NAŠE NOVO LETO: VERA IN VOLJA Začetek vsakega novega leta je za posameznike in za skupnosti čas obračuna za nazaj in čas pripravljanja načrtov za naprej. Ta ugotovitev še posebno velja za stvar, karkšno predstavlja naše gibanje za osvoboditev Slovenije in za ustanovitev neodvisne slovenske države. Obračun tega gibanja za leto Gospodovo 1964 je pozitiven in razveseljiv, morda bolj ko kateri 'koli krat poprej. Dejstva, ki jih je v njem treba omeniti, so naslednja: 1. Ideja in potreba osvoboditve Slovencev izpod balkansko-ko-muni stičnega imperialističnega kolonializma ter ideja in potreba samostojne države za slovenski narod sta postali bodisi javno izpovedovano, bodisi na tihem priznavano politično prepričanje vseh slovenskih skupin in odgovornih posameznikov v svobodnem svetu. Nihče, razen morda kakih nepomembnih osamljen-cev, si ne upa več javno zagovarjati nadaljnje suženjske tlake Slovencev komur koli, najmanj pa "velikemu bratu" v Beogradu. 2. Ta ideja in potreba sta v letu 1964 postajali bolj in bolj edino politično prepričanje vsega slovenskega naroda v domovini. Vzroke, ki so do tega privedli, dn dogodke, ki o tej resnici pričajo, smo v našem listu navajali sproti. 3. Ena in druga od gornjih razveseljivih in bodrilnih resnic sta dobivali izraza v vrsti prijcmlji-vih in neizpodbitnih dejstev, ki govore o novem, neustavljivem razmahu slovenske osvobodilne in državne ideje. Ta dejstva bi bila: V svobodnem svetu: julijski nekajdnevni sestanek vodilnih, zastopnikov slovenskega osvobodilnega in državnega gibanja z zahodne poloble v Clevelandu, ki so po pretresu stanja doma in po svetu sprejeli potrebne sklepe za nadaljnje pospešeno delo na vseh področjih. Ustanovitev akcijskega odbora za neodvisno Slovenijo v Evropi zrlastnim glasilom in sestavo zaokroženega programa za mednarodno in domačo politiko bodoče slovenske države ter za načine, 'ki naj do njene ustanovitve privedo; s posebnim poudarkom na akciji, ki jo narekuje sedanje obdobje našega boja in sedanje razpoloženje slovenskega naroda doma in po svetu. V domovini: prvi oboroženi nastopi slovenskih osvobodilnih revolucionarjev ter organizacija aktivnega boja za osvoboditev na tako imenovanem terenu samem. Zastraševalni komunistični procesi proti bojevnikom za svobodo, ki so razodeli prodor osvobodilno—državne ideje v slovenske množice ter zaslombo, ki jo njeni nosilci uživajo pri njih; in strah režima pred našim gibanjem. Upor slovenskih kulturnih ustvarjalcev proti tuji rdeči vladavini ob ustavitvi revije "Perspektive" in ob aretacijah njenih sodelavcev; mobilizacija teh ustvarjalcev za obrambo slo- NOVE DIMENZIJE DRUŽBENEGA VPRAŠANJA Sodobna znanost nam zatrjuje, da imajo včasih spremembe, ki so same po sebi zgolj količinskega značaja, tudi kakovostni značaj. En tak primer je predmet naše vsakdanje izkušnje: višanje in nižanje toplote povzroči, da dojamemo H20 sedaj kot led, potem kot vodo in zopet drugič kot paro. Nekaj podobnega se je primerilo v industrializiranih družbah sodobnosti. S sodobnim tehničnim znanjem so te družbe sposobne zadostiti človeškim potrebam za življenje. S tem seveda ni rečeno, da je vsaka oseba v teh družbah preskrbljena z življenjskimi potrebščinami, toda te družbe so dosegle takšno stopnjo, da se je vprašanje spremenilo od zadostne proizvodnje v vprašanje primerne razdelitve teh prozvo-dov. Klasična ekonomija je zgradila svoj sistem gospodarstva na ne- lem letu mora biti podnet za določanje poti in za zastavljanje ciljev v prihodje. V pota in cilje moramo šteti boljšo, bolj do-grano in bolj strnjeno organizacijo na vseh področjih boljše in načrtnejše obveščanje v listu; vseljudsko tvarno podporo za vedno zahtevnejše in obširnejše delo; boljše in rednejše stike med aktivnimi posamezniki ter skupinami, ki delajo za slovensko osvoboditev in osamosvojitev; čim večjo koordinacijo dejavnosti in sredstev; seznanjanje sveta z veliko težnjo in veliko sanjo slovenskega naroda ter z njegovo trenutno bridko usodo; glasnejši krik po slovenski pravici kjer koli, kadar koli, pri komer koli, kakor koli, po komer koli; odstranjanje in premagovanje nebistvenih razlik pri ljudeh iste, vse prevladujoče ideje: razkrinkavanja izdajalcev, to je, tistih, ki kakor koli in kjer koli zavirajo delo za dosego slovenske samostojnosti. Toda za ostvaritev teh ciljev in končnega najvišjega, ter za zmagovito hojo po poti do njih sta najprej potrebni vera In volja. Vera brez del je po Pismu mrtva, toda ni del brez vere in volje. Nosilci, bojevniki in somišljeniki slovenskega osvobodilnega in državnega gibanja smo deležni milosti, da nas dogodki, uspehi ter najbližja zgodovina silijo k enemu in drugemu. Tiste, ki verujemo, k še večji in še neizpro-snejši veri; tiste, ki so se veri odrekli iz malodušja ali za pretvezo, da jim ni treba delati za prvo slovensko Stvar, pa k zo-petni vrnitvi vanjo. Resnica in stvarnost samo slepega in norega ne moreta prepričati, vsakdo drugi je po vesti dolžan, da se jima pusti osvojiti. Naša resnica in naša stvarnost še nobeno leto nista bili bolj kričeče zgovorni kakor leta 1964. Iz njiju zaradi tega prihaja nam vsem neizprosna zapoved, da moramo verovati in hoteti, vse drugo nam bo po trdem delu navrže- kaj premisah, ki jih je vzela za dane. Poleg premise, da zasleduje vsakdo v gospodarstvu sebične namene, so postavili tudi premi-so, da so človeške potrebe neomejene, dočim so sredstva za zadovoljitev teh potreb omejena. Ti dve premisi poleg zahteve, da se država ne vmešava v gospodarsko dejavnost, naj bi po naukih te šole najboljše poskrbele za človekove potrebe s pomočjo trga, na katerem se "naravno", t.j. avtomatično določajo cene vseh dobrin in storitev. Pojmi kot pravične cene, pravične mezde v tem sestavu nimajo pomena in smisla. Kljub drugim pomankljivostim Marksovega sistema mu je treba priznati, da je njegova teorija o koncentraciji kapitala, po kateri postajajo bogati bolj bogati in revni revnejši, logični zaključek klasične ekonomske šole. Da se kapitalizem ni razvil popolnoma po Marksovih prerokvah, ni zasluga kapitalizma (ki ni nikdar in nikjer živel v popolnoma čisti obliki, pač pa se ji je večkrat zelo približal), marveč mnogih drugih PETSTOLETNICA SMRTI NIKOLAJA IZ KUZE Ce je možno označiti današnjo dobo z nekaj značilnimi potezami, je gotovo ena najvažnejših zavestno in mnogokrat nezavestno iskanje integracije, združitve v neko enota vse razčlenjene drobce v mišljenju in življenju, ki nas grove uničiti v svojem poabsolutenju. Eden gl?snikov sinteze, ki ga imenujejo zgodovinarji tudi "vratarja nove dobe", je bil škof in kardinal Nikolaj Cusanus (1401-1464). Razumljivo je, da je v taki dobi zanimanje za njegovo teologijo in filozofijo naraslo. Da bi zadovoljila tej pot-reki in obenem proslavila obletnico njevove smrti, privralja dunajska univerza izdajo njegovih del v 3 knjigah v latinskem originalu in nemškem prevodu. Prva knjiga je že izšla pri Her-derju na Dunaju in obsega 591 strani (cena 105 šilingov). Naslov: NIKOLAUS VON KUES. Philosophisch-Theo 1 o g i s c h e Schrifren. Izdal in uvod napisal Lea Gabriel. Prevedla in komentirala Dietlind in Wilhelm Dupre. rešljivo le, če je grajeno na .družbeni pravičnosti. Vsaka druga organizacija, zlasti pa zanašanje na sil v družbi (n.pr: delavske orga- svobodni trg, vodi samo v nereš-nizačije, splošna volilna pravica) ljive probleme nadprodukcije. V vključno ravnanje mnogih kapitalistov samih, ki so svoje nakupi-čene dobičke večkrat velikodušno, delili drugim bodisi v obliki zasebne dobrodelnosti bodisi v obliki raznih ustanov. Da pa je ta tendenca v kapitalizmu vedno na delu, razkrivajo dela mnogih znanstvenikov in popularizatorjev (n.pr. Harrington v svoji knjigi "The Other America"), ki ugotavljajo, da živi v ZDA danes okrog 40 milijonov prebivalcev v razmerah, ki ne omogočajo človeka vredno življenje. Takšna je bilanca danes v najbogatejši državi na svetu, ki pa je uzakonila zlasti po zadnji veliki depresiji znatno število socialne zakonodaje in ki ima tudi močno organizirane delavske organizacije. Naraščajoče blagostanje v tej "družbi obilja" (G.K. Galbraith, The Affluent Society) je začelo vzbujati vest ljudem zaradi te velike razlike v toliki meri, da je celo vlada v ZDA napovedala "vojno revščini". Kot je Galbraith nakazal v svoji knjigi The Affluent Society, so dosegle industrializirane države prvič v zgodovini človeštva stopnjo, ko zmorejo preskrbeti vse svoje prebivalstvo z nujnimi življenjskimi potrebščinami in še gospodarstvu samem doživljamo nekaj podobnega kot se je primerilo na zborovanju družboslovcev Severne Amerike na letnem zborovanju v začetku septembra 1964 v Montrealu. Predsednik George C. Homans (Harvard Uni-versity) je naslovil svoj predsedniški nagovor zelo značilno: "Pri-nesimo nazaj človeka!" V gospodarstvu povdarja to švedski ekonomist Gunnar Myrdal (v knjigi Challenge to Affluence". Nevv York: Pantheon Books — Ran-dom ■House, 1963). V tej knjigi piše: "Nikdar v zgodovini Amerike je bila večja in bolj popolna enakost med ideali družbene pravičnosti in zahtevami gospodarskega napredka. Drugega namena ni mogoče doseči, če ne podzamemo širokopoteznih mer za uresničitev prvega" (str. 6465). Leon H. Keyserling je vključil v svoj govor udeležencem National Social Action Conference avgusta 1964 tudi naslednje stavke: " . . . Tako vprašanje ni tehnično vprašanje, ni vprašanje avtomacije— marveč vprašanje družbene ureditve, gospodarske deforme in družbene pravičnosti. Za njega rešitev je potreben načrt razdelitve... Ne moremo reči, da bomo Nasvet republikancem Kmalu po objavljenih volilnih rezultatih predsedniških volitev v ZDA je dr. Ciril Žebot poslal svoj. nasvet republikanski stranki v obliki pisma uredništvu. Pismi sta bili objavljeni 15. novembra v The Nevv York Timesu pod naslovom: Future of G.O.P. Nevv Approach to Nevv Social Problemsv Public Policies Asked, in 17. novembra v The VVashing-ton Post pod naslovom: The Poli-tics of Opposition. Nevv York Times je omenil, da je dr. Žebot pred (kratkim napisal knjigo "The Economics of Competitive Coexistence. Convergrence Thr-ough Grovvth". Glavna vsebina njegovega pisma je: Republikanska stranka je poskušala različne prijeme v svoji politiki. Dewey je samo prevzel demokratski program ter zatrjeval volilcem. da bodo izvedli ta program republikanci boljše kot demokrati. Volilci niso obljub vzeli prevez resno in Dewey (i. 1948) ni bil izvoljen. L. 1952 so izbrali metodo slavljenja heroja. Eisenhovver je sicer prinesel volivno zmago, toda ne posebne republikanske identitete. Zadnji poskus s ikonserva-tivizmom (Goldvvater) zopet ni uspel. Dr. Žebot je mnenja, da so izgubili republikanci stik z večinskim mnenjem državljanov ZDA, ki se izraža v prepričanju, "da laissez-faire ni zadostno orodje za dosego sreče, da potrebuje temeljno načelo osebne pobude in zasebnega podjetja dopolnilo v raznih načinih enako temeljnega načela družbenega sodelovanja kot drugega stebra blaginje. Ameriško soglasje sprejema obe ti načeli kot prožni dopolnili in ne kot togi ideološki nasprotji". Posvetitev slovanskega škofa v Kanadi MINISTER NARODNE OBRAMBE ODKRIVA "NOVO OBLIKO" KANADSKE REZERVNE VOJSKE več. S tem je odpalda ena pre- jmeli polno zaposlitev in visoko no. Kdor veruje, ve, da nasto-venske kulture pred velesrbsko- pajo v usodi poedincev in v zgo-komunističnimi nasilniškimi, dovini narodov trenutki in časi, težnjami po tako imenovani in- ki bi bili po sleherni tvarni lo-tegraedji, in s tem njihova vklju- giki in preračunanosti nemogoči, čilev v boj za osvododitev in a niso nič manj res. Ti trenutki osamosvojitev slovenstva. Dinamični zanos slovenske akademske mladine, ki je s pogumnimi razpravami in z demonstracijami postala najnevarnejši nosilec slovenske državne ideje- doma. Stavke slovenskega proletarijata, ki se je aktivno in uspešno postavil po robu balkansko-komunistič-nemu gospodarskemu in socialnemu izkoriščanju Slovenije ter s tem postal važen faktor v sklopu cclotnega gibanja za slovensko neodvisnost Ta razveseljivi in bistvenih uspehov polni obračun o prektek- in časi, ki jih ne poraja kovar-stvo poniglavih ljudi, temveč ne- misa klašične ekonomije (na ka teri je gradil tudi Malthus) — da bodo človeške potrebe za ohranitev življenja samega vedno večje kot pa sredstva za njih zadovoljitev. Cesar večina ni opazila, pa je, da je ta razlika važna tudi za družbeno vprašanje, za njega opredelitev kot tudi rešitev. Ta količinska razlika ima namreč tudi kakovostne posledice. Šele sedaj je postala preskrba prebivalstva z nujnimi življenjskimi potrebami res ' družbeno vprašanje: vprašanje, ki ne povzroča samo težave v družbi, ampak je tudi rešljivo. Dokler je celotna gospodarska zmogljivost narodnih gospokar-stev nezadostna za zadovoljitev potreb, moremo govoriti samo o izbiri manjšega zla, kako razdeliti nezadostne dobrine: ali držati doumljiva Volja nad nami in iz- jživljensko ravan večine prebi-ven naše moči, so tisti, ki odlo-1 valstva na zelo nizki ravni in do čajo o novi bodočnosti posameznikov in narodov—če se jih zavedo in jih ne zamude. Ce bomo imeli vero in voljo, se nam to ne bo zgodilo, in v njunem vse premagu j očem, gorečem znamenju nas bo leto 1965 privedlo če ne do velikega in poslednjega cilja, pa vsaj dosti voliti samo privilegirani manjšini da živi v razkošju bodisi z določenim državnim sestavom bodisi s sestavom "svobodnega" trga ali pa uveljaviti bolj ali manj dosledno enakost v bedi. Druga nepričakovana posledica te spremembe v industrializiranih državah pa je, da se je izka- bliže njemu — bliže slovenski zalo prav nasprotno kot so pri svobodi in slovenski državi! Peter Klepec čakovali klasični ekonomi: gospodarsko vprašanje samo je mero gospodarske rasti, in da bo vse to proizvedlo več za vsakogar, ne da bi spoznali, da je razlog, da nimamo polne zaposlitve in visoke mere gospodarske rasti, ker nimamo potrošnikov. Preveč dohodkov je prenizkih v razmerju s proizvajalno močjo gospodarstva. In če ne bomo začeli najprej z dodatki tem dohodkom, pogača ne bo dovolj velika, število brezposelnih se ne bo zmanjšalo in revežem ne bo pomagano . . . Ce se ne bomo brigali za družbeno pravičnost, ne bomo imeli pravo vrsto gospodarskega napredka... Prava bitka se bije na družbeno — nravni fronti . . ." (Celotni govor kot tudi o stali glavni govori konference so bili objavljeni v reviji New City. Man in Metropolis: I A Christian Response, (številka 1. in 15. oktobra 1964. Vol. 3,št. 11-12. Chicago, 21 W. Superior) Po mnogih ovinkih, ki jih je povzročila v novejši dobi poziti-vistična ter individualistična usmerjenost se počasi vraamo na večih in večih področjih nazaj k celotnemu človeku in začenjamo boljše razumevati, da je ta osebnost in enako bistveno edinstvena kot družbeno vezana. Ko bo zopet prevladalo tudi prepričanje, da dosega tudi človek polnosti svojega bivanja le, kadar je usmerjen k svojemu Praliku — Bo- 7. oktobra 1964. je Sveta Stolica imenovala prvega škofa za Slovake, katoličane vzhodnega obreda. O dogodku je poročalo etnično in kanadsko dnevno časopisje. Novi škof, Most Rev. Michael Rusnak, C. SS. R., je bil župnik pri slovaški farni cerkvi Sv. Marije. Poleg svojih škofovskih poslov (Apostolic Visitator for Slovaks of the Slavonic Byzantine Rite in Canada), bo tudi pomočnik Njegovi Excelenci škofu I. Borecky-ju, D.D., ki je Ukrajinski Eparch v Torontu. Posvetitev bo 2. jan. 1965. ob 3.00 uri popoldne v katedrali Sv. Mihaela, kateri bo sledil zvečer ob 6.30 banket v Royal York hotelu. Za te slovesnosti pričakujejo delegacije Slovakov iz vseh delov Kanade in U.S.A. Posvetiteljske ceremonije bo vodil Most. Rev. škof Borecky, v pomoč pa mu bosta škofa N.T. Elko, eparch iz Pitsburgha in Joachim Segedi, pomožni škof iz Križevcev v Jugoslaviji. Pontifi-kalno mašo pa bo imel Most Rev. Andrevv Grutka, slovaški škof iz Gary — Indianna. Iz slovaških časopisov razvidi-mo, kakšno veselje je nastalo med Slovaki po tem imenovanju, posebno še, ker je komunistična vlada na Slovaškem popolnoma uničila katoliško cerkev vzhodnega obreda s tem, ko je na prisilni način postavila vzhodne predele Slovaške pod moskovskega pat-rijarha. Tako ima vpostavitev škofa v Kanadi še poseben pomen za versko življenje Slovakov OTTAVVA. .. "Prikrojena", "zgoščena" ''najboljša vrednost dolarja"—so nekatere besede, ki jih je uporabil v zadnjem času dinamični 40 letni kanadski minister narodne obrambe, g. Paul T. Hellyer, ko je opisoval "novo obliko" kanadske rezervne vojske. G. Hellyer, 'ki je stem odkril še eno stran njegove knjige o modernizaciji kanadskih oboroženih sil, je nastopil pred posebno parlamentarno komisijo za obrambo, v Ottavvi pretekli teden, kjer je razložil njegove načrte za reorganizacijo rezerva-ne vojske, mornarice in letalstva. Kot je bilo že rečeno v "belem papirju" o obrambi, ki je bil tiskan marca 1964. bo glavna vloga "militic" dati podporo redni vojski. Druga vloga bo, da da usposobljence za vežbamje, ki bi bilo potrebno v slučaju sile, da podprejo ti izvežbanci vojsko na terenu, tretja vloga je razložena v "belem papirju", ki obstoja v notranji varnosti. V takem slučaju bi rezervna vojska" ("Mili-tia)" dala izvežbane oficirje in moštvo za čuvanje ključnih položajev, concentracijskih taborišč in sličnih obveznosti, četrta ih zadnja odgovornost pa bi bila izpolnitev vojaškega narodnega preživetja (survival). Za dosego cilja g. Hellyerja,, da se najde poti in sredstva za zmanjšanje stroškov -tako, da se dobi primerne vsote iz prihrankov, ter se iste lahko uporabi na uspešnejši način, je bil ustanovljen odbor za reorganizacijo "rezervne vojske" kanadske vojske koncem decembra pod vodstvom brigadirja E.R. Suttie, ki je dobil nalogo, da nasvetuje najbolše načine za dosego ciljev, ki jih ima "rezervna vojska", kot so to razloženi v "belem papirju". Ta odbor, ki je prvič zasedal letos februarja, je dokončal svoje delo junija ter predložil svoja odkritja raziskovanja ministru za dokončno proučitev in odločitve. Poročila tega odbora so bila natančno proučena in večina nasvetov bo stopilo takoj v veljano. G. Hellyer je dejal o delu odbora pod vodstvom brigadirja Suttie-a: "Nasvetovali so važne in gradocene stvari za nov način obrambe in zaslužijo visoko pohvalo za njihove na- Zadružništvo najbolša pomoč Svetovno znana ekonomistka Barbara VVard je izjavila v Chicagu, da igra zadružništvo važno vlogo v razvoju gospodarsko nerazvitih dežel, ker omogoča napredek združen z družbeno pravi- gu, bo dosežena stopnja, ko bodo postala rešljiva tudi druga družbena vprašanja in ne samo gospodarsko vprašanje. dres pore". V zgoščeni "rezervni vojski" g. Hellvera bo povdarek na mladini in osobje mora biti živahno, vzpodbudno in telesno sposobno, da lahko uspešno nudi to, kar se od njega pričakuje. Za opremo "rezervne vojske" so vzeli v poštev vse mogoče vidike, kar je povzročilo, da bo ' rezervna vojska" dobila boljšo opremo za vežbanja. To pomeni, da bodo oddelki "rezervna vojska" odredov v bodočnosti imeli boljše možnosti za vežbanje za njim določene naloge Cilj vežbanja se je tudi izpre-menil za modernizirano "rezervno vojsko" ter je v načrtu, da bo imela popolnoma usposobljenega oficirja in telo rezervnih oficirjev, ter bodo ti lahke dokončali popolno izvežbanje vpisanega osobja v dobi dveletnega šolanje v obliki cikljev. Večja uporaba osobja redne vojske za vodstvo pri vežbanju "rezervne vojske" je tudi g. Hell-yer omenil. Dejal je: " V načrtu je podpora vsaki grupi "rezervne vojske" na način, da edel ali dva rezervna oficirja redne vojske dobe stalne položaje v "rezervni vojski" in ti bodo Ustvarili kadre za vežbanje iz zmožnih oficirjev in pomožnih instruetorjev, ki bodo delali po načinu regularnih odredov v postojankah in šolah, katerih naloga bo. da organizirajo vežbanje ter da vodijo vežbanja po načinu okrožij". Prihranjeni denar, ki ga bo omogočila nova reorganizacija "rezervne vojske" bo nekako v višini 8 do 9 milijonov, ki bo skupno s prištedenjem reorganiziranih rezervnih edinic mornarice in letalstva dosegel višino 17 milijonov dolarjev, ki bodo na ta način osvobojeni iz teh področij ter postali tako razpoložljivi za druge obrabno potrebe. G. Hellyer je zaključil svoja izvajanja pred imenovanim odborom takole: "Namen reorganizacije je dvojni; prvič, napraviti organizacijske izpremembe' v taki meri, da bodo te pripeljale "rezervno vojsko" v vloge, 'ki so ji namenjene po realističnem prevdarku njenih zmožnosti; in durgič, na ta način zadobiti od nje večjo vrednost za vsak dolar, ki ga izdamo za njo". čnostjo. Predlagala je, naj bi vsak zadružnik prispeval vsaj lOc za razširitev zadružništva po svetu. 'Kanadska Zadružna Zveza ima že tak sklad organiziran— Cooperatives Everywhere. • CANADIAN LABOUR, uradno glasilo združenih kanadskih strokovnih organizacij (CLC), je bilo že drugo leto nagrajeno s prvo nagrado za odlične uvodnike na mendarodni konferenci delavskega tiska v Washtingtonu. Revija je dobila nagrado tudi za najboljšo naslovno stran med magazini. Ne samo od kruha. .. ProfesoR ekonomije John Ken-neth Galbraith se je izrazil, da je ena slabost Amerikcč da preveč povdarja ekonomijo: "Le preveč voljno smo prevzeli idejo, da jc vse podrejeno gospodarskim ozirom. Nimamo balancirana diete lastnih človeških potreb in smo dovolili, da zaostajamo v preskrbi z nekaterimi bolj važnimi družbenimi potrebami. Toda ekonomija ni prvenstveni in edini namen človeka. Sodobni družbeni problemi so prenehali biti prventsveno gospodarski". "ŠIOVENSKA DftffcVA' 1, JANUAR i?6Š. Razmišljajmo Zakaj nemir v Kongu? KII ' I s Zapadni svet je bil prejšni me-scc ogorčen ob novicah neusmiljenega klanja belcev v Kongu. Za ta krvava dejanja ne smemo obtožiti le domačine in njihovega "hrepenenja po ubijanju", ampak predvsem kumunistični vpliv na domačine — upornike. Razumeti pa tudi moramo, da velika krivda pade na države kot so Rusija in Francija, ki nista hotele plačati njunih dolgov za vzdrževanje poslanstva miru ZN v Kongu. Štiri leta nazaj so se državniki Konga odločili, da postanejo samostojni voditelji svoje države, žalibog popolnoma nepripravljeni. Ljudje so bili brez izkušenih voditeljev, brez civilnih uslužbencev in brez organiziranega višjega vojaštva. Samostojnost je kmalu prinesla težave. Nemiri, ki so nastajali so pokazali, da nova država rabi zunanjo pomoč. Združeni Narodi so takoj poslali mednarodno vojaško silo, da pomiri razburjeno ljudstvo. Tri leta so te čete urjevale mir v deželi, ki se še vedno deli v plemena. Lansko leto so se umaknile vojaške sile ZN, ker je njihovo poslantsvo terjalo prevelike stroške. Ob umiki ZN se je nemir v deželi še povečal. Novi predsednik Moise Tshombe, ki se je vrnil iz prostovoljnega izgnanstva, je skoraj uspel pomiriti ljudstvo, a to le s pomočjo Belgije in ZDA, ter vojaškimi oddelki najemniš-ke vojske belih. Tragedije v mestih Konga je vzrok prezgodnega umika čet ZN, kajti samo one so pokazale dose-daj, da lahko povsod vpostavijo mir v deželah mnogih manj civiliziranih ljudi. miljonov ton TNT). Večje bombe bi povzročile več materialne škode, a radiaktivnost, največja nevarnost za človeka, bi se zvišala malenkostno. Tri nevarnosti atomske bombe so: svetloba, vročina ter eksplozija in radioaktivnost. 1.) Svetloba in vročina. Svetloba eksplosije traja do 15 sekund in je svetlejša kot sonce. Direkten pogled nanjo povzroči slepoto. Vročina eksplozije pa potuje do 186.000 milj na sekundo, povzroča ogenj v obsegu do 9 milj daleč, manjše ognje pa v obseku do 20 milj. Vročina povzroči največ ognja, iki gre skozi okna do zaves, pohištva, obleke in papirja. Na človeka bi vročina vplivala takole: če ibi bil oddaljen 23 milj od eksplozije, bi bil kot od sonca ožgan. Do 18 milj oddaljenosti, prva stopnja ožganosti (sončarica lst. degree burn) — Do 15 milj pa tretja stopnja ožganosti ( third degree burn), za mnoge skoraj smrt. 2.) Eksplozija. Bksplozivo potuje počasneje kot vročina. Človek, ki stoji na odprtem, je lahko ranjen od sunka ' eksplosije, čeprav je 15 milj oddaljen. Še večja nevarnost bo leteče steklo, opeka in drugo. V takem primeru je najbolje da se skriješ v hiši pod mizo, v klet, ali na prostem v jarek. Skoraj vsak v krogu 2 milj ocl eksplozije bo u-bit. 5 megatonska bomba uniči v obsegu do 3 milj-vse. Od 3—5 milj. toliko, da je popravilo ne-možno, od 5—10 milj. zahtevajo poškodbe večje popravilo in od 10—15 milj je poškodba zelo majhna. Če vzamemo 20 mega-tonsko bombo, bi bile v obsegu 5, 8, 16 in 24 milj večje ali manjše poškodbe. EMO živimo v času atomske dobe. V času atomske sile in industrije, a tudi v dobi atomskega orožja. Mnogo se je že govorilo o sili atomske bombe ter njenih posledicah. A. vendar, Hirošima in Nagasaki nista povedali dosti. Bodisi zato, ker mnogi niso bili osebno prizadeti, ali pa: češ, to je vse tako daleč, in časopis mnogo prenese. Tako pač mislijo lahkomiselni ljudje. Stvar pa postaja vedno bolj resna in stvarna. Kar lahko napraviš danes, ne odlašaj na jutri, pravi slovenski pregovor. Zato nekaj nasvetov o tem uničevalnem orožju. Kako daleč naj človek beži, kje naj se skrije? Na vsa ta in druga različna sprašanja odgovarja organizacija EMO, ki je poznana po vseh glavnih mestih Kanade in Združenih državah. Mnogi mislijo, da je EMO organizacija, ki daje samo dobre nasvete o tej ali oni nevarnosti. Ne—mnogo več nudi! EMO je za hitro pomoč v vsakovrstni splošni katasrofi. Naj bo to ogenj, poplave, nevihte ali eksplozije. Njeno najvažnejše delo pa je, v povezavi policije, gaslicev in vojaštva dal reši v primeru atomske vojne, kar največ ljudi. Tako se pojavi vprašanje, kako naj reši ta organizacija n. pr. velemesto Toronta z dvema miljono-ma prebivalcev? £e to je vzrok, da morajo ljudje poizvedovati, zakaj, in kako se rešiti v takem slučaju? Ker je v mestu samem mnogo etničnih grup, :ki predstavljajo velik odototik prebivalcev Toronta, je pred mesecem EMO organiziral tečaj za voditelje ali zastopnike raznih organizacij v Torontu. Razne etične grupe so dale po enega ali dva zastopnika, za slovensko skupnost sem bil naprošen jaz. Naninzal vam bom nekaj važnih točk. — V primeru atomskega napada na Kanado bodo sledeča mesta verjetno predmet sovražnih bombnikov ali raket: Hali-fax, Montreal, Ottavva, Toronto, Hamilton, Niagara Falls, Wind-sor, VVinnipeg, Edmonton, Cal gary in Victoria. Kanadsko vojaštvo ter EMO sta si za svoje načrte izbrala okolico Bloora in Bathursta. (Atomske bomba naj bi n. pr. eksplodirala, kjer je znani "Ho-nest Ed", seveda to je samo domneva ,lahko eksplodira kjer koli Ta prostor so ji izbrali zato, ker je nekaka sredina Toronta). Če bi v tem okolišu padla ali eksplodirah A-bomba bi povzročila največje škoda. Računajo na 5 megatonsko bombo (t.j. 5 3.) Radioaktivnost. iKo atomska bomba eksplodira, je na tisoče ton zemlje in razvalin posrkane v zrak, nad 80.000 čevljev visoko. Na to zemljo in razvaline se usede takozvana radioaktivnost ali radioaktivni prah, ki prične padati po 30 minutah na poškodovano ozemlje. Nevaren je pa tudi veter, ki prenaša to radioaktivnost na druge konce. Ta pas radioaktivnosti je do 50 milj širok in potuje 400 milj daleč. Vse to pa je odvisno od vetra in višine. Radioaktivnost povzroča žarke, ki so škodljivi nezavarovanemu telesu ali hrani. Kaj je radioaktivnost? Drobci —nukleja atoma, ki postanejo manjši kot atom. Imenujejo jih: alpha in beta žarki, ali pa elok-tromagnetični žarek—gama. Velikost teh atomov je lakho 0.01 do 1000 mikronov (1 tisočinka milimetra) do velikosti drobca peska. Večina radioaktvnih drobcev je manj kot 150 mikronov— t.j. velikost sladkorja v prahu. Na telesu povzroča radioaktivnost — ožganost na koži in notranjih organih. "Beta opeklina" je direkten kontakt z Gamma žarki ali pa s prehrano okuženo s temi žarki. Poškodbe na telesu so odvine od tega koliko Gamma žarkov človek dobi. Ti žarki so imenovani roentgen. človek pri količine 100-150 r ne oboli. 150-250 r povzroča bruhanje po 24 urah in delu nesposobnost po dveh dneh. 250—350 r povzroči bruhanje po 4 urah, nato dober počutek za tri dni temu sledi onesposoblježnot in pri nekaterih smrt. 350—600 r imajo po sledice bruhanje po 2 urah, in nezmožnost dela do smrt, ki nastopi čez dva tedna, 600 in več r-pa bruhanje in smrt po nekaj dneh. Ljudje se lahko zavarujejo pred temi žarki, če jedo konzervirano hrano in si stalno umivajo nezavarovane dele telesa (roke, obraz). Vsak naj si dobro zapomni, da pri umivanju rok, obraza, ne drgnemo kože, ker z drgnenjem usiliš radioaktivne drobce v kožo. Pri stiku zemljo izgubi radioaktivnost 90% svoje moči, ker segnije po eni uri. V naslednjih dveh dneh izgubi 99% radioaktivnosti. 1% radioaktivnosti pa po par dneh ni nevaren, ker toliko radioaktivnosti dobi tudi tisti, ki ima v hiši ali na roki uro z fosfornimi številkami. Kar zgodovina pomni, je bilo človeštvo preživelo, če se je vnap rej pripravilo na razne nesreče. V današnjem času, ko živimo v strahu pred atomsko vojno, bi se moralo občestvo, družine in posamezniki pripraviti, da se prežive ali v zaklonišču ali pa s preselitvijo v maščiten kraj. V • Cerkvena odlikovanja. Sv. stolica je odlikovala na-slendje duhovnike ljubljanske nadškofije: generalni vikar dr. Stanko Lenič in prodekan teološke fakultete dr. Vilko Fajdiga sta bila imenovana za papeška prelata. Kanonik in dekan stolnega kapitla Josip Šimenc je bil imenovan za apostolskega prono-tarja. Kanonik in profesor Ven-cel Snoj je bil imenovan za mon-signorja. Posebno odlikovanje pa je dobil znani orglarski mojster Jenko. • Smrt v domovini. 27. oktobra je v domovini umrl znani profesor in pisec knjige "Akademski poklici" dr. Lovro Sušnik. • Mariborski škof v Bombayu Mariborski škof dr. Maksimil-jan Deržečnik se je po koncu letošnjega zborovanja II. vatikanskega cerkvenga zbora udeležil svetovnega evharističnega kongresa v Bombayu v Indiji, kamor je prišel tudi sv. oče' Pavel VI. • Kulturni molk. Kulturni molk slovenskih pesnikov in pisateljev še vedno traja, kar seveda zelo boli komunistične oblastnike, ki so se o njem omalovaževalno izražali. "Administrativni ukrepi", ki jih zadnje čase podvzemajo proti slovenskim literarnim revijam, imajo prav gotovo namen, da pesnikom in pisateljem pokažejo, da so oni gospodarji nad telesom in duhom in da bi zlo mili njih odpor. Kulturni molk se je začel zaradi policijskih posegov ob priliki napada in ukinitve revije "Perspektive". Kulturni molk komuniste še posebno boli, ker so ga oni pri nas prvi uvedli za časa okupacije in revolucije, in ga smatrali za le njim dovoljeno orožje. • Škoda zaradi poplav. Oktobrske poplave so težko prizadele tudi Slovenijo. Vse škode doslej še niso ocenili. Največ so trpeli ikraji ob hrvaški meji, pa tudi ljubljanska okolica. V gorskih predelih pa so se zaradi razmočene zemlje trgali pazovi, tako v Kamniških planinah, na Pohorju in v Bohinju. • Reaktorski center pri Ljubljani. V telošnjem letu naj bi pričeli uporabljati nov reaktorski center pri Ljubljani. V Podgorici pri sv. Jakobu ob Savi so zgradili novo stavbo za center. Se- primeru napada na Toronto je EMO pripravljen pomagati najprej vsem tistim, ki so nesposobni za rešitev. Vsak posameznik pa mora že sedaj misliti, kako bo preživel atomsko vojno. Pripravljen bodi z zadostno obleko in pokrivalom ter hrano za dva tedna. Mnogo ljudi bo ostalo brez vseh sredstev na cesti. Za te bodo neštete velike trgovine kot so Simpsons, Eatons, Dominion, Loblavvs in druge razposlale svoje zaloge v taborišča beguncev. A še vedno bo premalo za vse! Masovno izseljevanj iz mesta ima policija tudi že v načrtih. Vse glavne ceste {401, 400, 27) in druge bodo odprte za ta veliki 'exodus'. Vsi autobusi v Torontu in okolici bodo pre- seljevali ljudi na varne prostore severno od Toronta, ker statistike povedo, da veter piha, pre-težino od zahoda na vzhod. Kot v vsaki vojni, tako s bodo tudi v naslednji, če pride do nje, člani družin ter prijatelji razbili in izgubili. Zato je EMO organiziral po mestih izven Toronta, VVelfare Centre, na katrega naj bi se obrnili vsi, ki bi se izgubili. (Priporočljivo je, da ima vsak pri sebi kakršnokoli izkaznico s svojim imemom ali tudi sliko). Dobro je, če se družina v takem primeru že preje domeni za cilj, kje naj se sestanejo, če se izgube. Prim rni kraji so za mnoge poletne hišice (za Slovence tudi slovensko letovišče). Dolžnost ljudi v teh zaščitenih krajih izven Toronta je, da prizadete sprejmejo v svoje domove. Upajmo in molimo, da do take nesreče ne pride. A če že pride, bo tvoja družina pripravljena za begunstvo? Ali bo preskrbljena z zavetiščem v hiši? Človek ne bodi lahkomislen—temveč pripravljen in pozoren! Peter Čekuta daj le še čakajo na opremo iz Združenih držav. Pri Sv. Jakobu ob Savi so že kmalu po vojski pričeli z raziskovanjem "težke vode". • športni dogodki. Ljubljana se pripravlja na svetovno prvenstvo v namiznem tenisu, ki bo od 15. do 25. aprila t.l. v novi športni dvorani v parku ing. Stanka Bloud-ka. Koncem februarja in v začetku marca prihodnjega leta pa naj bi se v Ljubljani vršilo svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. • Investicije. Poročilom o gospodarstvu v Sloveniji, ki smo jih objavljali v prejšnjih številkah, moramo še za dopolnitev in nadaljno osvetljitev dodati še tole poročilo, ki ga je za Klic Triglava^ pripravil g. Ivan Stanič in je bilo objavljeno v št. 305. "V Sloveniji so naj bolj učinkovito pregledali investicije, a zaradi silovitih zakulisnih naporov lokalnih organov, ki mislijo, da le nove tovarne prinašajo denarno korist, so prenehali z gradnjo le nekaterih javnih zgradb. Zadnjega septembra je Splošna gospodarska banka Slovenije odločila, da odpove kredite energokemičnemu kombi-' natu Velenje za gradnjo plinarne, ki bi oskrbovala tovarne od Maribora preko Ljubljane do Jesenic vredno, 32 milijard dinarjev; tovarni sulfatne celuloze in natronskega papirja na Otiškem vrhu, okraj Maribor (21.5 milijard); železarni Štore (14 milijard); progi Koper-Presnica (6 milijard), ki so jo komaj začeli graditi; kemični tovarni Moste za izdelovanje nylona (3.5 milijard) in zavodu za izgradnjo Trga revolucije v Ljubljani (2.3 milijard). Jugoslovanska investicijska banka, ki je prispevala del denarja, je v Beogradu dvignila krik in vik zaradi Velenj, Štor, Most in Otiškega vrha, češ da bo zakasnitev pri gradnji teh podjetij škodovala skupnosti, ker so bila namenjena proizvodnji za izvoz. Poleg tega bi veliko opreme zanje prišlo iz tujine in pogodbe v tem smislu so že bile sklenjene in del potrebnega denarja tudi že plačanega. Kdo bo povrnil ta denar in ev. odškodnino, ki jo bodo zahtevale tuje firme za odpoved pogodb, vprašujejo v Beogradu. Splošna gospodarska banka Slovenije je nato odgovorila, da ona ni prepovedala nadaljno graditev teh objektov, ampak samo odvzela kredit, a da je prepoved stvar družbenih organov. Obenem je povdarila, da je potreba dobiti sredstva za tako gradnjo iz celokupnega gospodarstva, kar me navaja na zaikjuček, da medtem ko bi tovarne proizvajale za izvoz, ki bi koristil celokupnemu gospodarstvu, centralna banka v Beogradu ni bila pripravljena kriti stroške za njihovo izgradnjo". • Socialistična šola. Ljubljansko "Delo" piše o življenju in učenju v Industrijski kovinarski šoli v Ljubljani. V šolo se vozi iz drugih krajev 129 učencev, nekateri po 70 kilometrov daleč. 67 izmed njih jih mora zaradi tego vstajati že pred četrjo uro zjutraj. Ker so zveze z vlaki slabe, morajo pred začetkom pouka in po koncu postavati po raznih želenzniških in avtobusnih čakalnicah ali po gostilnah. 24 učencev nikoli ne je opoldne ničesar, iker nimajo denarja. Šola ima sicer svoj dom, dormitorij, ki lahko sprejme 89 fantov. Toda za bivanje in življenje v domu je treba plačati 17.000 dinarjev na mesec, to je, pol delavčeve mesečne mezde. Zaradi tega 49 učencev, ki so bili sprejeti letos v dom, sploh ni prišlo, ker starši ne zmorejo takšnega stroška zanje. Nekega fanta, ki ni zmogel te oderuške cene, so postavili na' cesto ter je mesec dni spal na klopeh po ljubljanskih ulicah in parkih. Učencem, 'katerih starši upravi šolskega doma niso všeč, računajo oskrbovalnino celo po 21.000 dinarjev na mesec, da se jih znebe. Od tistih, ki stanujejo zunaj, jih 18 spi še z nekom drugim v eni postelji. Mnogo učencev ne je od štirih zjutraj, ko mo- in še tega z umazanimi rokami, zakaj šola jim ne da niti mila, čeprav je vsaj polovica pouka v delavnicah, kjer so roke zmeraj mastne in črne. To je tisto, čemur danes v Sloveniji pravijo brezplačna socialistična šola za vse.... • Cene. Po poročilu statističnega zavoda Socialistične republike Slovenije so cene na drobno v letošnjem oktobru bile povprečno za 13 odstotkov večje kakor lani v istem mesecu. Zelenjava se jo podražila za 27 odstotkov, jabolka za 30, meso za 25 in mleko za 14 odstotkov. Obleka je bila letos oktobra 11 odstotkov dražja ko lani, obutev 8odsto-tkov, kurjava 32, električni tok 65, pohištvo 12, cene obrtniškemu delu pa 20 odstotkov—vse v kratkem letu dni.... • Gospodarska diskriminacija. Tovarna dušika v Rušah pri Mariboru, katere izdelki so izredno važni za pospeševanje kmetijske pridelave v Sloveniji in drugod, toži pri ustavnem sodišču beograjsko zvezno ministrstvo za industrijo, da ji je s pristranskim odmerjanjem električnega toka povzročilo veliko škodo. Zaradi premajhne količine električne sile tovarna ni mogla izpolniti izdelovalnega načrta ali "plana", s čimer je bil prizadet njen zaslužek, da ni mogla povečati delavskih prejemkov. Navzlic svoji važnosti je bila ruška tovarna pri določanju prednosti za dodeljevanje električnega toka v Beogradu postavljena v peto, to je zadnjo vrsto. S tem je po sodbi tovarniškega delavskega sveta, ki toži beograjsko vlado, mi-nistrtvo za industrijo zagrešilo diskriminacijo ter kršilo novo zvezno ustavo, ker je ustvarilo neenakopravne odnose v važni gospodarski dejavnosti ter prizadejalo škodo splošnim gospodarskim koristim socialistične skupnosti. V ozadju vse zadeve pa je namen, škoditi slovenskemu gospodarstvu, v katerem je ruška tovarana, postavljena že pred voj no, eno najvažnejših podjetij. V Srbiji so lani z ameriškim denarjem in ameriško tehnično po-možjo sezidali novo veliko tovarno umetnih gnojil, kateri Ruše prehudo konkurirajo. Zaradi tega skuša beograjska vlada to slovensko podjetje dušiti po ovinkih — z vse manjšim odmerjanjem elektrike, ki je za njegovo poslovanje neobhodno potrebna. Zvezno ministrstvo za industrijo ima pri dodeljevanju toka monopol za vso državo. Tovarne, prizadete po njegovi diskrimina-cijski politiki, pa nimajo niti pravice do odškodnine, niti do tega, da bi jim osrenja vlada povrnila vsaj del stroškov, če električno silo dobe iz Avstrije ali Italije. Zdaj je zanimivo, kakšna bo odločitev zveznega ustavnega sodišča v tem kričečem primeru gospodarske diskriminacije na škodo Slovenije • Bela Ljubljana. Vodilni slovenski gledališki igralec Stane Sever trdi v razgovoru z urednikom "Dela", da sta Ljubljani najbolj potrebni dve stvari: najprej prezidava dramskega gledališča, da igralci ne bodo več imeli garderov v prostorih, ki so prej služila za stranišča, ter postavitev vsaj toliko javnih stranišč v mestu, kakor jih je bilo pred vojno, ko je bilo prebivalstva dosti manj; tako da bo Ljubljana spet bela, ne pa.... Sever se tudi pritožuje nad novim zveznim zakonom o davkih na osebne dohodke. Po tem zakonu na primer družina s petimi člani, v kateri dela samo oče, ne plača davka, če nima več ko 1,355.000 dinarjev ($1,500) dohodkov. Zakonca brez otrok, to je, dvočlanska družina, kjer delata oba, lahko zaslužita na leto 2,400.000 dinarjev $2,300), pa sta vsakega davka prosta — po istem socialističnem zakonu. Vi Sadjarstvo na psu. Na posvetovanju sadjarjev iz republike Slovenije v Mariboru, so uradno ugotovili, da je stanje v tej gospodarski panogi, ki je bila pred vojno zelo važna za izvoz iz Slovenije, slabo. Slovenija sicer še vedno pridea čitrtino vsega- sadja v Jugoslaviji, toda kakovost je slaba V zasebnih rokah je okoli 24.000 hektarjev sadovnjakov, v državnih pa 5,800 ha. Od podržavljenih vrtov jih je 2500 ha povsem zanemarjenih in bi jih bilo treba na novo posaditi z drevjem. • Drobiž. Beograjska zvezna plačevanje gospodarskega razvoja v zaostalih republikah, ki bo novo sredstvo za izmozgavan-je Slovenije in Hrvatske na korist Makedonije, Bosne in Črne Gore.... Izvoz iz Slovenije je bil letos septembra le za 3 odstotke večji kakor lani isti mesec, celotni izvoz je v prvih devetih mesecih dosegel 31 milijard dinarjev, uvoz pa 46 milijard dinarjev, kar je za 65 odstotkov več ko lani v istem obdobju..... Zaradi pomanjkanja električnega toka je izdelava karbida v Sloveniji septembra dosegla le 1760 ton namesto lanskih 3700 ton.... Tito je na Brdu sprejel ameriškega filmskega igralca Kirka Douglasa ter mu v nasprotju z vsemi socialističnimi načeli razlagal, da je prva naloga filma ljudi zabavati.... Sedanja italijanska levičarska vlada je titovskemu Slovenskemu gledališču priznala uradni značaj in podporo, da bo odslej opravljalo svojo propagandno nalogo ne samo z jugoslovanskim, temveč, tudi z rimskim denarjem.... Za zborovanje zveze jugoslovanskih mest v Ljubljani so tiskali plakate samo v srbščini, proti čemur je med drugim javno protestiralo 29 absolventov fakultete za arhitekturo na ljubljanski univerzi.... Na Veliko Planino so speljali moderno žičnico, ki pa ne bo mogla začeti obratovati. Manjka 20 milijonov dinarjev za končanje gornje postaje s hotelom, ki so jih oblasti komunalni hanki v Kamniku prepovedale dati za ta važni tujsko-prometni načrt v Sloveniji.... Zaradi zapore nad investicijami so v Ljubljani morali v desetih dnevih ustaviti vsa • dela, s katerimi so hoteli povsem preurediti in prezidati Trg Revolucije, nekdanji kongresni. Iz vrste novih velikih poslopij so pri enem nehali delati v devetem, pri drugem v osmem nadstropju, za silo pokrili vse z lesom in pustili, da pojdejo po zlu milijarde in milijarde ljudskega denarja.... V Slovniji pride na vsakih 1000 prebivalcev 95 izvodov dnevnih listov, v Jugoslaviji 66, v Združenhi državah 326. v Sloveniji na štiri ljudi en radijski sprejemnik, v Jugoslaviji na sedem. Kar se tiče televiji-skih apartov, je Jugoslavija na • Telo povprečnega odraslega človeka opravi "veliko dela v 24 urah: srce bije 103.689 krat, kri potuje 168,000.000 milj., pluče vdihajo v 23.040 vdinih 438 kubičnih čevljev zraka. Telo pov-žije 3 'A funta trdne hrane ter 2.9 funta tekočin. Človek premakne 750 večjih mišic. Nohti zrastejo .00548 palca in lasje .01714 palca. Možgani rabijo 7 milijonov celic in človek govori 4.800 besed. ganjem cen, nad nizkimi plačami, nad nesposobnostjo uprav nekaterih podjetij, nad nekvali-tetnostjo izdelkov industrije z juga in zapostavljanjem slovenskih podjetij. • Težave železnic. V "Delu" od 26. avgusta beremo pod naslovom: "Bolj kot promet se je povečal nered "naslednje: Po najnoveših podatkih so naše železnice prvo polovico letošnjega leta v primerjavi z istim obdobjem lanskega končale z malenkostnim povečanjem obsega poslovanja in z znatnim povečanjem nereda v prometu in mnogimi drugimi za» skrbljenost vzbujajočimi pojavi bolj ali manj trajne narave. Korenine teh slabosti so delno v Objektivnih pogojih (tehnična zaostalost prog, opreme, prevoznih in vlečnih zmogljivosti in podobno), v veliki meri pa tudi v mnogih subjektivnih slabo stih. — Vprašamo se ali niso "objektivni" pogoji koncem koncev tudi "subjektivni"? So! Krivo je komunistično gospodajenje in gospodarjenje Beograda! • Gorniške odprave. Letos sa šli ven dve "jugoslovanski" gorniški odpravi, katerih jedro so seveda sestavljali Slovenci. Ena je odšla na Spitz-berge, druga pa v bolivijske Ande. V Andah so osvojili 28 vrhov, med njimi 9 takšnih, na katere se doslej še nihče ni povzpel. • Ukinitev "Perspektiv" in študentje na ljubljanski univerzi Ko je razpravljal o odnosu in vlogi študentov ljubljanske univerze v zvezi z ukinitvijo "Perspektiv", je predsednik univer- zitetnega odbora Zveze študen-zadnjem mestu v 'Evropi, Slove- [ tov Tone Zimšek med drugim rajo zdoma, pa do zvečer, ko se vrnejo, drugega kakor kos kruha vlada je ustanovila nov sklad za nija pa pred Bolgarijo, Portugalsko, Romunijo in Španijo.... Mestno gledališče v Ljubljani misli v letošnji sezoni vprizoriti znano ameriško komedijo "Mary! Mary!" pisateljice Jean Kerr, ki so jo pa socialistični strokovnjaki za književnost v "Delu" spremenili v moškega.... V istem gledališču so zaradi nevarnih gibanj med slovenskimi kulturnimi ustvarjalci morali skleniti, da ne bodo več uprizarjali "dne-vno-političnih tekstov", temveč da se bodo vrnili "v najbolj univerzalno sfero dramske umetniške ustvarjalnosti, to je, območje intimnih in bistveno človeških problemov", kar je povsem nasprotno socialističnim teorijam, da bodi gledališče borbena in kritična umetnost.... Komunistična vlada republike Slovenije je za vse kulturne potrebe v lanskem letu namenila le pol odstotka svojega predračuna.... • Reševanje žičke kartuzije. Spomeniško-varstvena služba Slovenije se je lotila reševanja znamenite, zgodovinske žičke kartuzije, cistercijanskega samostana pri Slovenskih Konjicah na Štajerskem, ki je nastal okrog leta 1160. Samostan ja zaprl cesar Jožef II. 0 žrebčama v Lipici bo ostala. Vodstvo znamenite žrebčarne v Lipici na Primorskem je zanikalo vesti, po katerih naj bi z žrebčarno in rejo lipicancev prenehali. • V Kopru bodo popravljali ladje Kot smo poročali zadnjič, je šla piranska ladjedelnica, edino slovensko podjetje za gradnjo ladij, iv konkurz in prenehala delovati. Sedaj pa se je občina v Korpu odločila, da ustanovi novo podjetje za ladijska por-pravila, ki naj bi prevzelo naprave in strokovne delavce bivše piranske ladjedelnice. • Nova elektrarna. Maja so pričeli z gradnjo nove elektrarne na Dravskem polju med Mariborom in Ptujem. Imenovala se bo "Srednja Drava I". Dogradili naj. bijočez dve leti. • Gospodarske težave. Ljubljansko "Delo" objavlja od časa do časa dopise bralcev, ki se močno pritožujejo nad dvi javil tudi tole: "....nepotrebni napadi v zvezi z ukinjenjem revije in policijski posegi v urejanje Tribune so zrevoltirali študente.... tako Zveza študentov, kakor tudi Zveza komunistov na univerzi nista bili kos položaju ter študentom nista pokazali negativnih teženj Perspektiv z ar-gumetiranimi analizami". • Ni čevljev za olimpijca. Slovenec Miro Cerar, svetovni prvaik v telovadbi, je poleg slovenskega košarkarja Daneva menda edini v tujini poznani športnik iz Titove Jugoslavije. Ko so začeli razni jugoslovanski tekmovalci — in še več srbskih netekmoval-cev — prihajati za olimpijske igre v Tokio, so časnikarji zaman čakali njega. Cerar je bil sicer določen za člana jugoslovanskega olimpijskega zastopstva, toda ni mogel odpotovati iz Ljubljane, ker ni od beograjskih "odločujočih" dobil uradno predpisanih —čevljev za pohod v nastopni paradi olimpijade. Po dolgem prerekanju med Ljubljano in Beogradom, ki je hotel sabotirati nastop Cerarja v Tokiu, čeprav je ta edini od vseh jugoslovanskih tekmovalcev imel utemeljene upe na kako zmago, so čevlji le prišli in ito dan pred zadnjim možnim odhodom na Japonsko. Tej balkanski diskriminaciji slovenskega športnika in svetovnega prvaka je dalo duška celo "Delo", ki je v poročilu o tej sramotni aferi zapisalo: "Naši pristojni {to je. srbski, op. pis.) športni forumi se kljub hudim lekcijam kar ne morejo otresti kampanjskega dela. S svojimi nedoslednimi odločitvami glede izpolnjevanja norm so vnašali med olimpijske kandidati nezaupanje, nervozo in malodušje. Končne odločitve o tem, kdo pojde, oziroma kdo ne pojde v Tokio, s"o to najbolj potrdile, saj so nekateri odpotovali na olimpijske igre, čeprav niso izpolnili predpisane norme. To je seveda užalilo dn vsekakor ni spodbudno vplivalo na tiste,-ki so ostali doma, čeprav so po kvaliteti dosegli enakovredne rezultate". Doma so ostali seveda samo Slovenci.... tiihfojLOfENa M Toronto Kralj O j dip. — Slovensko gledališče v Torontu slavi desetletnico svojega življenja in udejst-vovanja. Za letošnjo sezono je pripravilo obsežen program in ga hoče uresničiti. Prvi del tega programa je bil uresničen v nedeljo 29. novembra, ko je vprizorilo Sofokljevega Kralja Ojdipa. Slovensko gledališče je pri sestavi vsakoletnih programov skrbno gledalo na raznolikost, vprizarjalo je dela slovenskih in tujih dramatikov, klasične in moderne umetnine. Tragedija Kralj Ojdip je umetnina stare Grčije. Človek, ki z duhovno širino gleda ne udejstvovanja slovenskih odrov, je bil Kralja Ojdipa vesel. Režiser Vilko Čekuta je imel pri izbiri nositeljev posameznih vlog posrečeno roko, to pot je pritegnil zopet mladino; na odru smo videli popolnoma nove obraze. Tako je drugič nasto pal akademik Darko Medved in sicer v glavni osebi, v osebi samega tebanskega kralja Ojdipa. Slovenskemu gledališču, njegovemu voditelju in požrtvovalnim sodelavcem želimo še veliko in lepih uspehov. Druge kulturne pripreditve v Torontu. — Nevvtorontska Slovenska šola je v tamkajšnji dvorani v zvezi z miklavževanjem vprizorila prvo nedeljo v decembru spevoigrico p. V. špengova "Babica pripoveduje." — Isto nedeljo proti večeru je v dvorani Marije Pomagaj obiskal naše malčke slovenski Miklavž. — V nedeljo 13. decembra je bila pri Mariji Pomagaj ponovno vprizor-jena Fabbrijeva drama Preiskava. v režiji g. Staneta Brunška.— Slovensko gledališče pa je zadnjo nedeljo v decembru vprizorilo na odru Marije Pomagaj Croninovo dramo "In Jupiter se smeje." • SAVA v Torontu V Torontu je zopet zaživelo društva SAVA. 28 oktobra se je zbralo 12 članov na sestanek, med njimi nekaj novih. Namen teh sestankov je združevati bodoče slovenske mlade intelektualce, med katerimi so visokošolci in učenci višjih razredov 'High school-a'. Za predsednika je bil izvoljen Frank Šehovič. Sklenjeno je bilo tudi da konvencija SAVE drugo leto ne bo v Torontu, radi finančnih razmer, pač pa bo ista tukaj v letu 1966. Vsako prvo sredo v mesecu bo sestanek na galeriji cerkve Marije Pomagaj. Na sestanku 4. novembra je imel predavanje Peter čekuta o 'Vplivu sile in radioaktivnosti Atomske bombe'. Sledila je pestra debata o predavanju in drugih razmerah atomskega orožja. Sestanka se je udeležil tudi c.g. Zrnec. Določeno je bilo da bo v decembru razprava o mestnih volitvah ter o tekmovalcih za župansko mesto, župana Givens-a in controlerja Lam-port-a. Menili smo se tudi o plesu, ki ga misli SAVA prirediti 13 februarja. Minil je mesec in zopet smo se sestali 2. decembra. Pogovor je bil o plesu in o pripravi nanj. Sledil je razgovor o Given-su in Lamportu—oba sta bila tekmovalca za župansko mesto na Torontskih volitvah 7 decembra. Za Givensa je poročala Rafaela Dolenc, za Lamporta pa Marija Strah. Sledila je debata o obljubah teh dveh kandidatov ter naše mnenje kdo bo naš novi župan. Nato je bila .kritika predstave Slovenskega Gledališča: 'Kralja Oidipa'. Igranje, scena je bila pohvalno izzražena, saj je za nas bilo to veliko kulturno doživetje in ponosni smo bili, ker je glavno vlogo Kralja Oidipa podal naš član Darko Medved. Vsebina igra je bila napisana na gledališkem listu, in nam je pomagala do boljšega razumevanja igre—le teškirn besedam v prozi večkrat nismo bili kos. Naslednja točka tega sestanka je bila pastirsko pismo slovenskih škofov. O važnosti, očuvanja materinščine bomo še govorili na naslednjem sestanku. Pomenek je bil tudi o različ- nem mišljenju in politični razde-ljenemosti slovenskih ljudi. Sklenjeno je bilo, da mi mladi grehov "starih" ne bomo pogrevali, temveč delali složno med seboj za dobrobit slovenstva. ANTIGONISH Mednarodna komemoracija ob obletnici Kennedyjeve smrti. Med mnogimi spominskimi slovesnostmi ob prvi obletnici tragične smrti Johna F. Kennedyja je bila gotovo svojslkega značaja slovesnost v Coady International Institutu v Antigonishu. Zastopniki najrazličnejših narodov so organizirali simpozij — vrsto Kennedyjevih portretov s pov-dankom na mnoge vloge, ki jih je igral: državnik, borec za pravice črncev, borec za socialno pravičnost, podpornik umetnosti, oče in mož.... Ravnatelj Instituta msgr. F. Smyth je v uvodnih besedah povdaril, da je bil pok. Kennedy odbornik Prijateljev Coady International Instituta s sedežem v Bostonu in je navajal članek iz ZDA, v katerem avtor poroča, da izvira Keninedyjeva zamisel "Peace Corps"-a iz tega njegovega stika z antigoniškim gibanjem. Univerza hrani njegovo osebno pismo, v katerem obžaluje, da mu državniški posli ne dovoljujejo, da bi obiskal Antigonish. Celotna prireditev je nazorno pokazala, da je skoraj ves svet gledal v njem simbol upanja in garancijo srečnejše bodočnosti. Univerza pripravlja posebno serijo predavanj pod naslovom "Kennedy Lectures". Pričele se bodo pomladi in upajo, da bo imel prvo predavanje nekdo iz Kennedyjeve družine. Chicago • Predpustna plesna prireditev SNZ bo v soboto 13. februarja v Tomazinovi dvorani na West Cermak Rd. Igrali bodo mladi slovenski fantje tako veselo, da ne boste mogli strpeti pri mizah. Vsega bo dovolj. Tudi običajno darilo čaka enega izmed posetnikov. Pridite in povabite še druge! • Zgodovinski prelom — tako lahko označimo prvo adventno nedeljo, ko je celo v Ameriki slo-vensščina dobila častno mesto v cerkvah. Mnogi so bili ganjeni, ko je duhovnik pri slovesni pol-nočnici pel božični evangelij v slovenskem jeziku. Upamo, da bomo doživeli še to, da bodo tudi še druge molitve v domačem jeziku. Imamo pa vsi Slovenci pred zgodovino veliko odgovornost in ta je v tem, da hodimo le k mašam, ki so namenjene Slovencem. Z nekoliko dobre volje se bi to dalo doseči tako, da b i bil obisk pri teh le mašah mnogo večji. Slovenski ponos to zahteva in pa hvaležnost tistim, ki so nam to dobroto omogočili! • Proslava 60 letnice fare sv. Štefana bo na različne načine. Cerkveni pevski zbor bo imel svoj koncert v soboto 23. januarja v veliki farni dvorani. Razna farna društva bodo pa v proslavo priredila ples, ki bo v soboto 27. februarja. • Miklavž je obiskal slovensko mladino v nedeljo 6. decembra v veliki farni dvorani. Vprizorje-na je bila igrica: "Babica pripoveduje", ki jo je napisala gospa Milena Šoukalova. Režiral je ing. Jože Rus. • Božični slovenski običaji so bili tudi letos prikazani v Museum of Science and Industry. Zaslugo zato imajo p. Vendelin, OFM ter dr. Ludvik Leskovar in njegova požrtvovalna soproga Corrine. Nastopili so člani cerkvenega pevskega zbora in plesalci Slovenskega Rad, kluba. • Abraham je srečal urednik "Ave Maria" p. Fortunat Zor-man. Pa bi mu tega ne prizodili, saj zgleda mnogo mlajši. P| Fortunat :je neumorni garač za slovenski tisk v Lemontu. Mesečnik Ave Maria je dvignil tako, da z užitkom vzamemo vsako številko v roke. Prav tako tudi Koledar Ave Maria. Da bi p. Fortunat še mnogo, mnogo let delal tako plodonosno kot dela sedaj, to je naša želja! CLEVELAND • Slovenski smučarski klub. V Clevelandu se je ustanovil in pričel z delovanjem Slovenski smučarski klub. Klub si je zadal za svojo nalogo gojenje smu-škega športa med Slovenci v Clevelandu in okolici, skrb za skakalnice in smučišča na Slovenski pristavi, prirejanje smučarskih izletov in poročanje o smučiščih in smuških prilikah. • Večerja z zabavo. V soboto zvečer 5. decembra je Slovenska pristava ^ iredila v Baragovem domu večerjo z domačo zabavo. • Miklavževanje pri sv. Vidu. V nedeljo popoldan 6. decembra na god sv. Miklavža je Slovenska šola pri sv. Vidu pripravila lepo miklavževanje. Najprej so otroci šole prikazali "Božični večer v GorjanciK", ki ga je po Golievih" Peterčkovih poslednjih sanjah" pripravila gdčna Zinka Velikonja. Lepi izvedbi prizorov je sledil nastop Miklavža s polnim spremstvom in abdarovanje. • Koncert "Slovana". V nedeljo popoldan 6. decembra ja nastopil s svojim zimskim kocertom pevski zbor "Slovan" v Slovenskem domu na Reoher Avenue pod vodstvom g. Vau-terja. • "Miklavž prihaja". Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti v Colimvoodu je v nedeljo popoldan 13. decembra v tamkajšnji šolski dvorani za svoje miklavževanje priredila Ger-žinčičevo operte "Miklavž prihaja", pri kateri so sodelovali otroci in stariši. • Božič na radiu. Vodstvo slovenskih oddaj na narodnostni postaji WXEN-FM (106.5 MC) nam je za božične praznike zopet pripravilo lepe slovenske božične oddaje. Slovenske oddaje vodijo gospodje dr. Milan Pavlovčič, Rado Menart in Pavle Borštnik. • Zbor "Korotan". Po smrti gospoda Lada Lempla je prevzel mesto pevovodje pri pevskem zboru "Korotan" g. France Zupan. Zbor bo zopet pričel z vajami. • štefanovanje. Na Štefanovo zvečer je ZSPB priredila v Slovenskem domu na Holmes Avenue štefanovanje. • Silvestrovanja. Po večini slovenskih domov v Clevelandu so bila na silvestro-vo vesela silvestrovanja. # /K # & & & HS & & K & In rodila je sina prvorojenca, ga povila v stara oblačila ter položila v jasli... ker ni bilo prostora za nje v prenočišču. Srečen sem, da vam in vašim družinam lahko v duhu blagoslovljenega Rojstva izrečem naša resnična in najprisrčnejša voščila za VESEL BOŽIČ in srečno ter MIRU in USPEHOV POLNO NOVO LETO. Stephen B. Roman President D E N I S O N T O R O N T MINEŠ o, LIMITED CANADA V A 3* 5* J* s ^ s* a* v yt 5* S* V v s* mJt v »k 'A -a Umira Latinščina? Prav V času ko novi moderni učni načrti izrivajo latinščino iz šol, je izšla nova izdaja latinskega-slovarja, ki ga je sestavil lati-nist kardinal Bocci. Mnogo vesed, izraženih v slovarju, Rimjlani niso poznali. Nekaj primerov latinščine XX stoletja je: Avlo — automaton avtomatizacija — hominis opera machinis demandata garaža — autoredarum recepta- culum vlak — homaxostichos komunizem — bonarum aequatio pic-nie — calida odorata pop-eorn — zea granum tostum žvečilni gumi — gummis salivario Plesi so izraženi takole: Vsi moderni plesi — barbara sal-tatio valček — rapidus choreae vortex jazz — absurda simphonia, absur di cantus Najdaljši opis pa je za besedo "nudizem" — Immodica et inve-recunda nidandi corporis ratio quae hodie invalescit. LOVENSKEGA T/sma HAPPY END Eden mnogih odmevov slovenskih književnikov k kongresu književnikov v Titogradu. Naši razgledi, Ljubljana, 3. oktobra 1964. (Op. ured.) šele pod močnim pritiskom spoznanja, da nam grozi javni škandal, smo nazadnje izvolili predsednika na titograjskem kongresu Zveze književnikov Jugoslavije. Dokler to ni postalo očitno vsem, so normalni potek kongresa onemogočale na razne načine izražene težnje raznih struj in skupin po oblasti v tej organizaciji. Happy end titograjskega kongresa je torej samo začasno zatišje, zatišje v nuji: ker ni šlo drugače, so sprti duhovi pristali na kompromis. Vzrokov sporov in razprtij nismo mogli niti dovolj jasno osvetliti in analizirati — kaj šele, da bi jih bili sposobni zagrabiti pri koreninah in jih odstraniti. Titograjski happy end torej dejanskega stanja stvari v ničemer ne popravlja, ne izboljšuje. Dejansko stanje stvari pa je: notranje vezi v profesionalni organizaciji književnikov so tolikanj prhke in preperele, da že malce močnejšemu centripetalne-mu sunku niso več kos. Zakaj je to tako? Kaj nas razdvaja? Titograjski kongres je jasno pokazal: razdvaja nas nespoštova-nje tako imenovanih "republiških ključev", principa nacionalne rotacije na predsedniškem mestu (dokler boljše ni, je ta rešitev pač najboljša), prenašanje § načela "saj Slovenci tudi nimajo zastopnika v prvi nogometni ligi — pač ne znajo dajati golov — upoštevajmo samo gole" (dobesedni citat iz razprave) v medrepubliške ZAKAJ? Zakaj ni dobiti, časopisa "Slovenska Država" po ameriških javnih knjižnicah? Tako bi jo naši ljudje brez kakih zadrskov lahko brali in bili tako stalno informirani o našem državnem gibanju.. Po mojem mišlenju bi se dosti ljudi naročilo na "Slovensko Državo", pa se nočejo kompromitirati. Ker mnogim bi to škodovalo, bilo že kakor koli. Zakaj tudi ni dobiti tega časopisa na Slovenskem Koroškem pri prodajalcih časopisov in pa v Trstu in Gorici. Da se "Slovensko Država" prodaja po teh omenjenih krajih bi bilo zelo dobro. Tako bi jo lahko kupili naši ljudje, ki pridejo z prepustnicami v te naše obmejne kraje. Lahko pa bi jo tudi kupili naši ljudje iz Koroške, odnosne Trst in Gorice ter Beneške Slovenije. Rodoljub V vseh pravnih zadevah se lahko z zaupanjem obrnete na novega slovenskega odvetnika ln notarja. Naslov: ANTONY AMBROŽIČ Barrister, Notarv Public 861 College St., Toronto, Ont. Telefon: LE. 1-0713 • Končneštevilke november- skih volitev v ZDA so: Lyndon B. Johnson—43,121.085 ali 61%; Bar-ry M. Goldvvater—27;145.161 ali 38.4%; ostali 374.043 glasov. POZOR ROJAKI! POTUJETE SKOZI Sprejem na letališču ali železnici, ogled Rima, prenočišče, domača hrana itd. vse te skrbi bodo odveč, če se RIM v DOMOVINO? boste obrnili na: Vinko A. LEVSTIK Director in lastnik Hotel 'BLED' in Hotel-Penzijon 'DANILA' Via S. Croce in Gesuralemme 40, Via L. Luzzatti 31 Roma, Tel., 777—102 Roma, Tel., 750—587 Izrežite in shranite! Pišite mi za cene in prospekte! CARL VIPAVEC obrnite se z zaupanjem v vseh nepremičninskih, družinskih SLOVENSKI ODVETNIK in pravnih zadevah na: |N NOTAR 278 Bathurst St.. Room 4. Toronto. Ont. _ EMpir« 4-4004 PROSIMO, PORAVNAJTE NAROČNINO! DARUJTE V TISKOVNI SKLAD "SLOVENSKE DRŽAVE' PRIDOBITE NOVE NAROČNIKE! • Med številnimi Churchillu za njegov čestitkači 90. rojstni dan je bila tudi brzojavka pape-Pavla VI. za odnose na najrazličnejših mestih, bolj občutljivih, kakor smo Slovenci občutljivi za mogom&t — razdvaja nas skratka vsakršno podcenjevanje, vsakršno omalovaževanje načela o spoštovanju enakopravnosti vseh jugoslovanskih narodov na vseh področjih javnega življenja. V tem položaju je slovenski predlog o spremenitvi Zveze književnikov v Zvezo republiških društev književnikov bolj jugoslovanski in bolj integracijski kakor vsi drugi, ki lahko povzročijo le popolne dezintegracijo. Titograjski kongres je doživel fiasko prav zato, ker so mu od vsega začetka polnile jadra razd-vajajajoče nas težnje. Končni kompromis je samo začasni umik borcev za svojevoljno zamilšljeno in po svojih interesih krojeno "integracijo", ki v resnici odmika-jo zdravo in edino realno integracijo na enakopravni osnovi v ne-dosežno prihodnost. V tej zadnji bitki so se sicer umaknili v neredu, vendar je ostala njihova moč nedotaknjena in sposobna za nove boje. Iz česar sledi, da razdvajajoče tendence niso premagane, ampak da bo opravka z njimi še precej. Kakor je pač značilno za happv end: ni čvrsto zasidran v celi što-riji, ni logični zaključek zgodbe, ampak ji je nasilno prilepljen na konec. Miloš Mekeln Tukaj so trije važni razlogi zakaj se vam izplača popraviti in prenovili vaš dom sedaj! • Katoliški teologi najrazličnejših narodnosti bodo začeli izdajati mednarodno teološko revijo CONSILIUM. Izdajali jo bodo pavlisti v ZDA. • 17. kongres Pax Romane je bil v decembru v Indiji. Predmet razprav je bil: "človeki problemi v gospodarskem razvoju". 1 USPOSOBLJENE DELOVNE MOČI SO NA RAZPOLAGO-SEDAJ! Čeprav je več in več hiš zgrajenih pozimi, se zgodi, da gradbena dela na zunanjih straneh poslopij upadajo v mrzlejši dobi. Posledica tega je, da podjetja za popravljanje hiš in usposobljeni delavci iščejo manjša dela, ki jih je možno opraviti znotraj hiš in jih ti ne zmorejo izvršiti poleti.. Vam se tako izplača, če vam usposobljeni delavci izvrše delo, ki res rabi dobro izdelavo,—in to v dobi, ki je majprimernej-ša za vas. 2 POPUSTI IN POSOJILA SO NA RAZPOLAGO—SEDAJ! Da povspešijo prodajo in da uravnovesijo isto ter tako obdrže uslužbence skozi vse leto, mnoga podjetja, ki prodajajo mater-jal za gradnjo, vpeljejo takoimenovane zimske razprodaje. Te razprodaje vam omogočijo, da popravite in prenovite vašo hišo za čim nižjo ceno. Uvideli boste, da je smiselno tudi obiskati vašo banko, — za posojilo za popravilo hiš z nizko obrestno mero, ki io omogoča "National Hcusing Act", posojila do višine $4000.—in za dobo do deset let odplačila! 3 MATERIAL JE NA RAZPOLAGO — SEDAJ! Ko gradnje zastanejo, je dovolj materjala. Posledica : možnost zakasnitve vašega dela vsled pozne dostave materjala je odstranjena! Ni dvoma o tem. Zimska doba je najboljši čas za izboljšanje vašega doma (ali poslopij vašega podjetja)—hitro, uspešno in nedrago! Za nasvet in pomoč kliči narodni delovni urad Vsakdo uživa dobrobit, če se pomnože zimska dela. Razglašeno z odredbo g. Allan J. MacEachen-a, ministra za delo,Ottavva. STORI ^JIH SEDAJ! KAJ PRAVIJO SRBI.. i. Bilo je leta nazaj, ko sem živel v neki zapadno Evropski državi. Delal sem skupaj z nekim Srbom, ki se je izdajal za četnikega oficirja. Nekega dne je prišlo med nama do pogovora o našem Trstu, Gorici in Beneški Sloveniji. On pravi, da je Tito zato zahteval Trst in ostalo slovensko posest od Italije, ker da je tu vladal nekdaj že srbski car Dušan! Meni je zavrela kri! Vprašal sem ga, če on sploli ve kje in kdaj je vladal car Dušan? Osramočen je priznal, da tega ne ve. Potem mu pa jaz povem kdaj in kje jc vla-nan za carja Srbom. Razložil sem mu, kdaj je vladal car Dušan in kdaj je bil kromu tudi, da smo Slovenci tisto dobo, ko je živel in vladal car Dušan, bili že zgubili svojo politično samostojnost in bili ukju-čeni v veliko nemško državo. To je zaleglo. Ni se supuščal z menoj v nobene politične ali zgo-do vinske debate več! Videl sem, da nima nikake zgodovinske podlage; ker ne pozna niti zgodovine svojega lastnega naroda. Takrat sem bil tudi na jasnem, kje je položil "veliko maturo"... Ponašal se je namreč z veliko maturo... Ta isti "oficir — maturant" mi je kasneje zabrusil, da je srbski kralj Aleksander napravil veliko napako, ko ni po letu 1918, t.j. po tako imenovanem "ujedinjenju" — izselil vse Slovence v Makedonijo in v Sloveniji naselil Srbe! Jaz mu nisem mogel drugega odgovoriti, kot, to da je srbski kralj Aleksander dobil zasluženo plačilo! Zatiral je Slovence, Makedonce in Hrvate in hotel napraviti iz Slovenije, Makedonije in Hrvaške — navadne provincije— "Velike Srbije". II. Preteklo je nekaj let mojega bivanja v deželi demokracije — Ameriki. Zopet sem delal skupaj z nekim Srbom, ki pa je isto tako bil "intelegent" prvega razreda in zelo rad politiziral — seveda po "srpsko".... Nekega dne ga vprašam, kaj on misli, ako bi sedanji režim v Jugoslaviji padel, kaj bi mu po njegovem mnenju sledilo? Brez obotavljanja mi je odgovoril, da bi sedanjemu Titovemu režimu v Jugoslaviji — sledila nova — "demokratična" Jugoslavija. Potem sem mu rekel, da Slovenci, Makedonci in Hrvatje, mislijo ustanoviti svoje lastne narodne države, čim pade Titova diktatura... Rekel je, da to delajo smo posamezniki in njihove organizacije: skratka, da vse to ne pomeni nič. Zopet mi je zavrela kri! Rečem mu, kako more govoriti o nekakšni "demokratični" Jugoslaviji, ki sploh ni mogoča. Rekel sem mu tudi, da bi bilo1 treba vprašati Slocence, Makedonce in Hrvate, kaj želijo. Potem, mi je zabrusil: "Kdo bo narod vprašal" Jaz ga potem vpra-1 sam, če on sploh ve, kaj je de-! mokracija! Ako ne bods vprašali j narodov Slovencev, Makedoncev I in Hrvatov odnosno ne bodo narodi imeli svobodno voljo, da se opredelijo na eno ali drugo stran — toliko časa ni možno govoriti o nekakšni "demokraciji". Tu se dosti jasno vidi, kakšne pojme imajo Srbi o demokraciji in kaj čaka Slovence, Makedonce in Hrvate ako se Srbom posreči tretja "demokratična" Jugoslavija. Ta isti Srb me nekega jutra ustavi na delu in mi pravi, da se je razgovarjal z "našim Krekom" na neki srbski proslavi. To me je zopet neprijetno zadelo! Videl sem, da bi me rad dražil. Rekel sem mu; "Pa saj to je vaš Krek, ne naš"! Potem mi pravi, da je vprašal Kreka, kdo so ti Slovenci, ki hočejo razbiti Jugoslavijo? Krek tnu je "pojasnil", da je to samo mala skupina, ki dela na tem, da se Slovenija osamosvoji in postane mednarodno priznana država. Jaz pa sem temu "političarju" tudi "pojasnil", da Krek še sam na ve kako velika je ta "mala skupina" v cmigraciji in z nami je milijon in pol naroda v domovini. III. Še sem kasneje srečal več srbskih "političarjev" ali bolje rečeno — no — tuje zemlje lačnih volkov... Vsi so mi potrdili, da Miha Krek redno prihaja na njihove proslave in prireditve. V čigavem imenu hodi dr. Krek na srbske piknike in ostale prireditve? V svojem lastnem imenu, ker se morda dobro počuti med njimi? Ako pa g. Krek zahaja na srbske piknike in proslave v imenu nekakš nega "Narodnega odbora" za Slovenijo in hoče igrati nekakšnega zastopnika slovenske emigracije ali celo zastopnika slovenskega naroda, potem, je to čisto druga pesem. Črtomir M GRAZ ALS RES1DENZ Inne-roesterreich 1564 — 1619. Kultur-Burg. 6. Mai bis 30. September 1964. Katalog der Ausstellung. Obsežni katalog razstave, ki jo je organizirala štarjerksa deželna vlada v Gradcu, vsebuje poleg popisa predmetov, ki so bili v zvezi z reformacijo pri Slovencih (njige protestantov, Trubcrjevo pismo Ungnadu glede slovenskega tiska, pridiga Jakoba Andraee ob Trubarjevem pokopu, etc.) poseben sestavek Marije Spieler "Die Reformation bei den Slo-vvenen" (Reformacija pri Slovencih), ki obsega s "slovstvom 10 strani (232—241 ). Članek zaključuje ugotovitev, da so slovenske protestantovske knjige danes največja redkost med reformacijskim tiskom. Razstavno gradivo so prispevali:. Avstrijska narodna biblioteka, Univerzitetna knjižnica Tuebingen, mestna knjižnica Schaffhausen, Okrajna knjižnica Regensburg, Univerzitetna knjižnica Graz, Škofijski muzej v Brežah (Fresach) na Koroškem, Kraljeva knjižnica Ko-penhagen, Evangeljski zavod v Tuebingenu, iz Ljubljane pa Narodna in univerzitetna knjižnica, Narodni muzej ter Državni arhiv. Marija Spieler je napisala tudi razlago razstavnim predmetom (knjigam) od št. 611—653 c, ki so bili razstavljeni v prostoru št. 6. Zanimivo je, da so prispevki Državnega arhiva ter muzeja v Ljubljani za druge oddelke priznani samo v nemški obliki (Na-tional-muscum, Laibach; Staat-sarchiv Laibach), dočim je v oddelku protestantizma podana nemška oblika v oklepaju samo pri Državnem arhivu. Der Donauraum. 9. letnik, št. 3 prinaša naslednjo vsebino: Oskar Regele, Podonavska monarhija kot sila 1914; Albuin Nus-ser, Narodna samoopredelitev južno od Brennerja; J.A. Tzocbl, Ignaz Seipel in problem narodnosti; George J. Prpič, Hrvatsko izseljevanje v Ameriko pred 1914 ter Drago Matkovič, Pomorsko ribarstvo v Jugoslaviji. Poročila iz Jugoslavije vključujejo novico o zatrtju Perspektiv. • Izšla je knjiga dr. Cirila Žebota, profesorja ekonomije na George-town University v VVashingtonu: The Economics of Competitive Coexistence. Str. IX 262. Založba Frederick A. Praeger. Cena $6.50. Obširnejše poročilo o knjigi bo priobčeno v prihodnji številki. • Michael Quoist, PRAYERS. New York: Sheed and Ward. Cena $3.95. Ce ima kdo težave z molitvijo, ker se mu zdi preveč odmaknjena od vsakdanjega življenja, naj si preskrbi to knjigo. Knjiga je izšla v francoščini ter so jo razprodali nad 200.000 izvodov. Nemška izdaja je presegla tudi 100.000 izvodov. Sedaj je na razpolago v angleščini, obstojajo pa tudi prevodi v španščino, portugalščino, poljščino, madžarščino, švedščino in kitajšino. Avtor je francoski duhovnik, ki je bil rojen 1. 1921 v Le Havre v Franciji, kjer je tudi deloval kot duhovnik med delovnim ljudstvom. ŠOVINIZEM — ABNORMALNOST Pred nedavnim sem našel v Ljudski knjižnici v Clevelandu angleško pisano — Hrvaško zgodovino pod naslovom: "A History of the Croation People" izpod peresa nekega Francisa Prevedena. Bilo bi vse v redu s to angleško pisano zgodovine, ako ne bi ta Francis Preveden v to svoje delo iz Bog si ga vedi kakšnih namenov unesel — fotografije našega očaka Triglava in slike našega gradu Miramara pri Trstu. Ne reče sicer dobesedno pod tema dvema slikama, da je n. pr. —Triglav — hrvaška gora; napisal pa je da je Triglav eden iz med najlepših gorskih motivov v srednji Europi in da je "zelo opevan v hrvaški in slovenski poeziji..." Da je zelo opevan v slovenski poeziji, to Slovenci dobro vemo; kaj pa imajo Hrvatje odnosno Francis Preveden pri našem slovenskem Triglavu, je pa vprašanje! Pod sliko gradu Miramar pa je napisal, da se nahaja v Tržaškem zalivu in da okrog njega raste dosti južnega rastlinstva . . . Kakšno zvezo pa ima Trst in grad Miramar pri Trstu s hrvaško zgodovino? Take in podobne stvari s strani Hrvatov zelo "blagodejno" delujejo na nas Slovence v emigraciji in na na narod doma — ter na slovensko— hrvaško slogo v nastopu proti našemu skupnemu soveražniku... Tudi se opaža v celi tej "zgodovini", da so temu "zgodovinarju" dosti bolj pri srcu Srbi kot pa Slovenci. O Srbih piše zelo lepo— objektivno. Omenja njihove kneze in carja in jihove -kneževine. Niti z eno besedico pa ne omeni slovenskih kneževin Karantanije in Panonske Slovenije... Mislim reči, ne omeni, da sta to bili dve slovenski državni tvorbi v zgodovini. Za Karantanijo pravi, da je to bila neka slovanska dežela, Panonska Slovenija pa je po njegovem kar neka hrvaška kneževina... Zelo je zanimivo kakšna imena uporablja ta "filozof" za razne slovenske kraje Celovec imenuje v angleščini "Zeli", isto tako mesto Celje. Omenja pa v tem svojem "delu" še druga naša slovenska mesta, ki so danes še pod Italijo. Tako omenja Oglej, pa hrvaško "Oglaj" nadalje Gradiš.ko, Gorico, Trst, Gradež, Koper, Piran, Portorož in tako dalje. Vprašanje je, iz kakšnih "razlogov" delaja to nekateri neodgovorni hrvaški krogi v emigraciji? Saj je znano, da krožijo med Hrvati neki zemljevidi z slovensko — hrvaško mejo gori pri Trstu.. Tudi sem bral v glasilu hrvaške — kmeške stranke neki "zgodovinski" članek, kako so nekdaj Hrvatje vladali v "Kranskoj"!! Ta Preveden sicer ne reče, da so Hrvatje vladali v "Kranskoj" ali meje nekdanje "ogromne" hrvaške države so po njegovem segale celo do Ljubli.jane. Nikjer pa ne navaja dejstev za take trditve. Tudi ne trdi, da so mesta v slovenskem Primorju bila kdaj "del" velikega "hrvaškega imperija" — zakaj pa potem navaja ta naša slovenska mesta in slike naših krajev v svoji hrvaški zgodovini? Zadnji čas je že, da naša inteligenca v emigraciji začne izdajati kulturno — znanstvene knjige v agleščini in španščini, to je knjige informativnega značaja. Seveda na strogi znanstveni podlagi, ne tako kot to delajo nekateri "znansteviniki" drugih narodov... Nekaj malega je bilo v tej smeri že narejenega, ali še ne dovolj. Naj bi naši profesorji v Ameriki in Kanadi prevzeli to stvar na svoja ramena. Mi jih bomo pa KAJ PIŠEJO SRBI.. Zanimivo je kaj pišejo Srbi o nas Slovencih v svojih "zgodovinskih" knjigah. Da sedaj sem našel že več takih "srpskih" del v ameriških knjižnicah. V neki taki knjigi sem bral, da so "hr-vatje prišli vladati" Slovencem v Karantanijo.... Škoda, da sem pozabil ime knjige in avtorja. Zelo zanimivo, kajne? Po njihovem si mi Slovenci nikoli nismo znali sami sebi vladati. Zato so na svetu Hrvatje in Srbi, da nam vladajo. Neka druga taka knjiga je nemško pisana in se imenuje "Jugoslawien". Ta knjiga je bila "zrežirana" v Belgradu po "srps-kem" kopitu. Je še precej dobro reprezentativno delo. Samo kar se tiče zgodovinskih točk, so samo Srbi bili tako "srečni", da so imeli svoje kneze, carje in svoje razne države. Ta knjiga je bila izdana v Titovi Jugoslaviji in se je čuditi, zakaj se Srbi ponašajo v nji z svojimi knezi in carji, saj to ni v skladu z komunistično ideologijo. Isto-časno pa ignorirajo tako Hrvate kot Slovence. Da o kakih Makedoncih sploh ne govorimo. To je "južna Srbija"... Hrvaška in Slovenija pa sta po njihovem "Severna Srbija"... pri tem narodnem delu složno podprli. Skrajni čas bi že bil, da izzide popolna zgodovina slovenskega naroda v angleščini in španščini. Nadalje naj bi izšle še druge knjige iz narodopisja, slovstva, geografskega opisa slovenskih dežel in tako dalje... Tako bo svet malo bolje spoznal ta "mali" slovenski narod in ob kaki prihonji "parcelaciji" ne bo več tako nesrečno razdeljen in podvržen raznorodovanju in uničenju! Rodoljub NOVICE • Italijanski industrijalec Renato Crotti iz Carpija je plačal svojim delavcem, iki so bili komunisti, stroške potovanja v Sovjetijo in Vzhodno Evropo, da bi se sami prepričali, kakšen je "delavski raj". Njegovo pričakovanje se je uresničilo. Vsi so se vrnili razočarani nad tamkajšnjimi razmerami in nihče ne bi bil pripravljen živeti v Sovjetiji. • Po zadnjih spremmbah v Moskvi, ki so odstanile Hruščeva in nekaj njegovih najožjih sodelavcev, se je neki bankir v Nevv Yorku izrazil: "Sovjeti postajajo bolj kapitalistični in mi bolj socialistični. Upam, da si bomo vsaj pomagali, kadar se srečamo" (Report, december 1964). • Ena nepričakovanih postranskih posledic Zveze napredka za Južno Ameriko je povečanje davčih dohodkov mnogih držav. Preje so zlasti bogati državljani našli poti, kako se izogniti plačevanju davkov. Tako so se odtegovali svojemu dolžnemu prispevku za skupne zadeve, ki bi bile mogle pomagati izboljšati razmere (šolstvo, zdravstvo, promet) in so tudi oteževali utrditev srednjega sloja, ki bi dal družbi več stalnosti. Pomoč davčnih izvedencev iž ZDA začenja kazati uspehe v večjem odstotku dejansko plačanih davkov. • Naslednik italijanskega komunističnega voditelja Palmira Togliattija Luigi Longo računa na podporo nekaterih katoličanov Med svojo časnikarsko konferenco na televiziji je izjavil med drugim tudi: "Komunisti Italija priznavajo, da more iskreno versko prepričanje tudi pomagati v borbi proti kapitalizmu". • Novi kanal v Srednji Ameriki bo po predlogih ZDA zgrajen brez zatvornic. Eden izmed razlogov je, da bi bila poškodba v primeru vojne mnogo težja in usodnejša kot pa, če je možno zgraditi kanal na morski višini sami. Trenutno potekajo pogajanja z Panamo za nov kanal, toda na razpolago so tudi drugi načrti, ki bi speljali kanal preko Kolumbija, Nikarague in Costa Rike. • Po 33 dneh razvlečene debate v kanadskem parlamentu, ki so jo izsilili konservativci, je vlada predsednika Pearsona na pobudo voditelja konservativcev v Quebecu omejila razpravljanje ter tako izsilila glasovanje o novi kanadski Zastavi. Prvotni predlog, ki je predvideval tri rdeče javorjeve liste na belem polju z dvema pokončnima modrima robovoma,