim sosedom ali s strokovnjaki Kmetijskega nadzorništva. Ne bo pa slabo ravnal, kdor si bo nabavil fosfoazolo potassico podjetja Mon-tecat.ini, in sicer vrslo 6-12-9. To pomeni, da vsebuje 100 kg sestavljenega gnojila 6 kg dušika, 12 kg fosforne kisline in 9 kg kalija. Kot dopolnilo zmerneimu gnojenju s hlevskim gnojem raztrosimo na vsakih 100 m2 po 8 kg tega sestavljenega gnojila, katerega pod-grebemo obenem s hlevskim gnojem'.
Pšenico sejemo, če je le mogoče, s sejalko, ker dobimo lako bolj enakomerno setev. Količina potrebnega semena je 0'dvisna od posamezne sorte; na splošno pa moramo na 100 m,2 posejati vsaj 2 kg semena.
Pšenico torej sejemo kakšen teden potem, ko smo zemljišče pripravili, a s setvijo ne smemo preveč odlašati. V naših krajih najbolje uspejo setve, ki so bile izvršene konec oktobra ali v prvi polovici novembra, to je do Sv. Martina.
ENOTNO EVROPSKO TRŽIŠČE IN VINO
Italija pridela mnogo vina, tako da nastane večkrat kriza. Kljub leimu urejajo v Italiji še vedno nove vinograde. Zaradi enotnega evropskega tržišča bi morale namreč pasti vse ovire, ki ovirajo svobodno trgovino z vinom in italijanski vinogradniki in trgovci upajo, da se bo izvoz vina povečal, predvsem v Nemčijo.
Enake upe gojijo italijanski vrtnarji in sadjarji glede povrtnine in vsega sadja, razen jabolk.
BANANE IN DOMAČE SADJE
Po vsej Evropi je sadno drevje letos bogato obrodilo. V Jugoslaviji ne doibi sadjar za navadna jabolka niti 10 din za kg, v Avstriji pravijo, da se ne izplača obirati dreves, Italija pa tudi ne ve, kam naj proda 14 milijonov stotov jabolk, kar je trikrat večji pridelek kot pred zadnjo vojno.
Hudo konkurenco našemu domačemu sadju delajo banane, ki jih prodajajo skozi vse leto, in sicer skoraj na vseh evropskih trgih. Pred vojno je znašala srednja letna potrošnja banan nekaj nad 3 kg na prebivalca Evrope, danes presega 4.5 kg in še raste.
V Italiji pride na osebo letno komaj 1 kg banan, v drugih državah pa več. Prodaja (banan je v Italiji državni monopol. Tu se prodajajo predvsem banane iz Somalije, ki so zelo majhne in najslabše vrste. V ZDA je potrošnja banan najvišja, saj presega letno 8.3 kg na prebivalca.
Banane rastejo v tropskih krajih, kjer. je toplo in vlažno vreme. Na svetovni trg jih pride največ iz Srednje in Južne Amerike, v zadnjih letih ’vedno več iz Afrike, posebno iz framcoskih pokrajin in iz Indonezije.
Pred zadnjo vojno je potrošnja banan na svetu znašala okoli 23 milijonov stotov, danes pa je letna količina že presegla 31 mili-
jonov stotov. Od te količine pokupi Evropa nekaj nad 40%, ZDA pa nekaj nad 45%.
Banane imajo to odliko, da so popolna brana, se pravi, da vsebujejo vse, kar potrebuje človeško telo. Človek bi torej lahko zdravo- živel, četudi hi užival samo banane. Banane so primerne zlasti za osebe, ki imajo slaba prebavila.
ZDA IZGUBLJAJO LETNO POL MILIJONA HA
obdelovalne površine, ker se na njej gradijo nove stavbe. V državi Connecticut je na primer izgubilo kmetijstvo že 33% vse obdelovalne zemlje. Če pojde tako naprej, ne bo v tej državi za 10 let sploh nobene obdelovalne površine več.
To vprašanje postaja čedalje, bolj pereče, kajti človeštvo sc množi, obdelovalne površine pa se krčijo. Toda na svetu je še ogromnih površin, katerih se človek ni še dotaknil. Če bo sila, pridejo tudi te površine na vrsto, saj danes imamo lake tehnične pripomočke, ki morejo spremenili v rodovitne planjave tako močvirja kol puščave.
PROIZVODNJA SLADKORJA
Svetovni pridelek sladkorja je v letu 1956-57 znašal okrog 430 milijonov stotov, in sicer 59% iz sladkornega trsa, 41% pa iz sladkorne pese.
Po posameznih svetovnih predelih je pridelek naslednji (v milijonih stotov): 153 v Evropi, 24 v Sev. Ameriki, 145 v Srednji in Južni Ameriki, 22 v Afriki; 24 v Oceaniji (Avstralija in otočja), 62 v Aziji. Največ sladkorja pridelata Kulta (53 mili j. stotov) in Rusija (48 milijonov).
1
porini pregLed
Jugoslovanska B ekipa je bila v nedeljo v Budimpešti odločno poražena z 0:3. Jugoslovani ves čas tekme niso znali povezati svojih vrst. Razočarali so tudi mladinci, saj so prav tako bili od Madžarov poraženi z 0:3.
NAMESTO ZMAGE NEODLOČEN IZID...
V nedeljo sta se v Zagrebu srečali državni moštvi Jugoslavije in Madžarske. Za tekmo je bilo veliko zanimanje tako v Jugoslaviji kot na Madžarskem ter tudi v ostalih deželah. Maksimirski stadion je bil nabito poln, ko sta ekipi pod vodstvom italijanskega sodnika Liveranija pričeli 90-minutni dvoboj.
Jugoslovanom se je to pot nudila izredna priložnost, da vsaj enkrat porazijo madžarsko moštvo. Toda Madžari so tudi to pot odšli z bojišča neporaženi. Tekma sc je zaključila z neodločenim izidom 4:4;
Igra je bila vseskozi živahna. Prvi gol je zabil Zebec, toda veselje jugoslovanskih navijačev jc trajalo prav malo časa. Gostje so z izvrstnim Sandor-jem kmalu izenačili, tako da se izid ni spremenil do konca prvega polčasa. V drugem delu igre so domačini pričeli silovito napadati ter dosegli dva gola. Zabila sta ju Petakovič in Veselinovič. Toda Madžari se niso hoteli predati ter so prešli v protinapad. Njihov trud je bil kronan z uspehom, kajti Sandor je kmalu zatem ponovno potresel Bearovo mrežo. Na Lipušinovičev predložek je nato Zebec zabil 4. gol za Jugoslavijo. Tedaj je nastala pred jugoslovanskimi vrati velika gneča in Madžarska je v nekaj minutah spet dosegla dva gola. Gol je zabil najprej Tichy, za njim pa je Sandor spet izne-nadil negotovega branilca jugoslovanskih vrat.
Jugoslovanski napad je to pot prccej zadovoljil svoje navijače, zelo slabo pa se je odrezala obramba. Vratar Beara jc kriv, da jc moštvo prejelo tri gole. Zelo negotov jc bil tudi Šijakovič, medtem ko je napadalec Zebec igral kot v svojih najboljših dneh.
Sedanje madžarsko državno moštvo še zdaleč ne predstavlja nekdanje nogometna velesile. Ima sicer dobre posameznike, a obramba je zelo šibka.
Jugoslovani so nastopili v naslednji postavi: Beara; Belin, Šijakovič; Kaloperovič, Crnkovič, Popovič; Lipušinovič, (Petakovič), Veselinovič, Zebec, Šo-kularac, Ognjanovič, (Lipušinovič).
V tekmah za jugoslovansko prvenstvo Crvena zvezda letos nima nasprotnikov. Zmagala je v vseh štirih dosedanjih tekmah ter zabila kar 14 golov. Prccej bojevit je tudi beograjski Radnički, ki je skupno s še nekaterimi moštvi .na 2. mestu. Izredno slaba pa je letos igra Partizana, o katerem so pred pričetkom tekem nekateri menili, da je najresnejši kandidat za naslov prvaka.
Po četrtem kolu je lestvica naslednja: 1. Crvena zvezda; 2. Radnički, Vojvodina, Rijeka, Sarajevo, Dinamo, Velež, Hajduk in Budučnost; 10. Partizan in Vardar; 12. Željezničar.
ŠPORT PO SVETU
Boks — Novi evropski prvak srednje kategorije je postal Nemec Scholz, ki je premagal Francoza Ilumcza.
Nogomet — Potem ko je Francija odločno premagala Grčijo (7:1), je na Dunaju dosegla prav lepo zmago. Porazila je avstrijsko državno moštvo z 2:1.
Prejšnji teden je bilo več tekem za pokal evropskih prvakov, športnike je najbolj presenetil velik poraz italijanskega prvaka Juvenlusa proti Wiencr Sportklubu, ki jc na Dunaju zmagal kar s 7:0 ter lako izločil italijansko moštvo iz nadaljnjega tekmovanja. Luksemburška Jeunesse je v Goteborgu premagala tamkajšnje istoimensko moštvo; v Pragi pa je ekipa Dukli porazila zagrebški Dinamo.
Kolesarstvo — V dirki Pariz - Tours je zmagal Bcigijec posnet. Na 2. mesto se je uvrstil De Bruyne ter s tem prešel na prvo mesto lestvice za nagrado Dcsgrange-Coloinbo.
Motociklizem — V tradicionalni šestdnevni ocenjevalni dirki, ki jc bila v okolici Garmisch-Parten-kirchena, so vsa prva mesta letos osvojili Čehi.
Košarka — Zaključna lestvica letošnjega jugoslovanskega prvenstva jc naslednja: 1. Beograd 32;
2.	Olimpija 26; 3. Crvena zvezda 23; 4. Zadar 20;
5.	Ljubljana 20; 6. Partizan 17; 7. Proletcr 14; 8. Lokomotiva 12; 9. Radnički 8; 10. Jugomontaža 8.
ZA BISTRE GLAVE
9999
100
PREIZKUSI SVOJE ZNANJE
1. Katerega leta je bil napisan Robinson Crusoe? a) 1660, b) 1719, c) 1876, d) 1904.
•2. Kje je domovina paradižnika? a) Turčija, b) Egipt, c) Južna Amerika, d) Japonska.
3. Kateri planet je najbolj oddaljen od sonca? a) Neptun, b) Pluton, c) Saturn, d) Luna.
4. Leta 1483 sta sc rodili dve veliki osebnosti?
a) Petrarca-Tasso, b) Machiavelli - Tarabocchia, c) Santi - Luter, d) Erazem Roterdamški-Kalvin.
5. Koliko časa lahko živi konj? a) 15 let, b) 25 let, c) 35 let, d) 45 let.
6. Koliko je visok komaj rojeni slon? a) 30 cm,
b) 1 m, c) 2 m, d) 80 cm,-
7. Koliko oči ima pajek? a) eno, b) dve, c) štiri, d) osem.
8. Koliko barv razločuje pes? a) rdečo, rumeno, zeleno in modro, b) kot'človek, c) rumeno in modro, d) belo in črno.
9. Kako hitro lahko leti lastavica? a) 100 km/h, b-) 150 km/h, c) 50 km/h, d) 250 km/h.
10. Električna jegulja povzroča tok? a) 100 vvat-tov, b) 300 wattov, c) 2000 \vattov, d) 800 vvatlov.
11. Kako hitro dirja slon? a) 30 km/h, b) 60 km/h, c) 80 km/h, d) 100 km/h.
12. Koliko verzov ima sonet? a) 14, b) 22, c) 18, d) 36.
13. Koliko strun ima balalajka? a) 8, b) 3, c) 2, d) 5.
14. Katera vera jc najbolj razširjena v Albaniji? a) katoliška, b) pravoslavna, c) protestantska, d) mohamedanska.
15. Kdo jc spisal pravljico o Sneguljčici in sedmih škratih? a) Andersen, b) La Fontaine, c) Brata Grimm, d) Kleist.
16. V naslednjih imenih je pravopisna napaka?
a) Schopenauer, b) Nietzsche, c) Shakespeare, d) Rousseau.
17. Koliko besed se v govoru poslužujemo? a) 1500, b) 2000, c) 3500, d) 5000.
18. Katero ime je pravilno .napisano? a) Laibnitz,
b) Longfelows, c) Chateaubriand, d) Frenklin.
19. V katerem delu telesa imajo čebele bodico? a) v ustih, b) v zadku, c) pod glavo, d) na glavi.
20. Kolikokrat na sekundo zamahne s perutmi domača muha? a) 20-krat, b) 150-krat, c) 350-krat, d) 1200-krat.
21. Kako visoko lete pingvini? a) do 10 m, b) do 5 m, c) do 100 m), d) ne letijo.
22. Katera je najhitrejša riba? a) morski pes, b) tuna, c) riba sabljak, d) sardela.
23. Koliko litrov krvi ima človek? a) 1 liter, b) 10 litrov, c) 5 litrov, d) 20 litrov.
24. Kako se imenuje glavno mesto Severne Irske? a) Cardiff, b) Bristol, c) Dublin, d) Belfast.
ČUDNI MATEMATIČNI IZRAZ
(5r 100 tt) 100 I
Preberi sledeči izraz ter ga napiši tako, kakor ga bereš, pa boš rešil uganko.
UGANKA
Raziskovalec je prišel s svojim čolnom do črnskega naselja, da bi kupil slona. Več časa se je pogajal z domačinom, ki je zatrje, val, da je njegov slon največji na svetu. Ker je raziskovalec oporekal trditvi, je gospodar živali dejal, naj bi ga stehtali. Možakar je domačinu obljubil, da bo to storil, čeprav irna tehnico za 1 kg.
Kako je storil?
POSETNICA
ŠOCI KOSOVEL
Kaj je (a človek po poklicu?
TRMA
Vstanite vendar, vlak prihaja!
Ne! Ne vstanem, dokler ni mimo.
M. Bambič
Naredi katero koli računsko operacijo, ne da bi dodal ali odvzel kako število. Izid mora biti 100.
ENAČBA
(a — b) + (c — d) + (e — f) = X a) hrib pri Ljubljani; b) sovražnik divjačine; c) prostominska mera; d) prircd.ni veznik; e) vrsta davka; f) žensko ime; x) vrh v Karavankah.
REBUS 9,5
LLLLL + = 5 =
Rešitve objavimo v prihodnji številki.
ilehuf 3« bril o • • •
PRIMERNA
Žena možu: »Ali so res mačke krute, podle in zahrbtne?«
Mož ženi; »Da, da, prav gotovo, mucka.«
VZROK
— Vidim, da si kupil svoji jezični ženi gumijasto blazino, žogo, rešilni pas in gumijast čolniček. Vse te stvari je treba 'napihniti!
— Seveda! Eno uro jc tiho, da vse to napihne, poleni jc pa še eno uro brez sape.
ŠKOT V HOTELU
— Vso noč nisem spal.
— Zakaj rle?
— Lastnik hotela mi je dejal, da mi ni treba plačati sobe, če v njej najdem eno samo stenico. In jaz sem jo celo noč zaman iskal!
REŠITVE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
EVROPSKA POKRAJINA: 1. Sardinija, 2. Plitvič-ka, 3. Grocnland, 4. Slavonija, 5. Gvatemala, 6. Britanski, 7. Kolumbija, 8. Brazilija, 9. Antarktika — Slovenija.
TEŽAK RAČUN: A 1, B 2, C = 8, D = 6, E = 3, F = 9, G = 0, H = 4; K = 7.
REBUS: Peter stoka in ječi.
ENAČBA: a) kokoš, b) koš, c) sokol, d) kol,
c)	vojak, f) jak, x = Kosovo.
POSETNICA: Zobozdravnik.
ARITMETIČNA NALOGA: 888 + 88 + 8 + 8-4-+ 8 = 1000.
UGANKA: Tele — gram.
KDO?: Prvi je bil na zemlji Adam.
DOMAČE ŽIVALI: Peter je dobil 12 jabolk.
PREGOVOR: 1. ocenjevati, 2. koledar, 3. železnica, 4. enotnost, 5. razklati, 6. častnik. — Zena drži hiši tri ogle in še četrtega možu pomaga!
V DACHAUSKIH BLOKIH
85
K« Z*
Skladišče je bilo ogromna baraka blizu vboda v taborišče. Pod stropom so visele dolge vrste rjavili papirnatih vreč. Bliziu, vrat je bila mizica, za katero je sedel pisar v belo progasti uniformi, okrog pa nekaj enako oblečenih pomagačev in SS-ovcev. Morali stno se naglo sleči do nagega in oddati vso obleko, ki so jo spravili v papirnato vrečo, nanjo pa napisali številko, ki so nam jo* istočasno napisali s tinlnim svinčnikom tudi na roko. Oddati smo .morali tudi vse drugo s kovčki in nahrbtniki vred. Dovoljeno je bilo obdržati le brano, cigarete, zobno ščetko in kakšen robec. Ure, prstane in druge dragocenosti ter denar so spravili in popisali posebej. Seveda se je vsak težko ločil od svojih stvari, toda obljubljeno nam je bilo, da bomo dobili, kadar bomo zapustili taborišče, vse spel nazaj. Ker smo bili pač novinci, smo vzeli lo zagotovilo precej resno, zlasti ko smo videli debeli seznani na mizi in lepo urejene, natlačene vrste, papirnatih vreč pod stropom. Manj zaupljivi so bili SS-ovci, ki so nas nage še enkrat pregledali in nam pokukali celo« v usta, če ni kdo kaj skril vanje. To se nam je zdelo pretirano in smešno, toda pozneje smo zvedeli, da se je ravno v ustili in še v nekaterih drugih telesnih odprtinah vseeno pretihotapilo v taborišče veliko valute, diamantov in drugih dragocenosti, v čemer so bili mojstri zlasti Judje.
Kdor je opravil, so ga nagnali naizaj v kopalnico. Moral jc nag sleči do nje, kar ni bilo prijetno, ker je brilo in so naletavale celo snežinke. Na srečo nas je čakala v kopalnici topla prha. To je bil užitek, ki ga žc vse od aretacije v Ljubljani nismo več okusili. Na razpolago je bilo čudno tekoče milo, ki ga je ponujal interniranec v »zebri« (tako so imenovali progasto belo,modro taboriščno obleko). Bil je ostrižen na balin, a čez sredo glave, od čela do tilnika, je imel še progo, pristriženo skoro do kože, medtem ko šobili lasje na ostalem delu lobanje kak centimeter visoki. Bil je izredno sme-sen, toda ni nam bilo do’ tega, da bi se mu smejali. Bali smo se, da bomo morali nositi tudi mi lako frizuro. Zvedeli pa smo, da jo morajo nositi samo Rusi in Italijani. Vse ostale so- ostrigli le na 1 >alin in lako tudi nas, ko smo prišli izpod prh. Toda najprej je bilo treba opravili še »dezinfekcijo« in sc preobleči v taboriščno obleko.
Ker sem prišel med zadnjimi iz skladišča in sem skušal tudi eimdalj ostati pod prijetno toplo prho, sv m bil tudi med zadnjimi, ki so bili »dezinfecirani« in preoblečeni. »Dezinfekcijo« sla ludi opravljala dva Rusa. Kakor hitro je prišel kdo izpod prhe, se m.u je približal Rus, ki je nosil v eni roki, vedro, v dr,jigi pa velik čopič. Pomočil je čopič v vedro in, preden srno se prav zavedli, je bila dezinfekcija opravljena. V vedru je bil nekak lizol in Rus nas. je popleskal z njim pod trebuhom in pod hrbtom. Peklo je kot vrag. Obema Rusoma je bilo lo pleskanje v očitno zabavo in kdor ni pazil, sla ga ponovno »dezinfeeirala«, prav tako liste, ki so sku-
TEDENSKI KOLEDARČEK
12. oktobra,
13. oktobra,
14. oktobra,
15. oktobra,
16. oktobra,
17. oktobra,
18. oktobra,
nedelja: Maksimilijan ponedeljek: Edvard torek: Kalist sreda: Terezija četrtek: Gal petek: Hedvika sobota: Luka
VALUTA — TUJ DENAR
Dne 8. oktobra si dobil
ameriški dolar
avstrijski šiling
100 dinarjev
100 francoskih frankov
funt šterling
nemško marko
pesos
švicarski frank
zlato
napolcon
oz. dal za:
622—626 lir 23,75—24,25 lir 85—88 lir 135—138 lir 1720—1760 lir 148—149 lir 15—16 lir 144-146 lir 707—709 lir 4700-4850 lir
RADIO TRST A
Nedelja, 12. oktobra, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 12.00 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Sedem dni v Trstu; 15.40 Zbor »Kras« iz Dola in Poljan;
16.30	Melodije iz filmov in revij; 17.00 Novela: Ben-venuto Cellini: »Nori graščak«; 18.00 Simfonični koncert pod vodstvom Eduarda von Beinuma — Haydn: Simfonija št. 94 v G-duru; Mozart: Simfonija št. 33 v B-duru K. 319; 19.00 »Trgatev na Krasu«; 21.00 Narava poje v pesmi: »V svoj težki sen zamaknjena je brajda«; 21.30 Koncert operne glasbe; 22.10 Mešani zbor »Emil Adamič«; 22.30 Mozart: Kvartet v A-duru K. 298 za flavto, violino, violo in čelo.
Ponedeljek, 13. oktobra, ob 11.30 Predavanje: »Quebec, najlepša kanadska pokrajina«; 18.00 Predavanje: »Zgodovinsko ozadje industrijskega razvoja Združenih držav Amerike; 18.10 Dve Mendels-sohnovi skladbi; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše! 20.30 Aleksander Borodin: »Knez Igor«, opera v 4 dej. I. in II. dejanje
Torek, 14. oktobra, ob: 11.30 Potovanje po Italiji, turistični razgledi M. A. Bernonija; 18.00 Z začarane police: Janez Bitenc: »Srečali smo polžka«; 18.10 Beethoven: Tretja simfonija v B-duru, op. 55, imenovana »Eroica«; 19.00 Utrinki iz znanosti in tehnike; 21.00 Obletnica tedna: »Wilhelm Olbers, dvestoletnica rojstva«; 21.45 Umetnost in življenje: »Trije jesenski dnevi na Dunaju«; 22.00 Aleksander Bo-rodfN: »Knez Igor«, opera v 4 dej. III. in IV. dej.
Sreda, 15. oktobra, ob: 11.30 Zena in dom, obzornik za ženski svet; 18.00 Radijska univerza: G. Ber-
nucci: »Mednarodne Organizacije«; (16.) »Organizacija ameriških držav«; 18.10 Richard Strauss: Sin-fonia domestica, op. 53; 19.00 Zdravniški vedež;
20.30	Južnoameriški odmevi; 21.00 Ivo Vojnovič: »Ekvinokcij«, igra v štirih dej. Igrajo člani RO.
Četrtek, 16. oktobra, ob: 11.30' Predavanje: »Živali kot vremenski preroki«; 18.00 Z začarane police: M. Polak: »čudoviti vžigalnik«; 18.10 Stravinsky: Petruška — Šaljivi prizori v štirih slikah; 19.00 Šola in vzgoja: »Kakšnih vzgojnih nasvetov potrebujemo?«; 22.00 Iz sodobne književnosti: »V čem je značilnost tako imenovane krščanske književnosti«.
Petek, 17. oktobra, ob: 11.30 Življenja in usode: »Robert Schneider, psiholog - slepar; 18.00 Radijska univerza: Življenjepisi mislecev: (11.) Kierkegaard; 18.10 Prokolijev: Simfonija št. 6, op. 111; 19.00 Širimo obzorja: »Mladi državljan«: (10. oddaja); 21.00 Umetnost i.n pčireditve v Trstu; 21.20 Pojeta Cateri-na Valente in Harry Bclafonte; 22.00 Znanost in tehnika: »Ohranjevanje vode«; 22.15 Koncert altistke Elze Karlovčev«; 22.35 Mozart: Serenada v G-duru K. 525 — tMala nočna glasba«.
Sobota, 18. oktobra, ob: 11.30 Predavanje: »V tajništvu za leteče krožnike«; 15.00 Pesmi in plesi iz Bosne; 16.00 Novela tedna: Stjepan Ljubiša Mitrov: »Črnogorka«; 18.00 Oddaja ča najmlajše: Neva Rudolf: »Zakaj je tržaško vreme tako muhasto«; 19.00 Sestanek s poslušalkami; 20.40 Ansambel Borut Les jak; 21.00 Dramatizirana zgodba:_ Saša Martelanc: »Ujetniki med oblaki«.
VPRAŠANJA IN RDIiOVORI
Vprašanje št. 512: Ali je vatikanska knjižnica res najbogatejša na svetu?
Odgovor: Po številu knjig je več drugih knjižnic večjih, n. pr. državna v Parizu, knjižnica angleškega muzeja v Londonu, občinska knjižnica v Ne\v Yorku, najbrž.tudi tista v Moskvi in še kakšna druga. Vatikanska knjižnica pa ima gotovo največje zaklade in najredkejše primerke. Kolikor je znano, vsebuje nad 60.000 'dragocenih rokopisov, nad 7.000 inkunabul, to je spisov ali knjig, od katerih poznamo samo en izvod, nad 700.000 raznih knjig in li-skovin, nad 100.000 zemljevidov in črtežev itd. Prava vatikanska knjižnica je bila ustanovljena že pred 1300 leti, a vsebuje mnoge rokopise še iz dobe pred Kr. rojstvom, predvsem iz najstarejše rimske knjižnice (Palatina), ki je bila ustanovljena za cesarja Avgusta. Vatikanska knjižnica se je obogatila predvsem z darovi celotnih zasebnih knjižnic: Tako je darovala švedska kraljica Kristina celo svojo knjižnico, potem pa različni drugi bogataši, posebno rimske družine Barberini, Chigi, Colonna in drugi. Že nad 500 let je ta knjižnica na razpolago znanstvenikom; enotnega seznama knjižnih bogastev pa še nima in ga sestavljajo že okoli 70 let, to je iz dobe papeža Leona XIII.
ŽENSRI R0TIČKK
KONJSKI REPEK
je pričeska, katera prav ljubko pristoji dekletom. Zelo se je uveljavila zaradi sVoje preprostosti in praktičnosti. Toda znanstveniki, ki vsako .stvar kritično raziskujejo, so ugotovili, da »konjski rep« ni idealna ženska pričeska. Zenc iz rodu Eskimov so jo nosile že okoli leta 1900.
Naše punčke, noseče to pričesko, imajo krog in krog glave venec kratkih las, ki za tem vencem no, rastejo in izpadajo, ker so pretesno počesani in zadaj skupaj speti. Matere naj pazijo, da lasje ne bodo pretesno speti in da sc ponoči gumijasta voz odstrani.
DROBNI NASVETI
■ Trdo kuhana jajca ločite od surovih tako, da jih zavrtite kot vrtavko; surovo jajce se bo vrtelo počasi in neenakomerno, kuhano pa kot prava vrtavka.
■ Komarjevega pika se najzanesljiveje obvarujemo, če pred spanjem namažemo roke in obraz s eilronovim oljem, ki ga kupimo v lekarni.
■ Vodne madeže na pohištvu odstranimo z zamaškom, namočenim v mešanico olja in soli.
■ Madeže kakava. operemo z mrzlo vodo, nikoli pa z vročo.
■ Krzno in usnje veliko laže šivamo z nitjo, ki smo jo prej .natrli z voskom.
NAŠI RECEPTI STROČJI FIŽOL Z JAJCI
Kilogram mladega fižola operite in razpolovite po dolžini. V kozico dajte žlico masti, dve glavici dobro sesekljano čebule, .nato dodajte fižol in ga pražite skupaj s čebulo. Postopoma dodajte vode, dokler so fižol popolnoma ne zmehča. Medtem skuhajte osem jajc in jih narežite na tanke kolobarje, namažite posodo in naložite vanjo fižol ter jajca po plasteh. Končno raztepite pol litra kisle smetane, jo posolite in prelijte preko fižola. Postavile vse skupaj v pečico, da se rahlo zapeče.
KULTURNE NOVICE
• Nenadno je umrl v Neaplju znani italijanski dramatik Cesare Giulio Viola. Star je bil 72 let. V Trstu smo lani videli njegovo komedijo Festival družine Gurgia.
• V igralski skupini Viltoria Gassmana, ki je ena najboljših v Italiji, je letos med prvimi igralci Slovence Andrej Božič (A.ndrea Bosic). Pred dvema letoma smo ga videli v Trstu v skupini Alide Valli.
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29477
šali omiliti učinek s tein, da so spet planili pod prho. Ta toaletna, oziroma zdravstvena operacija je tudi širila oibupen smrad.
Po »dezinfekcija« smo dobili nova oblačila, ki nam jih je dal Hitlerjev veliki Reich v zameno za naša. V kotu pri vhodu je bilo pet velikih kupov. Pri enem smo dobili lesene cokle, pri drugem spodnje hlače, pri tretjem srajco, pri četrtem jopič in pri petem hlače. Za prve je bilo nit razpolago tudi nekaj pokrival, toda za nas, ki smo bili zadnji, jih je zmanjkalo. Tega nam v prvem hipu ni bilo žal, pozneje pa se je izkazalo, da je vsakršno pokrivalo v Dachauu zelo prav prišlo, ker je tisto pomlad še večkrat snežilo in pogosto deževalo.	,
Ivo sem prišel'izpod prhe iti zagledal liste, ki so bili že preoblečeni, setn kar osupnil. Pravzaprav jih niti prepoznal nisem, dokler me niso nagovorili, in mislim, da hi jih bila tudi njihova lastna mati težko prepoznala. In res, nekoliko pomečkani in že dolge ledne ne preveč negovani ljubljanski gospodje so se izpremenili kot po čarovniji v prave karikature. To čarovnijo so opravili v eni minuli izkušeni dachauski strokovnjaki. Oblekli so nas v sivozele-ne italijanske vojaške uniforme s »pumparcami«. Na hrbtu jopičev sta bili napisani z oljnatordečo barvo veliki črki K L, kar je pomenilo »Konzcnlrazions - Lager«. Slovenskim internirancem pa sta ti dve črki lakoj pomenili »Kruha Lačni«. Sistem, s katerim so iz-preminjali najbolj resne ljudi v spake, pa je bil preprost in genialen: dolgim je bilo treba dati hlače in jopiče, izdelane za majhne postave, majhnim pa za velike. Ta sistem so poživili tisti, ki. so de-
lili obleko, še z domisleki lastne domišljije. Tako je bilo' n. pr. možno videli tudi laike, ki so jim hlače pokale v vseh šivih, kakor hitro so se mallo pripognili ali se hitreje prestopili in hlačnice nekaterih so se končavalc že visoko nad členki, da je bilo videli cel kos golih meč, jopiči pa so jim bili mnogo preohlapni, da so si morali neprestano vihati rokave. Kak droben možak pa si je lahko hlače kar ovil okoli sebe, kar je imelo to dobro stran, da mu je grelo trebuh, hudo pa je bilo, ker mu niso dali tudi pasa. Na vseh jopičih so bili še našitki in na nekaterih celo čini ,k.ar je le še povečava! o smešnost postav. Predstavljajte si človeka v sivozelenem medvojnem italijanskem vojaškem jopiču a spuščenimi in nezave-zanimi »pumparcami«, ostriženega na balin ali z vojaško ali še rajši s kakšno civilno kapo na glavi, s srajco brez ovratnika in brez gumbov in z lesenimi coklami na golih nogah, pa imate podobo slovenskega interniranca v hipu, ko se je moral vključiti v dachausko »skupnost narodov«.
Ko smo bili oblečeni, je bilo treba še hitro k »frizerju«, ki je čakal kar lam zraven, da nas je ostrigel na balin in obril. Po vsej tej toaleti, ki je trajala do srede popoldneva, smo sami sohe komaj poznali in res smo na zunaj izgubili svojo osebnost. V skladišču -mo pustili namreč s svojimi osebnimi stvarmi vred tudi svoje ime. Postali smo številke. Dali so nam številke okrog 75.000. Morali smo si jih zapomniti. Številka je bila odslej naše ime. Klicali so nas samo z njo in le še med znanci so ostala v veljavi resnična imena.
»	(Daljo)