35
Novičar iz raznih krajev.
Lombarško-benečansko kraljestvo je zidane volje. Splošna prizanesba (amnestija) mu je bila oklicana 25. dan t. m. Lastnoročno pismo Cesarjevo do maršala Radecki-ga se tako-le glasi: 5Jlz milosti prizanesem vsem iz lombarško-benečan*kega kraljestva, ki so zavolj hudodelstva velike izdaje, razzaljenja veličanstva, zavolj motenja javnega pokoja in zavolj   puntarstva  še v ječah zaperti,   in   velevam,
36
naj se berž izpustijo. Ravno tako prizanesem vsem, kteri so zavolj omenjenih hudodelstev še v preiskavi; tudi ti naj se berž izpuste, in za take pravde ustanovljena sodnija v Mantovi naj berž danes vstavi svoje opravila in se razpusti". Lahko je verjeti, da veselje je neizrečeno. Pa še nekaj drugega je, kar je Milance zlo ganilo, in to je odgovor Cesarjev, ko so se mu odborniki deželnega namestništva poklonili. „0 d k r i t o s e r č u o mi povejte želje in potrebe svoje dežele" — je rekel presv. Cesar — „ker ravno to želi moja vlada". — Sliši se, da 4. svečana mislita Cesar in Cesarica Milan zapustiti, zadnje pustne dni spet v Benetke priti, tu še kakih 8 dni ostati in perve dni marca se domu na Dunaj verniti. — Namesto umorjenega parižkega škofa je, kakor je „novičar" že enkrat prav povedal, izvoljen veliki škof Tourski, kardinal Marlot, 61 let star gospod in Pa-rižanom prav po volji. „Čeravno je nasprotnik prenapetega „Univers-a" — pravijo enoglasno parižki časniki - #ven-dar ni preiskren pridružnik galikanske stranke; v Rimu ga imajo radi, pa tudi cesar Napoleon ga ima rad". — Koso še pred kratkem vsi parižki časniki imeli mnogo reči pripovedovati od Verger-ja, da celi dan nepreuehoma pisari in si komaj jesti privoši, — da ne vžije nič, česar niso poprej njegovi čuvaji pokusili itd., so sedaj po višjem povelji omolknili vsi časniki. Včeraj je stekel dan, ko je imela višja sodnija Verger-jevo pritožbo, da se ni pri porotni sodbi ž njim prav ravnalo, ali ovreči ali poterditi. Od cesarja Napoleona se sliši, da ga ni volja, uslišati prošnjo hudodelnikovo. — V Parizu je umerla znana rusovska di-plomatikarca knežinja Lieven. — Pravijo, da v Parizu bo zbor zastran švajcarsko-pruske pravde. — Kakor se kaže, se bote angležka in perzijanska vlada, sedaj v vojsko zapletene, na mirni poti porazumele. — Vse se na svetu ponavlja! Kdor si je shranil prati k o od leta 1846, bi mu ne bilo treba letos nove kupovati, ker leti 1846 in 1857 ste si po pratiki popolnoma edine; pa tudi pratiki od leta 1789 ali celo od leta 1705 bi bile letos prav dobre za rabo, če le niste preveč zamazane. Kdor pa si je kupil letošnjo pratiko, jo more svojim unukom zapustiti, ki jim bo leta 1903, 1914, 1925 in 1998 tako dobro služila kakor nova, takrat natisnjena. Tudi v prestopnih letih 1868 in 1936 bote pratiki letošnja in od leta 1846 prav kazale, toda le od mesca sušca naprej. Prihodnje leto 1858 bojo pratike od leta 1706, 1779, 1790 in 1847 spet dobre, in ravno te tudi za leto 1915, 1926 in 1999. Stoletna pra-tika po tem takem ni prazna stvar. — Po najnovejšem številu je v vsem našem cesarstvu skor en milijon j udov.