4. junija 1972
SPOMIN PRAZNIKA JUNAKOV
Zedinjena
Slovenija
ESLOYENIA UBRE
Editor responsable: Milos Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración:
SLOVENCI
AVSTRALIJA
Počastitev jubilanta
Jubileje patra Bernarda Ambrožiča so v Avstraliji lepo praznovali. Tako je bil povabljen na osemdeseti rojstni dan k umetniku Stanislavu Rapotcu, kjer se je zbralo več njegovih prijateljev, ki so lepo proslavili patra in njegov praznik.
širša skupnost avstralskih Slovencev pa mu tudi pripravlja večjo prire-
PO ŠPORTNEM SVETU
Janez Brodnik je po Cerarjevem odhodu iz telovadnice najboljši slovenski in jugoslovanski telovadec. Na državnem prvenstvu v Srbobranu je prvič osvojil naslov državnega prvaka, drugo mesto sta z enakim številom točk zasedla ICersnič in Vratič, slede Ivanovič iz Subotice, Hmjelovac iz Sarajeva, Plestenjak iz Ljubljane in Šoštarič iz Maribora. Pri mladincih je bil najboljši Milan Kunčič iz Ljubljane—Trnovo; ugoden vtis sta napravila še mlajša mladinca Fišer iz Maribora in Koželj iz Trnovega, ki sta se uvrstila med prvih deset. Pri damah je zmagala že osmič Nataša Sljepiča iz_ Novega Sada, druga je bila Zagrebčanka Havelka. Slovenki Marija Težak in Vida Perišič sta se uvrstili na 6. in
7.	mesto.
V začetku maja sta bila dva mednarodna turnirja košarkarjev Jugoslavije, SiZ in Brazilije. Na prvem v Beogradu je kot. četrta ekipa nastopila reprezentanca TV, zmagala pa je Jugo-slaviia, ki je v finalu premagala SZ s 99:92. Na turnirju v Ljubljani je nastopila še ekipa Slovenije. Tu je zmagala reprezentanca Sovjetske zveze, ki je nremagala Jugoslavijo s 96:87, na tretje mesto se ie uvrstila Brazilija, ki jP premagala Slovenijo s 103:94.
¡Poljska je izločila Jugoslavijo v tekmovanju za Davisov pokal. Ker zaradi poškodb ni igral Željko Franul > vic. jugoslovanski tekmovalci niso imeli veliko upanja že na začetku tekmovanja.
Za dobra volijo
„Kam pa s kovčki, Jože?“
„Grem v Benetke, na poročno potovanje.“
„Na poročno potovanje, pa kar sam?“
„Veš, žena je Benetke že videla, zato je ostala doma.“
„Zakaj umivaš okno samo na notranji strani, na zunanji pa ne?“
„Zato, da bomo mi lahko gledali na cesto, s ceste v hišo pa ne bodo mogli.“ OD DOMA
Iz mnogih stolčkov bi lahko sestavili zatožno klop.
Tudi dolgovi so naše bogastvo, ki raste iz dneva v dan...
PO SVETU
ditev. Prej tega ni bilo mogoče zlasti zaradi patrovega zdravja. Je pa zato prejel številna pisma in brzojavke, y katerih so mu hvaležni rojaki čestitali.
Posebno lepa slovesnost pa je bila
25.	aprila pri frančiškanih v Sydneyu. Saj so slovenski in avstralski ^frančiškani res ena sama velika družina. V samostanu v Waverley je p. Bernard v kapeli najprej opravil isvojo jubilejno mašo ob 60 letnici duhovništva. Pater provincial je lepo povedal, kako je p. Bernard skozi 60 let zvesto držal besedo, ki jo je dal Bogu- Takih zgledov je treba zlasti danes.
Cerkveni slovesnosti je sledila zakuska, po kateri so prišli na vrsto govori. Vsi avstralski patri imajo jubilanta iz vseh let njegovega bivanja v Avstraliji v najlepšem spominu.
Pirhovanje
Kot že tradicionalno je bilo tudi letos pirhovanje v Paddingtonu na velikonočni ponedeljek. Kljub slabemu vremenu je prihitelo na prireditev čez dve sto rojakov. Čisti dobiček je bil namenjen gradbenemu fondu v Veselovem.
Telovska procesija
Prav tako bodo tudi letos avstralski rojaki imeli svojo telovsko procesijo. V nedeljo 4. junija se bodo zbrali na to versko svečanost v deškem zavodu Westmead, ki ga vodijo maristi. Procesijo bo vodil merrylandski škof Edvard Kelly. * V
DRUŽINSKA NEDELJA V SLOVENSKI HIŠI
Ko je bila pred leti ustanovljena Zveza slovenskih mater in žena, si nismo mogli misliti, da bo našla tako topel odmev pri naših ljudeh. Kadarkoli se obrnemo za sodelovanje in pomoč, najdemo povsod odprto srce. Tako _ je tudi Zveza že pognala globoke korenine v skupno rast slovenstva v tujini. Včasih se morda komu zde žrtve, ki sijih je Zveza naprtila na rame, pretežke, prevelike — a v svojem idealizmu moramo vztrajati. Gospa A. S., ki je lani odšla na daljše potovanje, je na sestanku Zveze javno izjavila, da se ji je „zunaj“ tožilo po naših organizacijah, po vseh brez izjeme, zlasti pa po Zvezi mater in žena.
V mesecu maju, ki je dobrodelni mesec Zveze, bo za zaključek priredila čajanko. Upamo, da bo spored tak, da bo' ustreženo vsem, nekaj za dušo, nekaj za telo. Pri prireditvi sodelujejo vsi krajevni odbori Zveze. Lepo prosimo vse, ki bodo prišli na to prireditev, naj vsaj zh nekaj ur pustijo doma vse družinske skrbi in vso svojo slabo voljo, čajanka, h kateri je vstop prost, bo v nedeljo, 28. maja popoldne. Ob štirih popoldne bo sv. maša, potem pa sledi družabni del. Sodelovala bo mladinska godba g. Skubica in pevski zbor iz Carapachaya pod vodstvom g. Pirca. V veliki dvorani boste imeli priliko kupiti nekaj krasnih ročnih del, ki jih je naša mladina poklonila Zvezi v dobrodelni namen.
Iskreno vabljeni! Na svidenje!
MLADINSKI ŠPORTNI DNEVI
Nadaljnjio tekmovanje v odbojki Sobota, 27. maja:
19.00: Slovenska vas : Ramos Mejia SDO; 19.30: Slov vas : San Martin SFZ (2); 20.00: Ramos : Morón SFZ
(1)	; 20.30: Adrogué : Ramos SFZ (2); 21.00: San Martin : Morón SDO; 21.30: Slov vas : San Justo SFZ (1); 22.00: San Justo : Morón SFZ (2); 22.30: San Martin : Morón SFZ (1) ; 23.00: San Martin : Adrogué SFZ (21. Sobota, 3. junija:
19.00: San Justo : Slov. vas SDO; 19.30: Slov. vas : Adrogué SFZ (2); 20.00: San Martin : Ramos SFZ (lj; 20.30: Ramos : Morón SFZ (2); 21.00: San Justo : San Martin SDO; 21.30: San Justo : Slov. vas SFZ (2); 22.00: Morón : Ramos SDO; 22.30: Moron : San Justo SFZ (1); 23.00: San Martin : Ramos (2) SFZ.
Fantje tekmujejo v dveh kategorijah: (1); višja kategorija. V njej igrajo igralci od 21. do 39. leta starosti.
(2)	: nižja kategorija. V njej igrajo igralci do 20. leta starosti.
Vsaka ekipa naj se predstavi _ 80 minut pred igro za vpis in prejem športne izkaznice z osebno sliko in dokumenti.
OBVESTILA
ČETRTEK, 25. maja 1972:
Na Pristavi ob 19 filmski večer.
SOBOTA, 27. maja 1972:
V	Našem domu prijateljska večerja.
V	Slovenski hiši ob 19-30 srečanje SKAD-a. Lepo vabljeni.
NEDELJA, 28. maja 1972:
V	Slovenski hiši ob štirih popoldne bo priredila Zveza mater in žena čajanko. Vljudno vabljeni na prijeten družinski popoldan.
V	Slovenskem domu v Carapachayu
ob 16 občni zbor-
V	Našem domu po maši sestanek mladine doi 15. leta.
V	Slovenski hiši po maši mladinski sestanek in razgovor o temi: „Naši mučenci pred 27 in več leti“. Vodi P'avle Rant.
Pred spomenikom gen. San Martina,
na istoimenem trgu, ob 11 polaganje venca.
SOBOTA, 3. junija 1972:
V	Slovenski hiši ob 20 II. kulturni večer SKA. Predava dr. Tine Debeljak. NEDELJA, 4- junija 1972:
V	Slovenski hiši ob 16 žalna proslava za naše žrtve.
Kulturni večer SKA bo v soboto,
3.	junija ob 20 v Slovenski hiši. Predaval bo univ. prof. dr. Tine Debeljak o Emblemih slovenske narodnosti in državnosti. To je: o zastavi, himni in grbu kot izrazu slovenskega naroda in slovenske države. Predavanje bodo' ponazarjale skioptične islike. Z njim se bo SKA pridružila junijskim proslavam žrtev" revolucije.
DRUŠTVENI OGLASNIK Dekleta in fante, ki imajo narodne noše, prosimo, da se udeležijo polaganja venca pred spomenikom generala San Martina 28. maja ob 11.
ZA NOVI SLOVENSKI ČITANKI rabimo fotografije (črno-bele) iz vseh delov Slovenije. Lepo prosimo vse, ki jih imajo, da bi jih posodili. Hvaležni bomo, če jih oddaste čim preje učiteljem v slovenskih šolah ali v Slovenski hiši. Skušali jih bomo hitro vrniti.
Učteljska sejia bo 31. maja ob 20 v Slovenski hiši. Vabljeni vsi učitelji!
Šolska rifa. Izžrebana je bila številka 152 šolske rife, katere izkupiček je namenjen izdaji novih slovenskih učnih knjig.
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
UNIV. PROF.
DR. JUAN BLAZNIK
Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed
specialist za ortopedijo in travmatologijo
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
Ramon Falcon 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5776
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 1.086.173	
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1972: za Argentino ? 5.500.— Pri pošiljanju
po pošti $ 5.700.---ZDA in Kanada
13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za pošiljanje z avionsko pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA doL
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-7213
i.........................
Dr. Tone žnžek
ADVOKAT
:	Uraduje od 17.30 do 19.30.
Ponedeljek, sredo, petek
Lavalle 2331, p. 5. of. 10
■	Š
T.E. 47-4852
„V SLOGI JE MOČ!“ in pomoč za vse vaše denarne pirobleme. 1470 članov SLOGE to potrjuje. Pridružite se nam!
KREDITNA ZADRUGA SLOGA z. z o. z.
Bartolome Mitre 97	T.E. 658-6574	Ramos Mejia
Uradne ure: ob torkih, četrtkih in sobotah od 16. do 20. ure
ZVEZA SLOVENSKIH MATER IN ŽENA bo priredila skupno s
krajevnimi odbori
ČAJANKO
s pestrim in zabavnim sporedom.
Prijazno vabljene vse slovenske družine v nedeljo, 28. maja, ob 16
v Slovensko hišo.
Vstopnine ni.
POSTNO PISMO (Nad. s 3. str.)
stvom ateistov najboljši način za to, da se OHRANI. Ohrani za koga? Za Kristusa gotovo ne. Da se ohrani kako ? Z LAŽJO? Toda čigave roke bodo delile evharistijo, potem ko bo, zmagala laž?
Presveti oče! Ne preslišite povsem mojega nevrednega klica. Ni gotovo, da bo tak klic segel do vas vsakih sedem let. Ne zbujajte pri ljudeh vtisa in prepričanja, da je za najvišje pastirje ruske Cerkvi posvetna oblast pomembnejša od nebeške ali da je odgovornost pred človeško oblastjo stras-nejša od odgovornosti pred Bogom.
Ne izgovarjajmo se pred ljudmi, še manj pa v molitvi, da so verige, ki nas oklepajo od zunaj, močnejše od našega duha. Ob rojstvu krščanstva ni bilo nič lažje, in vendar je vzdržalo in Se raz-cvelo. In pokazalo nam je tudi pot: ŽRTEV. Tudi kadar je prikrajšano za materialno moč, je v ŽRTVI vedno zmagovito.
Izgubili smo tisto svetlo krščansko ozračje, v katerem se je v tisoč letih izoblikovala naša morala, naš način življenja, naš pogled na svet, naša folklora in celo ime, M je označevalo naše ljudi: KRESTJANE'. Izgubljamo že zadnje poteze, zadnje značilnosti krščanskega ljudstva; mar ne bi moralo biti ruskemu patriarhu prav to POGLAVITNA skrb?
Ruska Cerkev izraža isvojo zaskrbljenost ob vsaki krivici, ki se zgdi v daljni Aziji ali Afriki, nikoli pa nima besede za zlo, kj se dogaja doma. Zakaj so pastirska pisma, ki prihajajo do nas s crkvenih vrhov, tako tradicionalno krotka? Zakaj so vsi cerkveni dokumenti tako blagi, kot da bi prihajali na isvetlo sredi najbolj krščanskega ljudstva? Od enega krotkega pisma do drugega lahko samo sprašujemo, ali ne bo lepega dne pisanje takih pl sem sploh odveč, saj jih ne ho več komu pošiljati, razen uslužbencem patriarhovega urada.
Sedem let je minilo, odkar sta dva občudovanja vredna duhovnika Jakunin in Ešliman, s svojo zgledno žrtvijo dokazala, da v naši domovini ni še ugasnil čisti plamen krščanske vere. Napi-sala sta Vašemu predniku znamenito pismo, v katerem sta mu z obilnimi dokaz1! predočila prostovoljno notranjo zasužnjenost in celo samouničevanie ruske Cerkve. Prosila sta ga, naj ju opozori, če je v njunem pismu karkoli neresničnega. Toda sleherna njuna beseda je bila resnica in noben hieraih sj je ni upal ovreči. In kakšen odgovor sta prejela? Nhjbolj preprostega in najbolj surovega: ker sta povedala resnico, sta bila izključena od oltarja. Vi do danes tega še niste popravili. Tudi grozljivo pismo dvanajstih prebivalcev Vjatke je ostalo brez odgovora, podpisnike so pa istrli. Edini nadškof, ki
se ni dal ustrahovati, Jermogen iz Ra-luge, je še danes zaprt v samostanu, ker ni pustil zapreti svojih cerkva in požgati ikon in knjig v divjaškem navalu zaostalega ateizma, ki je bil naredil toliko škode v drugih škofijah pred letom 1963.
Sedem let je minilo od jasne in glasne obtožbe teh razmer — toda kaj se je spremenilo? Na eno cerkev, ki še služi namenu, pride 20 porušenih ali nepopravljivo razdejanih in nadaljnjih 20 zapuščenih in oskrunjenih. Ali je še kak bolj boleč prizor kot ti skeleti, ki so se jih polastili ptiči in skladiščniki? Koliko mest in vhsi v tej deželi nima niti ene cerkve sto ali dvesto kilometrov daleč naokrog! iSevemi del naše dežele, starodavna zakladnica ruskega duha in najverjetneje zibelka bodoče Rusije, pa je sploh brez cerkva.
Mnogo naših duhovnikov in bratov v veri je v Sasu našega življenja sprejelo mučeništvo, vredno prvih kristjanov. Toda takrat so kristjane metali levom, danes pa lahko izgubimo samo svoje udobje.
Ko v teh dneh klečite pred križem, postavljenim sredi cerkve, vprašajte Gospoda, kateri namen razen žrtve lahko še ima Vaša služba ljudstvu, ki je že skoraj izgubilo svoj krščanski obraz, če že ne tudi krščanskega duha.
ALEKSANDER SOLŽENICIN, v postu
teden češčenja Sv. Križa
Slovenci v Argentini
se bomo spominjali naših padlih junakov
v nedeljo, 28, maja, pred spomenihom gen. San Martina s položitvijo venca ob 11 dop.
Vsi vabljeni, zlasti narodne noše!
in v nedeljo, 4. junija, ob 16 v Slovenski hiši s spominskim dnevom.
Vabi Zedinjena Slovenija
f
Prijateljem in znancem sporočam, da je dne 19. aprila 1972 po daljši bolezni v 82. letu starosti preminula moja ljuba teta
Mara Rus roj, Urankar
Od prvega leta starosti mi je nadomeščala mamo z vso skrbjo in ljubeznijo, katerih nista zmanjšala ne čas, ne daljava, kakor tudi ne moje hvaležnosti.
Pokopali so jo 21. aprila v št. Vidu pri Lukovici.
Žalujoči :
Feliks Urankar z družino; v domovini: hčerki Jelka por. Strgar z družino in Majda por. Pavlič z možem;
v USA: brat Viktor z družino in ostalo sorodstvo.
Buenos Aires, maja 1972.
Spoštovanje do naših mučencev nam naroča podpreti Slovensko zavetišče!
KOSTANJEVICA OB KRKI — V Lamutovem likovnem salonu so 6. maja priredili večer koroških književnikov, na katerem so nastopili Milka Hartmanova, Valentin Polanšek, Gustav Ja-nusch, Florjan Lipusch, Andrej Kokot in Janko Messner. Predstavil jih je dr. Matjaž Kmecl, dela pa so brali Štefka Drolčeva, Miha Baloh in Marjan Kralj. Tedaj so tudi odprli razstavo slik „Od baroka do impresionizma“, ki jo je posredovala Narodna galerijh iz Ljubljane.
CELJE — Tovarna EMO je poslala na prisilni dopust po 1. maju 1200 uslužbencev. Popolnoma so ustavili delo v emajlimici, delno v surovinskem obratu ter v kleparskem oddelku. Naknadno so poslali 5. maja na dopust še 500 oseb, ker jim skopska železarna ni poslala tanke pločevine, katere mesečno porabijo v tovarni približno 400 ton. S to železarno ima EMO pogodbo o dobavi 20.000 ton tanke pločevine in ima do nje vse obveznosti poravnane, celo dva milijona predplačila je EMO poslala, pa vendar so dobave zelo neredne. Jeseniška železarna pa redno oskrbuje EMO s srednjo in debelejšo pločevino.
LJUBLJANA — Letos poteče rok, do katerega si morajo učitelji osnovnih in srednjih šol pridobiti ustrezno izobrazbo višje oziroma visoke šole, če je še nimajo. Ker pa ni bilo mogoče iz raznih razlogov te zahteve uresničiti, bodo rok podaljšali do leta 1975.
LJUBLJANA — Januarski osebni dohodki so v Sloveniji povprečno znašali 1705 dinarjev, kar je za 229 dinar-iev več kot povprečna jugoslovanska plača- Na drugem mestu so plače na Hrvatskem s 16*25 dinarji, slede Bosna in Hercegovina s 1412, Srbija s 1S70 (na povprečje vplivajo izredno toke plače na Kosovem), črna Gora s 1343 in Makedonija s 1249 dinarb
PODVELKA — Tovarna lesovine in lepenke v tem kraju je morala ustaviti z delom zaradi pomanjkanja celuloznega lesa. Ta les je tovarni dobavljalo Gozdno podjetje Maribor, a je dobavo ustavilo zaradi nerednega plačevanja. Sedaj je tovarna sklenila dogovor o dobavi lesa s Slovenjgrajskim gozdnim gospodarstvom, Ljubljanska banka pa bo dala v potrebno posojilo v višini milijona dinarjev-
POSTOJNA — Viadukt pri Ravbar-komandi, ki je dolg 600 m ter je poleg viadukta na Verdu največji objekt na avtocesti Vrhnika—Postojna, bo skoraj dodelan. Računajo, da bodo poleti tovornjaki že vozili čezenj.
POSTOJNA — štirje potniški vlaki so začeli vozitj s 15. majem do Kopra. Dva bosta lokalna, dva pa brza oziroma poslovna. Brzi vlaki se bodo ustavljali le v Postojni, (Pivki in Divači. Vožnja iz Ljubljane do Kopra bo trajala dve uri in pol.
Sat
LJUBLJANA — Epidemija črnih ko* je precej vplivala na turizem v Sloveniji v predsezoni. Kar do 50#> nanj nočitev je bilo letois v primeri z Pansko predsezono.
LJUBLJANA — Slovenski računski center je montiral nov ameriški vele-računalnik Cyber 70. Veleračuhalnik ima 650.000 znakov hitrega spomina, dve osrednji enoti, 12 vhodno-izhodnih kanalov ter 10 zunanjih procesorjev; hkrati lahko sprejema 256 naročil in rešuje hkrati 14 programov.
MARIBOR — Po suhi jeseni in zimi je pomladansko deževje konec aprila napolnilo struge Mure in drugih rek v severnem delu Slovenije in v avstrijski Štajerski. Mura je ponekod že preplavila ir je v Ceršaku vdrla v zgradbe za vodne turbine tovarne lesovine m. lepenke. Pesnica je tudi prebila nasipe in v Radehovi poplavila 90 ha polj, v Spodnjih Verjanah, Gočovi, Spodnji Senarski in Čagoni pa okoli 400 ha travnikov. Na železniški progi Maribor— Dravograd pa je deževje sprožilo! več zemeljskih plazov. Pri Sv. Ožboltu je zaradi plazu iztirila lokomotiva in 6 vagonov tovornega vlaka, ki so bili naloženi -s hlodovino. Pri nesreči ni bilo človeških žrtev.	'
Umrli so od 22. aprila do 22. maja 1972:
LJUBLJANA: Marija Urbančič r. Ahlin, 93; Anton Blejec, upok. strojevodja; Albina Trtnik r. Gospodaric; Josi-pina Cerar r. Kosirnik; Franc Mole, 82; Alojz Andlovič; Ludvik Žiberna; Ivanka dr. Hubova r. Švihelj; Marija Kolar r. Jakše; Ana Krušič r. Trdina; Terezija Ješe r. Šavs; Karel Pustavrh, upok. strojevodja; Elizabeta Grčar; Franc Kramar, 87, b. gostilničar; Poldka Luširta; Mici Govekar r. Selan; Stanko Rebek, salezijanski duhovnik; Ivana ZubaliČ r. Pavletič; Jože Frce-lich, upok. železničar; Franja Strle, upok- tom. tovarne; Zofja Kavšek r. Legan; France Rakovec, računovodja; Angela Ložar; Marjan Tičar, trg. potnik; Ignac Sojer; Alojzija žužek r. Skubic; Radoslav Čof ar, gradb. inženir; Roza Randl, 90, upok. učiteljica; Marija Valenčič; Anica Topolovšek.
RAZNI KRAJI: Katica Makovec, Jesenice; Slavko Korošec, Makole; A-dolf Murn, upok., Tržišče; Alojz Osredkar, Kranj; Ivana Drnovšek r. Porenta, 72, Reteče; Ivan Aljaž, Koseze; Gregor Mahkovec, upok., železničar, 76, Zalog; Jože Klajderman, šef restavracije v Radencih, Ičrensovci; Antoniia Novak, 81, Gameljne; Albina Runovc. Slovenj Gradec; Anton Škofič, Zalog; Ivan Mihelčič, žena Tilka, otroka Ivan in Silva iz Kranja (prometna nesreča v Celju); Helena Jenko r. Zupan, mlinarica, Dvor je; Jože Skubic, Hrušica; Marija Lesjak, Kranjska gora; Tone Borštnar, kmetijski 'tehnik; Gabrovka; Stanislava Roessler rUBremee, Jesenice; dr. Jakob Marinšek, duhovnik, Trst; France Kordiš, upok. gozdar, Viševek; Izidor Malavašič, Ljpg pri Brezovici; Amalija A-g-rež; Zg. Blanca; Alojzij Colmar, 71, Kranj; Helena Vurnik r. Kociiančič, 72, Radovljica; Franc Debevec, Vrhnika; Ludvik Obersnel, upok. trgovec, 69, Koper; Adela Košir r. Medvešček, Celje; Jernej Čehovin, Postojna; Tilka Maček r. Pibrovc, Celje: Anton Konda, 86, Črnomelj: Frančiška Ručman r. škrbine, Domžale; Mihec Robnik, Pobrežje pri Mariboru; Branko Skalicky, trg. potnik, Brežice; Franc Klopčič, Upok. mizar, Hotič:
SLOVENCI V
Osebne novice
Nov slovenski diplomant. Na Visoki šoli z‘a periodizem, ki jo upravlja Instituto de Opinión Pública v Buenos Airesu, je v petek, 19. t. m. končal študij časnikarstva Tone Mizerit. Novemu slovenskemu diplomirancu, ki je med drugim tudi glavni urednik našega lista, vsi prijatelji iskreno Čestitamo.
POROČILO 3. OBČNEGA ZBORA
ZVEZE SLOV MATER IN ŽENA
Dne 10. maja se je v Slovenski hiši vršil tretji občni zbor Zveze slovenskih mater in žena.
Po pozdravnih besedah je predsednica ga. Pavlina DoboVškova podala sledeče poročilo:
Odbor Zveze slovenskih mater in žena se je v pretekli poslovni dobi držal smernic in načrtov, katere si je zastavil ob začetku delovnega leta, tako v kulturnem kot v dobrodelnem odseku.
Vsak mesec ismo imele predavanja, ki so zajemala aktualna vprašanja namenjena ženam in materam v pomoč. Dobrodelno delovanje je presegalo začetne načrte, naše žene in matere so priskočile na pomoč, kjer in kadar koli je bilo potrebno. Prav v tem delovanju se je pokazal in izkazal ^ velik _ čut zn pomoč potrebnim. Niti čas, niti_ vremenske neprilike, niti preobremenjenost dela v družini niso ovirale naših žena, če se je pojavila potreba po pomoči. Nimamo zabeleženih vseh obiskov bolnikov in onemoglih, katere so izvršile prav matere s številnimi otrok. Lahko rečem, da so skoro vsak teden žrtvovale vsaj eno popoldne v ta namen.
Odbor Zveze je budno spremljal prav vsa dogajanja v naši skupnosti in tudi aktivno posegel v njeno življenje.
S posebnim zanimanjem je spremljal delovanje mladinskih organizacij, in še prav posebno našega šolstva. Našemu učiteljstvu je skušal vsaj v mali meri izkazati hvaležnost za ves trud, katerega imajo z našimi otroki.
Slovenske navade ob miklavzevanju, Ob božiču in veliki noči je poživel na stojnicah v prid zavetišču dr. Rožmana za onemogle. Mladi pevci pod vodstvom ge. Marije Fink-Geržiničeve so pripravili izreden kultumo-dobrodelni dogodek v preteklem letu. Kartice g. Andreja Makeka za naš dobrodelni mesec maj so vsepovsod vzbujale pozornost, lepe božične vizitke ge. Jožejke Debe-ljak-žakljeve so prenašale voščila med nami tu, pa tudi našim dragim v domovino. Ob našem narodnem prazniku smo razdelile med šolske otroke slovenske zastavice, na praznovanju narodnega praznika jg odbor aktivno sodeloval pri pripravi programa. Vsakoletna božičnica se je lani vršila v San Martinu in je doživela izreden uspeh. Naše odbornice so za božič obiskale bolnike in potrebnim darovale božične pakete. Še in še bi lahko poročala, h mnogega sploh zabeleženega nimamo.
Pri vsem delu nas je vodila misel: podpirajmo vse, kar nas druži in vse, kar je v ponos naši skupnosti pred tukajšnjo javnostjo! Preidimo vse razlike v mišljenju in željah, spominjajoč se, d'a smo pred 27 let; vsi zapustili našo domovino zaradi enega in istega skupnega vzroka, čeprav smo tudi takrat bili različnih nazorov.
Sledila so poročila ge. Marjete Sta-rihove namesto bivše tajnice ge. Valentine Finkove, tiskovne referentke ge. Tilke Kunčičeve in blagajničarke ge. Ruže Šucove. Nekaj globokih misli je podal duh. svetovalec g. Jure Rode.
Nadzorni odbor je pod vodstvom ge Terezije Voršičeve, po pregledu tajniškega poročila in blagajniške knjige, izrekel priznanje odboru.
Marija Dobovšek r. Vidmar, 61, Zg. Stranje; Franc Zupan, 48, Tržič; Jo-sp Smeh, 80, b. gostilnčar in trgovec, Mostinje; Janko Stipanič, Metlika.
ARGENTINI
Sledilo je razpravljanje o raznih predlogih. Podan je bil program za naslednje delovno leto. Sprejete so bile ostavke tajnice ge. Valentine Finkove in kult. referentk ge- Mariju Eiiétzove in ge. Danice Petričkove, katerim je zvezni odbor izrekel zahvalo za njihovo sodelovanje. V odbor pa so prišle nove odbornice: tajnica ga. Marjeta Stariha in kult. ref. ga. Štefka Verbičeva.
Iz poročila ge. blagajničarke je bilo razvidno, da je Zveza slovenskih mater in žena imela tekom preteklega leta raznih dohodkov v vsoti 1.011.456 pesov, katerih pretežni del je razdelila med potrebne in v katerem je vključena podpora Zavetišču škofa dr. Gregorija Rožmana.
Poleg prostovoljnih darov so bile največji vir dohodkov dobrodelne prireditve in izkupiček prodanih božičnih razglednic.
Marjeta Stariha, tajnica
IZ MENDOZE
Društvo Slovencev v Mendozi je v nedeljo, 7. majnika, imelo svoj 23- redni občni zbor. Iz običajnega formalnega in poslovnega dnevnega reda naj omenimo samo nekatere važnejše točke.
Navzoči so z enominutnim molkom počastili spomin dveh članov, ki sta umrla v pretekli poslovni dobi: dr. Šturm in Fr. Kralj-
Pomebno je bilo poročilo inž. Germa, ki je razložil ves potek dela komisije za pridobitev društvene pravne osebnosti. Postopek je prišel v pripravah do zadnje stopnje in občni zbor je obravnaval in ukrenil vse potrebno za predložitev prošnje pristojnim oblastem. Društvo se bo imenovalo „Sociedad Eslovena de Mendoza“.
Poročila odbornikov so pokhzala, da je bilo društveno življenje v pretekli poslovni dobi razgibano v vseh odsekih in na vseh področjih ter nudilo naši skupini v Mendozi živahno razgibanost pod streho našega Doma. Odprto je ostalo od lani vprašanje naše srednješolske mladine, kateri je treba posvetiti Vso pozornost.
Bogata je bila delavnost pevskega zbora ih šolskega tečaja.
Predsednik Pavle Bajda se je vsem sodelavcem iskreno zahvalil za njihovo požrtvovalno delo. In predlog nadzornega odbora za pohvalno razrešnico je bil sprejet s soglasnim odobravanjem.
Pri volitvah je bil na novo izvoljen isti odbor, ki je naslednji: predsednik Pavle Bajda; odborniki: Karel Kavka ml., Maks Ovčjak, Lado šmon, Janez Štirn, Dane Žumer, Stane Grebenc, Miha Bhjda in kot stalni član g. Jože Horn.
Za namestnike: Vladimir šmon, Peter Bajda ml. in Miha Hirschegger. V nadzornem odbora: Luka Grintal Danim ir Heinrihar in Jože Žumer. V razsodišču: Pavel Božnar, prof. B'. Bajuk in Peter Bajda st.; šolski odbor: Pavle Bajda, gdč. Lenčka Božnar, ga. Anica Ovčjak.
Za kulturnega referenta iz bil izvoljen arh. Božidar Bajuk.	Bb.
PROF. DR. OTO MUHR
Iz Gorice smo dobili žalostno vest, da je tam umrl klasični filolog dr. Oto Muhr. Bil je štajerski rojak. Univerzo je študiral v Ljubljani in tam diplomiral tik pred drugo svetovno vojno. Kot akademik se je udejstvo.val v katoliških akademskih društvih. Med okupacijo je odšel v Gorico in tam poučeval na slovenski šoli. Zaradj njegove protikomunistične zavednosti so ga komunisti ob koncu vojne zaprli. Ko se je rešil ječe, je odšel za krajši čas v taborišče, od tam pa v Trst, kjer je
Vsak teden ena
NARODNA Stoji, stoji lipa, lipa zelena; pod njo stoji miza, miza kamena.
Na mizo prekrita bela ruhica.
Na ruhi pa stoji lepi zlati kelih.
Iz njega so zrastle tri rumene rože: prva mi je roža vse žitno polje; druga nti je roža vse vinske gore; tretja mi je roža sveto Rešnje telo, ki bo nas peljalo gor v sveto nebo
Pred dvajsetimi leti V “Svobodni Sloveniji9'
22. maja 1952 — št. 18
ŽRTEV KOMUNISTIČNE POLITIKE
Zahodni zavezniki iso italijanski vladi prisodili posebne koncesije v upravj Trsta. Koncesije so zelo pomembne, tolikšne, da lahko De Ga-sperijeva vlada računa, da jih bo mogla pri nedeljskih volitvah 25. maja uspešno porabiti kot dokaz, da zavezniki resno mislijo na izpolnitev svoje obljube iz 1. 1948, da bodo namreč ozemlje svobodnega mesta Trsta prisodili Italiji...
Statut o svobodnem tržaškem ozemlju je sedaj pokopan... Tito sam je opustil napad na Moskvo, pač pa je besno napadel Vatikan, češ, da je na njem velika krivda za izgubo Trsta. V isti shpi je tudi proglasil za izdajalce in zločince ti-iste, ki kot verni katoličani ohranjajo zvestobo katoliški Cerkvi...
In tisti, ki so odločali o Trstu, bodo prejemali nove dokaze o strahotah sveta, ki živi pod komunizmom. In bodo zadovoljni, da so ohranili del ozemlja v svobodi in izven terorja. V Italiji pa bodo še naprej zadovoljni, da je v sosednji Jugoslaviji režim, ki jim je zaigral Trst tako lepo v njih roke- Onstran Titove železne zavese, v Sloveniji, pa bodo kupi svojega dosedanjega trpljenja prilili še to gorje narodne nesreče.
poučeval na slovenski gimnaziji. Leta 1948 je odšel v Združene države, kjer se je kmalu uveljavil kot sposoben strokovnjak in profesor klasičnih jezikov. Od tam je odšel za krajšo dobo v Evropo in doktoriral na graški univerzi. Ko se je začela vedno močneje oglašati zavratna bolezen, se je preselil v Gorico, v upanju, da ga bo domači zrak okrepil in pozdravil. 'Pa so se mu tam iztekli dnevi. Naj v miru počiva v slovenski zemlji. Ob grobu se je poslovil od njega profesor in pesnik Vinko Be-ličič z lepimi pesniškimi besedami.
Alksander Solženicin
Postno pismo
O odprtem pismu, ki ga je poslal ruski Nobelov nagrajenec Aleksander Solženicin patriarhu Pimenu v Moskvi, smo že pisali v našem listu. Sedaj pa objavljamo to pismo v celoti, ker je izredno zanimivo za oris položaja vernikov v Rusiji pa tudi, kako gleda največji živeči ruski pisatelj na krščanstvo po tolikih leth uradnega ateizma v sovjetski državi.
Pimenu,
patriarhu vse Rusije
Presveti oče:
Predmet tega pisma nas teži kot nagrobni kamen; tistim Rusom, v katerih pravoslavna vera še ni povsem zatrta, pritiska na glavo in prsi. Tej teži ste dodali nov kamen Vi s svojo božično poslanico — in to je preveč, da bi človek lahko še molčal.
(Nadaljevanje z 2. str.)
Težko pa si je misliti, da bi mogle ZDA ostati samo gledalec sprememb, ki bi se istočasno odigravale v vzhodnem Sredozemlju.
Ker je možno, dh bo sedanja nestabilnost v Jugoslaviji Moskvo prej ali slej prisilila k dejanjem, dasi morda nehotenim, si je težko misliti, da bi ta sovjetska dejanja ostala brez odgovora v ZDA.
Ivanovič iz navedb ameriških zunanjepolitičnih strokovnjakov skepa, da b( „z zrušitvijo titistične Jugoslavije bila konfrontacija med ZSSR in ZDA. neizogibna“.
Srce me je zabolelo ob tistem odstavku, v katerem ste naposled spregovorili o otrocih — bilo je morda prvič v pol istoletja, da je tako visoka osebnost spregovorila o tem tako: da morajo starši vcepljati otrokom obenem z ljubeznijo do domovine tudi ljubezen do Cerkve (in verjetna tudi do vere?) in da morajo krepiti to ljubezen s svojim zgledom.
Slišal sem to, in pred menoj je vstalo moje zgodnje otroštvo z vsemi verskimi obredi, ki sem jih takrat doživel, in s tistim prvotnim vtisom, ki so ga naredili name, tako nenavadno svežim in čistim, da ga kasneje nobeno osebno trpljenje in nobena intelektualna teorija nista mogla izbrisati.
Toda zakaj pošiljate ta. plemeniti poziv samo ruskim emigrantom ? Zakaj se zavzemate za krščansko vzgojo samo njihovih otrok? Zakaj opominjate le oddaljeno čredico, naj „razpoznava obrekovanje in laž“ in naj se opaše s pravico in resnico? Kaj pa mi? Mar nam ni treba razpoznavati? In naši otroci? Ali naj tudi v njih gojimo ljubezen do Cerkve ali ne? Da, Kristus
je zapovedal iskati tudi eno ovco od stotih, če se izgubi, toda to takrat, ko jih je devetindevetdeset na varnem. Kadar pa se jih izgubi devetindevetdeset, mar ne bo naša prva skrb veljala tem?
Zakaj moram pokazati osebno izkaznico, ko pridem V cerkev, da bi dal krstiti svojega sina? Po katerih kanonskih določilih mora moskovski patriarhat voditi register' krščenih? človek lahko samo občuduje duhovno moč staršev, to nepojasnjeno upornost duha, podedovano iz davnine, da prenesejo to registracijo — ki je pravzaprav ovadba — in se tako izpostavijo preganjanju v službi in javnemu posmehu ignorantov- Toda tu se njihova upornost tudi neha; is krstom se otrokov stik s Cerkvijo običajno konča. Naslednje stopnje verski vzgoje so mu hermetično zaprte, zaprta mu je udeležba pri liturgiji, včasih onemogočeno celo obhajilo ali pa že gola navzočnost pri obredih.
Zločin je, da prikrajŠujejo otroke za nekaj, česar ne bomo mogli nikoli več doživeti: čisto, angelsko dojemanje bogoslužja, ki ga kot odrasli ne bodo več izkusili in niti ne bodo vedeli, kaj so izgubili. Pravica vztrajati Cerkve, pa ste se sprijaznili s tem stane v kake nevtralne roke, marveč v isvojem svetovnem nazoru. Vi, hierarhi Cerkve, pa ste se sprijaznili s tim stanjem, celo podpirate ga in vidite v njem pristen znak SVOBODE VEROIZPOVEDI. In to v razmerah, ko mo-
ramo izročati svoje nebogljene otroke ne v kaki nevtralne roke, marveč v oblast najbolj primitivne in'brezvestne ateistične propagande- V situacji, ko ima naša mladina, odtrgana od krščanstva — d'a se ne bi okužila z njim! — za vso moralno vzgojo na izbiro le propagandistovo beležnico in kazenski zakonik.
Pol stoletja preteklosti je že izgubljene, in ne bom govoril o tem, kako rešiti sedanjost. Toida kako bomo naši domovini rešili PRIHODNOST? Prihodnost, ki jo bodo živeli današnji otroci. Konec koncev je usoda naše dežele v pravem in najglobljem smislu odvisna od tega: ali bo v zavesti naroda dokončno prevladala pojem 'PRAVICA MOČI — ali pa bb v tej zavesti, očiščeni mračnjaštva, znova zasijala MOČ PRAVICE. Ali bomo znali oživiti v sebi vsaj nekaj krščanskih potez ali pa bomo izgubili še zadnje in se prepustili računu samoohranitve in osebnega dobička ?
študij ruske zgodovine zadnjih stoletij has prepričuje, da bi bil njen tok veliko bolj človeški in lepši, ko se Cerkev ne bi bila odpovedala svoji neodvisnosti in ko bi ljudstvo poslušalo njen glas, tako kot na primer na Poljskem. Žal pa je prt nas že dolgo drugače-
Ljhdje, ki skušajo S! finančnimi žrtvami ali zapuščinami obnoviti vsaj najmanjšo cerkvico, zadevajo ob nepremostljivo oviro v zakonu o tako imenovani LOČITVI Cerlcve in države. Da bi
po cerkvah zvonili, te želje si ne upamo niti izreči. Toda zakaj je Rusija oropana svojega najstarejšega okrasa, svojega najlepšega glasu? A ne gre samo za cerkve; tudi Evangelija v tej državi ni mogoče dobiti, prinašajo nam ga iz tujine, tako kot so ga nekoč naši misijonarji nosili na bregove' Indigirke,
Sedem let- je’ minilo — in kaj je dosegla Cerkev v tem času? Vso cerkveno upravo še vedno skrivno vodi SVET ZA VERSKE ZADEVE, ki celo nastavlja duhovnike in škofe (tudi take, ki žalijo svoj stan; zato da lažje ¡smeši in ruši Cerkev). Cerkev diktatorsko upravljajo ateisti — česa takega svet v dveh tisočletjih še ni videl! Vse cerkveno imetje in uporaba cerkvenega denarja — novčičev iz pobožnih rbk — sta pod njihovim nadzorštvbm. Ti velikodušno poklanjajo raznim cerkvenim skladom tudi po pet milijonov rubljev naenkrat, medtem ko odganjajo berača izpred cerkvenih vrat in ko ni mogoče dobiti denarja niti za popravilo puščajoče strehe bednega župnišča.
Duhovniki nimajo v svojih' župnijah nobenih pravic, za zdaj jim je še dovoljena opravljanje obredov, a le znotraj
nika ali stopiti na pokopališče, mora zaprositi za dovoljenje občinski svet.
Po kakšni logiki si je mogoče dopovedovati, da je Uačrtno UNIČEVANJE duše in telesa Cerkve pod vod-
(Nad. na 4. str.)
NIXON Y MOSKVI
RAZGOVORI TUDI O VIETNAMU
— Ne sodite po videzu, temveč sodite pravično!
Evangelij po Janezu, 3, 21.
■ ■■•■■■■»•■»■■■■■■■•■■■■•■■a
Protisovjetski izgredi na Litvanskem
ŠTUDENTJE V TAJNIH ORGANIZACIJAH
F"
Mala litvanska država, ki jo je že Hitler podaril Sovjetom, si jo riato ispet vzel, nakar so si jo znova prilastili Sovjeti, se je minuli teden spremenila v središče zanimanja svetovnega tiska.
Litvanski študent, 20-letni Roman Talanta, ki se je preživljal z delom v neki tovarni v Kovnu, glavnem mestu Litve, se je pretekli četrtek na glavnem trgu prestolnice zažgal in nekaj ur pozneje v bolnišnici umrl. Napravil ie samomor iz protesta proti sovjetskemu preganjanju in zatiranju Lit-vancev.
Po njegovem pogrebu so se razvile velike demonstracije proti Sovjetom, najprej v Kovnu, nato pa še po drugih mestih Litve. Sovjeti so proti tisočim izgrednikom najprej- poslali policijo, ker pa je pri tem izgubil življenje najmanj en policist, so ‘se komunistični veljaki v Kremlju zbali ter so poslali proti Litvancem tkim. „notranje oddelke“, ki jih ima za take slučaje pripravljene sovjetsko notranje ministrstvo. Večina vojakov teh , notranjih oddelkov je iz sovjetskih republik iz srednje Azije in s Kavkaza. Sovjetska oblast naVadno uporablja vojaštvo ene narodnosti proti drugi narodnosti, da tako zmanjša možnost priključitve vojaštva izgrednikom.
Izgredi v Kovnu so bili tako hudi, da
so Sovjeti uporabili proti demonstrantom tudi padalce.
Litva šteje tri milijone prebivalcev, njeno glavno mesto Kovno pa ima 306 tisoč ljudi. Sovjetsko časopisje navadno molči o zgredih znotraj ZSSiR, zlasti če gre za izgrede manjših narodov v državi. Toda litvanski izgredi so bili tako hudi, dh sovjetski tisk ni mogel mimo. Glavnoi litvansko komunistično glasilo Kauno Tiesa je na prvi strani pisalo o Talantovem sammoru in o izgredih, označilo pa je seveda Talanta za „umsko neuravnovešenega in uživa1 -ca mamil,“ kakor to Sovjeti delajo z vsemi, živimi in mrtvimi, ki ise jih hočejo znebiti.
Litvanci so, kakor je znano, lansko leto poslali več spomenic v Kremelj in Združenim narodom, v katerih protestirajo prot; sovjetskemu zatiranju. Spomenice, ki so šle v Kremelj, je podpisalo na deset tisoče Litvancev. Poleg tega so se predvsem študenti, med kh-terimj je močno utrjena narodna zavest in so večinoma globokega verskega prepričanja, začeli zadnje mesece organizirati v tajne protisovjetske organizacije in se povezovati s podobnimi protirežimskimi organzacijhmi sosednjih baltskih in drugih narodov, ki ječijo pod sovjetskim jarmom.

Iz življenja in dogajanja v Argentini
POLOŽAJ SE ZAPLETA
Gospodarski pakt, ki je bil pred kratkim sklenjen med vlado in podjetniki, in naj bi ščitil potrošnike pred povišanimi cenami, se je izkazal za precej ialovega. To se je videlo takoj potem, ko je gen. Lanusse objavil to soglasie, kaiti cene so nepretrgoma rastle zlasti v živilskem sektorju. To je povzročilo nemalo nezadovolistva, še hujše pa ie, da pri ljudeh jemlje zaupanie v vlado.
Kje je vzrok temu? Gotovo v glavnem uri trgovcih, ki se sklepa ne držijo. V veliki meri pa tudi sklepa sploh ni mogoče držati, ker marsikatera živila bi se morala prodajati pod trgovsko kupno ceno. Vlada pa s svoie strani kaj malo stori, da bi trg uspešno nadzirala, da bi vsaj pri tistih produktih, kjer ie to mogoče, cene ostale na prejšnji višini, ali celo padle.
Je pa v vladi sami konflikt. Opazovalci menijo, da gospodarski minister dr. Licciardo ni pristaš omeiitve cen. To sklepajo iz njegove zavrnitve na ponudbo lic. Pavesiia, direktorja Glavne davkarije, ki je predlagal, da bi del inšpektorjev njegove direkcije lahko uporabili za kontrolo živilskih tržišč. Po tem je med obema funkcionarjema prišlo do nasnrotia. tako da se ie celo govorilo o ostavki lic. Pavesiia. Gotovo pa ie to, da se nacionalna in liberalna struia v vladi, kakor smo že večkrat
omenili, še vedno bijeta, in to prav na škodo potrošnikov, ko tako pač ni mogoče podvzeti konkretnih akcij za rešitev položaja.
Tudi politično polje ni kaj bolj razvidno. Ko teorično manjka približno deset mesecev do volitev, še nihče ne ve, kdo bo kandidiral, katere stranke se bodo volitev udeležile, kakšen bo volilni zakon. V tem kaosu radikali vodijo notranje volitve, kjer je zmagal stari vodja dr. Balbin, Peron pa v Madridu urejuje svoje vrste, * V
POPRAVEK
V članku ob 80-letnici p. Bernarda Ambrožiča smo zagrešili par netočnosti, o katerih nas je prosil jubilant za popravek. Tako ni on ustanovitelj Lige katoliških Slovencev, dasi je v tajništvu sodeloval od vsega početka. To napako je že svoj čas popravil sam v članku o zgodovini Lige v Zbmiku Svobodne Slovenije za leto 1956. Tudi ni ustanovitelj revije Misli, res pa njen urednik od tretjega letnika do letos. Prav tako ni ustanovitelj nobenega društva ne fare, kot smo to povzeli iz svoječasnega članka o njem, ki ga je za Ameriško Domovino napisal pokojni p. Odilo. Mi zdaj popravljamo te netočnosti po njegovem načelu: Kjer s« napaka pojavi, tam naj se popravi.
Sovjetska tiskovna agencija Tass je samo s trinajstimi vrsticami omenila prihod severnoameriškega predsednika Nixona v Moskvo.
Na letališču Vnukovo v Moskvi ista ga čakala predsednik sovjetske države Podgomy in predsednik sovjetske vlade Kosygin, medtem ko ga je šef sovjetske partije in prav za prav gospodar Sovjetske zveze Brežnjev pričakoval v Kremlju.
Moskovske ulice, po katerih se je vozil Nixon s svojim spremstvom, so bile mrtve. Le redkokateri pešec se je ozrl za brzečo limuzino, ki so jo spredaj, ob straneh in zadaj spremljali policijski motorji.
Toda, komaj se je Nixon pripeljal v Kremelj, ga je Brežnjev povabil na razgovor, ki je trajal dve uri Razgo-varjala sta se sama, vsak s svojim tolmačem.
Moskovska televizija je o prvem Ni-xonovem razgovoru z Brežnjevom objar vila, da le-ta „predstavlja začetek razgovorov o vprašanjih, ki so odločilna za nadaljnji razvoj ameriško-sovjetskih odnosov“. Televizijska postaja je dodala, da „sta razpravljala tudi o kritičnih mednarodnih problemih.“
Nixon je po svojem prvem stiku z Brežnjevom izjavil „Ker ise razgovar-jamo kot enakopravni, imamo priliko, da ustvarimo pravo mimo sožitje“ med ZDA in ZSSR.
Nixon ima v načrtu ostati v ZSSR. do konca t. m., nakar se namerava 31-maja podati na kratek obisk v Varšavo, 1. junija pa se vrniti v Washington.
Na poti iz Washingtona v Moskvo se je Nixon za 36 ur ustavil v Salzburgu, kjer je ;mel razgovore z. avstrijskim ¡socialističnim predsednikom Krei-skym. Avstrijska policija je dovolila levičarskim avstrijskim študentom demonstrirat; v Salzburgu, toda pred Ni-
Pod gornjim naslovom je Vane Ivanovič v prvi letošnji londonski Review of the study centre for Yugoslav affairs objavil zanimiv članek o razvoju v komunistični Jugoslaviji, o krizi, ki jo trenutno preživlja in o posledicah, ki jih bo imela za njen nadaljnji obstoj ali neobstoj in za celoten geografski prostor, v katerem se Jugoslavija nahaja.
Ivanovič med drugim ugotavlja, da je „federalna jugoslovanska država za svojo fasado močno krhka. Gospodarska decentralizacija in delavsko samoupravljanje sta povzročila, da je zraslo osem ločenih piramid partijske, oblasti. Vladajoče skupine so osredotočene okoli ‘struktur šestih jugoslovanskih republik (Srbije, Hrvatske, Slovenije, Bosne-Hercegovine, Makedonije in črne gore) in dveh avtonomnih provinc...“
Nadalje po Economistu nav*aja: „Noben partijski vodja v Jugoslaviji danes ne more več za dolgo obstati, če vsaj na videz ne kaže svojim tovarišem Srbom, ali Hrvatom ali Slovencem ali komurkoli, da se poteguje za njihove narodne interese, kakor tudi za interese celotne Jugoslavije. Jugoslovani mislijo o sebi najprej kot Srbi, kot Hrvati, kot Slovenci, itd., in šele potem kot Jugoslovani. Tisti politiki, ki so pred več leti odšli v. Beograd in tam preživeli
xonovim prihodom. Iz vse Avstrije in iz bližnje Zahodne Nemčije se je avstrijskim komunističnim študentom posrečilo zbrati na demonstraciji približno 6.000 razgrajačev.
Ko je Nixon priletel na salzburško letališče, je dobro uro pred tem avstrijska policija pregnala iz bližine 200 študentovskih demonstrantov. Zanimivo pri teh protiameriških demonstracijah je bilo dejstvo, da jih je vodil 28-letni sin avstrijskega predsednika Peter Kreisky, vodja tkim. Social-de-mokratskega odbora za Indokino in drugih levičarskih skupin. Peter Kreisky je doslej že večkrat demonstriral proti svojemu očetu odn. njegovi vladi.
Vse svetovno časopisje je minule tedne, zlasti pa še zadnje dni pred Ni-xonovim odhodom v Moskvo popisalo brez števila strani o pomenu, namenu in usodnosti Nixonovega potovanja v ZSSR, podobno, kakor se je pred nekaj meseci razpisovalo pred Nixonovim obiskom v Pekingu.
Nixonova okolica, predvsem njegov svetovalec Kissinger, pa je z napovedmi zelo skopa. Kissinger je samo izjavil, da se bo Nixon v Moskvi razgo-varjal o problemih razorožitve, o trgovini, o vesoljskem sodelovanju med ZDA in ZSSR, o evropski varnostni konferenci in o drugih važnih problemih. Nihče ne dvomi, da se bo velik del razgovorov tikal vietnamskega vprašanja, problemov Bližnjega vzhoda in z njimi v zvezi Sredozemlja.
Vsi pričakujejo, da bo Nixon storil vse, da si bo zagotovil sovjetsko dobrohotnost v vietnamskem problemu, ki je trenutno najresnejši za ZDA, nihče pa ne pričakuje dramatičnih posledic tega obiska. Iz končne skupne izjave bo marsikaj razvidno, za tajne sklepe takih konferenc pa javnost izve itak vedno šele potem, ko; jih že vidi izvajati
večino svojih karier, se sedaj pritožujejo, da nosijo na sebi pečat centralizma in da nanje sumljivo gledajo v njihovih republikah. Tisti politiki pa, ki so ise povzpeli in žačeli napadati preveliko centralizacijo- v vladi in ekonomiji, so sedaj junaki pri svojih narodih.“
Ivanovič nato ugotavlja, da ostaja Jugoslavija zrahljana, tudi če bi posameznim narodom uspelo, da bi živeli v harmoniji... ‘Poleg njene šibke ekonomije, je tudi njen obrambni potencial, tako v moštvu kakor v orožju, ki ga sama producira ali ki ga more kupiti zunaj, komaj zadosten za ohranjevanje obstoječega reda znotraj; države in povsem nezadosten za obrambo pred zunanjo intervencijo.
Sleherno rušenje njene rahle gospodarske strukture in nezanesljivi kompromisi med republikami bi pomenili zaskrbljenost ne samo njenih sosedov in Zahoda, temveč tudi ‘Sovjetske zveze. Za sovjete je treba pričakovati, da se bodo gotovo zavarovali pred možnimi učinki anarhije v Jugoslaviji.
Dva dodatna elementa nereda sta se pojavila v zadnjih mesecih. Fašistični hrvaški ustaški elementi v Nemčiji, ki jim gre za ločitev Hrvatske od Jugoslavije, so se začeli presenetljivo nagibati k Sovjetom, kar vse sovpada z
Mednarodni teden
Umski zmedenec 33-letni Toth, madžarski begunec, ki je iz Avstralije prispel pred več tedni v Rim, je minulo nedeljo v baziliki sv. Petra močno poškodoval s kladivom svetovno znano neprecenljivo Michelangelovo umetnino, kip Pieta. Italijanska policijh je dolgolasega in bradatega nesrečneža zaprla. Vatikanski strokovnjaki so izjavili, da bo možno kip restavrirati, „ne bo pa nikdar več cel“. Kip bodo takoj pol popravilu postavili pod vitrino z nepro-bojnim steklom.
Ameriški bombniki silovito bombar-drajo severnovietnamska petrolejska skladišča, železnice, ceste in druge važne objekte, okoli Hanoja in po drugih industrijskih (središčih. Kljub blokadi in bombardiranjem se komunistična ofenziva proti jugu ni zmanjšala, dasi se jo je južnovietnamski vojski posrečilo sko-ro ustaviti na vseh bojiščih. Ameriška vojaška obveščevalna služba je ugotovila, da nameravajo Kitajci (spet poslati v severni Vietnam do 60.000 svojih delavcev, ki naj bi sproti popravljali od ameriških bomb poškodovane železnice, ceste in mostove.
V ZSSR si bodo morali vsi partijci, ki jih je, kakor računajo, 14 milijonov (komaj 6% celotnega prebivalstva ZS-SiR), v prihodnjih dneh obnoviti partijske izkaznice. Partija je obnovo izkaznic označila za „dokaz lojalnosti partijskim načelom“.
UNCTAD je minulo nedeljo zaključila svoje dolgo (časno) zborovanie v čilskem Santiagu. Tik pred zaključkom so izglasovali nekaj zvodenelih resolucij, med njimi resolucijo o „nujnosti pomoči 25 najrevnejšim državam“. Nekateri delegati tkzv. tretjega sveta so označili „bogate kapitalistične in socialistične države za egoistične“, šestčlanska Maocetungovh delegacija le zadnio isejo UNCTADA prespala zavita v temnomodre kimone, na svojih' sedežih v zadnji vrsti v dvorani.
Sovjetski obrambni minister Greč1ro je bil na kratkem obisku v Egiptu in Siriii, tik pred Nixonovim prihodom v Moökvo. Po Grečkovem odhodu je egm-čnasko časopisje spet začelo gonjo proti ZDA in Izraelu.
Italijanski komunistični teroristi so pretekli teden na milanskih ulicah ubili dr. Luigija Calabresija, enega vodilnih italijanskih policiiskih izvedencev za boj proti komunistični gverili. Pogreba se je udeležilo več desettisoč meščanov.
Komunistična Kitajska je, kakor poroča japonsko zunenje ministrstvo, razdelila od 1953 do 1971 4-400 milijonov dolarjev posojil komunističnim in nekomunističnim državam. Tretjino te vsote je dobil Severni Vietnam, Pakistan 309 milijonov, Tanzanija in Zambia skupaj 476 miljonov, Indonezija 123 milijonov, Burma, Ceylon, E-gipt, Alžir in Abesinija pa vsaka med 80 in 90 milijonov dolarjev. Vsa ta posojila so bila brezobrestna.
nenadnim porastim njihove prosperi-tete in njihove propagandne dejavnosti. Istočasno so bivši kominformistični simpatizerji v Jugoslaviji v Moskvi spet dvignili glave in zahtevajo obnovo centralistične kontrole v Jugoslaviji.
Ta dva razvoja, prvi za razbitje Jugoslavije, drugi pa za obnovljen centralizem, sta bila povzročena za oslabitev sedanjih Titovih poskusov za rahlejšo, vendar še možno jugoslovansko povezavo. Sočasnost obeh smeri razvoja vsekakor ni slučajna. Menim, da sovjetski vodje islutijo, da se Jugoslavija bliža morebitni nasilni spremembi. Svoje interese bodo vsekakor hoteli zaščititi tako, da se povežejo z edinima dvema silama, ki sta trenutno zmožni zrušiti Titovo Jugoslavijo in ju tako ohranijo pod svojo kontrolo.
Da bodo to dosegli, ise bo moralo sovjetsko gospodarstvo raztegnili nepretrgoma od Moskve; do italijanske meje in do Sredozemlja, s popolno dominacijo ali več majhnih držav ali novo nastale. kontrolirane jugoslovanske unije. To je mogoče- doseči, bodisi da dopustijo, da se notranji razvoj sprevrže v notranji nered, nakar bodo gotovi posamezniki „zaprosili za bratsko pomoč“ in bi jih Moskva nato priznala kot novo vlado, ali pa z incidenti, ki bi jih povzročili Bolgarija in Albanija...
■Učinke sovjetske intervencije v Jugoslaviji je možno razdeliti na dva dela: na- notranji- razvoj v državi in na učinke na Zahodno Evropo in sredo-
zemske dežele Afrike in Azije ter tako, neizogibno, na ZDA.
O učinku na Jugoslavijo je mogoče na kratko razmišljati. Nastale bodo ali majhne države, glasno nacionalistične in med seboj si nasprotne, vse skupaj pa, ali vsaka posebej servilna Mo skvi, ali pa bo nastala unitarna država, katere odnosi do Sovjetske zveze bodo podobni sedanjemu bolgarskemu modelu.
Če bi povratek v sovjetski tabor cele Jugoslavije ali katere koli državice, ki bi nastala ob njenem razbitju, pomenil samo nov dodatek nekaj milijonov ljudi sovjetskemu bloku, ali pa prav malo več, tedaj v sedanjih razmerah prav gotovo ne bi nihče izven Jugoslavije mignil z mezincem proti takemu razvoju.
Toda zahodne države si ne morejo dovoliti dejanske vzpostavitve sovjetske moči pred vrati Trsta ter padca spet nove države, tokrat vodilne „nevezane države“, v vzhodni blok. Z enim samim korakom bi si ZSSR zagotovila trden temelj v vzhodnem Sredozemlju, ob robu Zahodne Evrope in NATO ter bi morda lahko celo paralizirala oba tako v vzhodnem Sredozemlju kakor na Bližnjem vzhodu; (Pritisk na Grčijo bi očividno narastel. Turčija, že itak nesiguma in slabotna, ki lahko kmalu stopila na jugoslovansko pot. Izrael in Ciper bi bila izolirana, Egipt in druge arabske dežele, zlasti tiste ob sredozemskih obalah, bi bile brez moči na-
sproti sovjetski politiki. Kaj bi bilo potem z Malto, Italijo ali celo Španijo?
Zahodna Evropa sama po, sebi je trenutno še vedno abstraktna ideja in ne velesila, ki bi jo bilo mogoče jemati kot tako v poštev. Njene posamezne države so vse izgubile vpliv, ki sol ga nekoč imele in še niso našle poti, po kateri bi znova postale iskupaj velesila v modernem smislu. To se ne bo zgodilo, dokler ne bo, po britanskem vstopu v SET, Zahodna Evropa postala gospodarska celota; dokler ne bo, po vzpostavitvi rednega finančnega sistema, dosegla unificirano finančno politiko in končno, dokler ne bo še imela enotne, neodvisne in močne samo-obrambe.
Dasi bi morda posamezne zahodnoevropske države hotele in bi tudi mogle v večji ali manjši meri protestirati proti vzpostavitvi sovjetske sile v vzhodnem Sredozemlju, pa bi Zahodna Evropa kot celota ostala samo kot gle-dhlec, če bi prišlo do zgoraj omenjemh dogodkov pred ustvaritvijo združene Evrope.
Ameriška javnost se, kakor je kaz-no, za dogledno bodočnost ne bo zanimala spet postati stražnik, ki bi pazd na red po vsem svetu. Nobena ameriška vlada se v dogledni bodočnosti ne bo odločila, da bi poslala svoje vojaške oddelke tisoče kilometrov daleč v kakršno koli gverilsko vojskovanje (in Jugoslavija je takšen teren par excellence za vsakega, ki bi se vmešal vanjo).
(Nadaljevanje na 3 str.)
Poljska odgovarja Nemčiji
Poljska komunistična vlada, ki je nestrpno, podobno kakor sovjetska, čakali na zahodnonemško ratifikacijo leta 1970 sklenjenih pogodb med zahod-nonemškim socialističnim predsednikom Brandtom in Varšavo ter Moskvo, je bila nemalo preseneečna nad skupno izjavo, ki sta jo tik pred ratifikacijo izdala Brandt za vlado in Barzel za kr-ščansko-demokratsko opozicijo.
V izjavi oba politika izjavljata, da je treba omenjene pogodbe smatrati samo kot „modus vivendi med Zahodno Nemčijo in Poljsko in Zahodno Nemčijo in ZSSR“ in da „ne predstavljata zakonite podlage za sedanje meje.“
Zaradi te izjave se je v Varšavi sestal na dvodnevno tajno zasedanje poljski CKKP ter je: nato poljska uradna agencija PAP, po ukazu partijskega vodstva, objavila, da za Poljsko „pogodba pomeni dokončno nemško prizna-
nje sedanjih poljskih meja. Samo tako je možno govoriti o normalizaciji odnosov med Poljsko in Zahodno Nemčijo.“
Objavo agencije PAP je ponatisnilo vse poljsko časopisje na prvih straneh ter je varšavski večemik Express Wie-czorny poleg tega zapsal, da je „Brand-tova in Barzelova deklaracija neveljavna v luči mednarodnih zakonov“.
Sovjeti so po koncu druge svetovne vojne podarili Poljakom ok. 70.000 kv. kilometrov nemškega ozemlja vzhodnega dela Nemčije), medtem ko so si sami odrezali podoben kos poljskega ozemlja. Poljski komunisti doslej niso še nikdar od sovjetov zahtevali vrnitev poljske zemlje, kakor tudi niso vzhodnonemški komunisti doslej še nikdar od Poljakov zahtevali vrnitev nemške zem-lie. Za nemško zemljo se bori samo zahodnonemška vlada.
Jugoslovanska kriza in Sretlozemlje
AÑO (LETO) XXXI. (25) No. (štev.) 21
BUENOS AIRES
35. maja 1972
ESLOVENIA LIBRE

•■■■••■•••■■■•■•■■■■■■•■■■■•■■■■■■■»■I ■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
■•»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■«■■■■a
Smrekov otok
Svetovno mnenje se od časa do Sasa z zgražanjem ozira na sporadične izbruhe nasilja, na razne ekstremistične napade in umore, pa tudi na vojne, napovedane ali podtalne, ki zahtevajo številne človeške žrtve. Obsodbe nasilja, ki jih ob takih prilikah opažamo in zasledimo s strani vseh odgovornih krogov, Cerkve, vlad in človečanskih organizacij, so le dokaz da medsebojno sočutje še ni zamrlo, da je ljubezen do bližnjega, in pripravljenost v sili mu pomagati, še vedno živa v človeštvu.
Lahko pa tudi stalno opažamo v časopisju, in družbenih občilih sploh, umestne in neumestne proteste raznih skupin in organizacij, proti posameznim primerom, dokazanim ali ne, ostrega nastopanja držav in varnostnih organov teh vlad. Ne gre tu za opravičevanje nasilja — to je izključeno. Priznati pa je treba, da so večkrat oblasti prisiljene, da sežejo po trših ukrepih, da lahko zajamčijo mir in svobodo, da obvarujejo prebivalstva pred in-diskriminiranim nasiljem.
Opozorili pa bi tu na gonjo, ki jo večkrat opazimo s strani „človekoljubnih organizacij“, ki pa je naperjena izključno le na eno plat. Take organizacije in njihovi protesti napadajo izključno prekrške, ali včasih le močno nastopanje demokratičnih zahodnih vlad, trmasto pa molčijo o nasiljih in grozodejstvih, ki se godijo, stalno in brez presledka, pod komunističnimi režimi.
Res ni na zahodu vse tako, kot bi moralo biti. A ne smemo pozabiti na tisto drugo plat zvona, na trpljenje v ječah in taboriščih, ki ga še danes junaško prenašajo tisoči in tisoči. Ne smemo pozabiti da je moderno nasilje koncentracijskih taborišč uvedel Stalin v Sovjetiji, na težke primere v sovjetskih satelitih, ne na kitajske ječe, niti na Goli otok. In končno, vedeti moramo tudi resnico Smrekovega otoka, o katerem „človečanske organizacije“ nočejo ničesar slišati.
Vzemimo to pot ta primer kubanskih ječ, ker prav v zadnjem času Kuba skuša zavzeti vodilno mesto v protestnem gibanju za človeške pravice. In vendar odkar je zavladal kubanski komunistični režim, so zakraljevale širom in okrog karibskega otoka ječe, v katerih trpijo in umirajo tisoči junaških Kubancev, ki še ljubijo svobodo in človeško dostojanstvo.
Tajni dokument, ki se ga je posrečilo iz Kube pretihotapiti na svobodo sredi leta 1970, in katerega je podpisalo 48 pripornikov, je bil prvi krik, ki je potrdil, kar je dotlej svobodni svet le domneval. Za tistim dokumentom, ki razgali vso zlaganost kubanske rdeče svobode, so sledile še druga potrdila.
Vsa ta potrdila pa govorijo o strašnem trpljenju, o silnem mučenju, ki ga prenašajo priporniki. Pretepanja so na dnevnem redu; pridejo obdobja, ko stražarji za vsak prekršek streljajo vsevprek, in so uboji zares številni. In to ne le na Smrekovem otoku (Isla de Pinos), temveč tudi v havanski “La Cabana” in v kaznilnici Boniato.
Jetniki so večkrat natrpani v zapore v tolikšnem številu, da ne morejo vsi istočasno ležati. Prisilno delo je najhujše, kar je na tem področju videla Amerika, in jo prekašajo morda le stalinska koncentracijska taborišča.
Nedavno poročilo, ki kliče svobodni svet na pomoč pravi: „Mraz, lakota in spanec, ter stalna nesnaga, sta nas pripeljali do konca; bolezni so se razpasle, da jih ni videti konca: jetika, gripa, neumonija, celo gobe, nas preganjajo in rušijo zadnje sile. Zdravniška pomoč pa sploh ne obstaja. Zaradi neznosnega trpljenja so številni duševno popolnoma onemogli. Te so zdravili z uspavalnimi pilulami in elektrošokom. A brez vsake mere: deset, dvanajst elektrošokov, tako da so od nečloveškega zdravljenja dokončno zblazneli...“
Naša mladina
O naši zdomski mladini smo v zadnjem času slišali in brali nekatere sodbe, ki niso_ točne. Tako smo npr. brali trditve, da se nam je mladina oddaljila, da se nam je izgubila in je zato sploh nimamo; da se mladina ne počuti posebno dobro v naših domovih, da razmeroma malo dela in ni dosti zastopana v vodstvih domov in organizacij. Dalje smo brali obtožbe na račun slovenske skupnosti, da ni za mladino dovolj zanimanja, da smo jo odbili in potisnili v tuje okolje, da nismo vzgojili intelektualnega riaraščaja, da mladi ne govorijo na sestankih, da se mladim ne nudi možnosti za delo in udejstvovanje, itd.
Alj je to govorjenje in pisanje v skladu z dejanskih stanjem? Ali je ta črnoghJa slika resničen izraz našega mladinskega položaja? Ali slovenska skupnost res ni ničesar storila za našo mladino ?
Naše slovenske šole delujejo že nad 30 let. Na tisoče slovenskih otrok je šlo skozi te šole. Velika četa učiteljev, učiteljic in katehetov že nad 20 let soboto za soboto brezplačno poučuje našo ml&dino v materinem jeziku. Udarec v obraz temu požrtvovalnemu učiteljstvu je govorjenje, da se za našo mladino nihče ne briga in zanjo nihče ničesar ne napravi. To slovensko šolstvo v tujini je ena najbolj svetlih strani naše emigracije in bo prišlo v slovensko zgodovino kot dokaz naše ljubezni in velike iskrbi za ohranitev slovenstva.
Kaj pa je bilo storjenega za vzgojo našega intelektualnega naraščaja? Imamo dva srednješolska tečaja, Rožmanov zavod, Baragovo mjsijonišče v La-nusu, slovenski oddelek ukrajinske uni-vreze. Slovenski vseučiliščniki imajo svojo organizacijo (SKAD), svoje tečaje in študijske dneve, na katerih se pripravljajo na javno delo.
In našj slovenski domovi, katere druge emigrantske skupine občudujejo in nam jih zavidajo, ali niso bili zgrajeni prvenstveno za mladino, ali niso dokaz skrbi slovenske skupnosti zr. mladino ?
Ali vse to delo res ni imelo nobenega uspeha? Poslušajmo tiste, ki redno obiskujejo slovenske domove in slovenske prireditve, posebno mladinske, kaj pravijo o slovenski mladini. Lahko rečemo, da skoraj soglasno ugotavljajo, da je — zlasti v zadnjih letih — povsod mnogo, res mnogo naše mladine. Tudi poglejmo odbore naših organizacij in
domov. Skoraj povsod sede poleg starejših tudi mlajše moči, ponekod je ž-: kar precej mladih odbornikov, ki nimajo niti 20 let- — Mladinski dnevi se vrste eden za drugim po naših domovih in kot njihova krona je vsako leto velik skupen mladinski dan na Pristavi. Imamo tudi mladinske pevske prireditve, pevske festivale. Na odrih po domovih nastopa po veliki večinj samo mladina.
Tudi na 'intelektualnem področju so lepi uspehi. Že lepo število let izhaja Mladinska vez, v katero pišejo sami mladi; dijaki Rozmanovega zavoda :z-dajajo Zavodarja; abiturienti srednješolskega tečaja izdajajo vsako leto svoj almanah (kdor je prebral lhnskega z naslovom „-Samostojna svobodna Slovenija“, je moral biti kar presenečen nad zrelostjo in zavednostjo našega inteligenčnega naraščaja). Iz vrst naše mladine so izšle pesniške zbirke. Mladi pišejo članke v naše časopise, revije, v Zbornike Svob. Slovenije. V uredništvih naših listov je več mladih ljudi (glavni urednik Svobodne Slovenije spada med mlado generacijo). Mladi nastopajo kot predavatelji in govorniki na prireditvah. Lepo število abitu-rientov slovenskega srednješolskega te čaja že poučuje v njem kot profesorji.
Jasno in razumljivo pa je, da je način dela te naše mladine dostikrat drugačen, kot smo gU bili navajeni doma- Simo pač v drugih razmerah in drugih časih.
Naj navedemo še en zgovoren dokaz, da mladine nismo izgubili. To so bili sestanki pisatelja Karla Mauserja s slovensko mladino. Blizu 700 fantov in deklet se je udeležilo posebnih sestankov za mladino, na katerih je prišlo do prisrčnega in odkritega razgovora med pisateljem in mladino. In Mauser je pribil: „Lahko ste veseli v Argentini, da imate toliko dobre in nardno zavedne mladine. Ni vam treba imeti iskrbi za prihodnost.“
‘Nočemo s tem reči, da ni nobenih problemov v zvezi z našim mladinskim vprašhnjem. Smemo pa reči, da nikakor ni na mestu pesimizem in zlast; ne krivično obsojanje starejše generacije in sploh vse slovenske skupnosti, češ da ni za mladino ničesar storila. Res na je, da bi se dalo doseči še kaj več, ko bi vsi poprijeli in pomagali reše-mati naš mladinski problem — ne samo z nasveti, ampak s konkretnim delom.	i !*T1
Partija ne ve kako, ne kam
V začetku maja je bilo v Ljubljani zasedanje Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Debatirali so zlasti o stabilizaciji, gospodarstvu, delavski udeleženosti v vodstvu, socialnih razlikah itd. Istočasno so se slični kongresi vršili tudi v Zagrebu in Beogradu. Videti je, kot da se hoče partija v Jugoslaviji, po zadnji krizi in čistkah, ki so ji sledile, utrditi svoj položaj tudi v majavi gospodarski politiki.
Da stvari ne stoje tako kot bi morale, in še daleč ne tako, kot si jih partija želi, je očividno. V ljubljanskem Delu je ob zasedanju Vlado Jarc uvodno zapisal: „Dosti bolj kot doslej bi moralo nrodirati v nas same snoznanie, da je od vsake gospodarske odločitve odvisen splošni gospodarski položaj, na kateri koli ravni je že ta odločitev sprejeta. Res pa je, da so zdaj še vedno take razmere, da padajo poglavitne odločitve zunaj združenega dela, v državnih in drugih organizmih. Gre za to, da se te 'razmere spremene, da dobe
Ko torej ob mnogih prilikah obsojamo nasilje, socialne razlike in krivice po svetu, ne pozabimo tudi Smerekove-ga otoka, tistih tisočev, ki jih komunistični režimi tirajo v pogubo, trpljenje in smrt, iz enega edinega vzroka: ker ljubijo svobodo, ker niso pripravljeni odstopiti od svojih načel. Tistih načel, ki jih ti brezbožni režimi načrtno teptajo. %
Mensaje de la fiesta patria
Como todos los años la fiesta patria del 25 de mayo nos hará volver los ojos al pasado. A esos días en que los patriotas de las Provincias Unidas de! Río de la Plata decidieron tomar en sus manos los destinos de estas tierras.
Los acontecimientos de la Revolución de Mayo y sus hombres, que forjaron en 1810 y en los aciagos años que le siguieron, la grandeza de la Nación Argentina, encierran para las generaciones presentes un hondo significado y un positivo mensaje.	....
No era fácil en los momentos de crisi e incertidumbre, tomar una resolución franca y valiente. Sin embargo los patriotas como Saavedra, Paso, Moreno y tantos otros, sobreponiéndose a las ocasionales divergencias, marcharon unidos hacia la meta común que se han fijado.
Siguiendo'su ejemplo también nosotros, en estos momentos difíciles para la patria, debemos renunciar, todos y cada uno, a nuestras aspiraciones personales, y luchar juntos por el ideal común de la paz y la grandeza de Argentina.
Narodni praznik in njegov nauk
Ob argentinskem narodnem prazniku 25. maja obrnimo oči kakor vsako leto v preteklost, v tiste dni, ko so se rodoljubi Združenih provinc ob Rio de la Plata odločili, da vzamejo usodo dežele v svoje roke.
Dogodki tiste majske revolucije in liki tistih ljudi, ki so v letu 1810 in v težkih naslednjih letih gradili veličino argentinske države, vsebujejo globok smisel in koristen nauk za sedanje generacije.
Ni se bilo lahko jasno in junaško odločiti v tistih kritičnih in negotovih trenutkih. Vendar so rodoljubi kot Saavedra, Paso, Moreno in še toliko drugih skupaj korakali proti končnemu cilju, ne glede na slučajne različnosti mnenj.
Tudi mi se moramo po tem zgledu in v teh težkih časih za Argentino odpovedati naših osebnim željam in se boriti skupaj za skupne ideale— mir in veličino Argentine.	----
KOROŠKA
Ponovni napadi na Slovence
delo in delavec mesto, ki mu gresta po ustavnih dopolnilih, saj je to naposled smisel naše revolucije. — Boj za tak delavčev položaj pa je stvar Zveze komunistov. Zaradi njega je delavska. Vprašanje, ki se vsak dan sproti odpira: kako. Ta večni kako.“
Ni čudno, da partija obupuje nad svojim položajem, ko obupuje nad delavstvom. France Popit, predsednik CK ZKS je na zasedanju 8. maja priznal-„Ne manjka nam toliko intelektualnih moči in znanja kot sposobnih in pogumnih ljudi za uresničevanje programov.“
A kaj je partija dala delavstvu, da bi to sedaj zaradi nje šlo pobirat kostanje iz žerjavice? Položaj, v katerem se nahaja slovenski delavni človek, sam dosti zgovorno postavlja dejstva v odgovor na to vprašanje. Poglejmo le glede plač. Popit sam je v istem govoru jecljajoče priznal:
„Vprašanje osebnih dohodkov. Res da smo z družbenimi in samoupravnimi soorazumi o delitvi dohodka in osebnih dohodkov napravili začetni korak, da bi odpravili velike razlike, ki niso uteme-liene z razlikami v delovnem prispevku. Nimamo pa še celovitejše analize, na podlagi katere bi dobili vpogled v celotne učinke, dosežene na temelju družbenega sporazuma pri globalnem gibanju osebnih dohodkov, pri stimulativnem instrumentiranju delitve v odnosih, ki se v teh osnovah razvijajo v organizacijah.“ Z drugimi besedami:
Koroški Slovenci so zadnje čase znova doživeli več udarcev s strani nemške javnosti. Kakor je sicer vpeljava dvojezičnih napisov v številnih vaseh sama po sebi pozitivna stvar, saj je predstavljala dolgoletne zahteve, je tudi res, da je bila poteza izvedena, ne da bi odgovorni vladni krogi za to sploh vprašali za mnenje prizadetih, t. i. koroških Slovencev.
Poleg tega pa je ta poteza, ki pravzaprav samo izpolni očitne pravice narodne manjšine, naletela v protislovenski javnosti na hud odpor, razne stranke, med njimi tudi DeVP. Tako se je tudi zgodilo, da je Volkszeitung, glasilo OeVP (Avstrijska ljudska stranka)
22.	aprila prinesla sliko pod naslovom „Story von den neuen Tafeln“ (Zgodba o novih napisih), kjer se na nekvalificiran način spravi na koroške Slovence. Volkszeitung pa je glasilo iste OeVP, ki ie leta 1955 podpisala državno pogodbo, v kateri so zajamčene Slovencem osnovne pravice, in je vsaj tedaj ni smatrala za listek papirja, katerega nimaio za obvezen dokument.
Koroški slovenski list „Naš Tednik“
partija svojih obljub o odpravi socialnih razlik v plačah še zdaleč ni izpolnila.
Popit tudi priznava, da je „vključevanje delavcev v neposredno stabilizacijo še vedno nezadostno“. Da je samoupravljanje le prazna fraza prizna, ko pravi: „Temeljno težavo v naših gospodarskih gibanjih povzročajo trenutno razmere v proizvodnih odnosih, kjer je dejansko odločanje o sredstvih in o poslovni politiki še v precejšnji meri zunaj neposrednega delavskega vpliva in delavske kontrole in pod močnim vplivom administrativno regulativne logike.“
Za konec je seveda Popit moral opozoriti, da se v bistvu položaj ne bo spremenil, kajti temelja resnični rešitvi, t. j. podelitve vsaj nekoliko večle svobode ljudem od strani partije ni pričakovati.
„Mislim,“ je dejal Popit, „da ne smemo nasedati navidezni demokratičnosti in protisocialističnim silam odpirati preko komunikacijskih sredstev široko možnost, da bi vnašale med množice preplah ter nesocialistične in protisamoupravne, se pravi nedemokratične težnje.“ Seveda mora zaključiti svoj ogovor z opevanjem boja za „svobodo delovnega človeka“. Tistega delovnega Slovenca, ki ga partija zasužnjuie ze skoraj tri desetletja, in ki bo res nekoč z lastnimi silami dosegel svobodo in se otresel rdečega jarma.
ob tem komentira: „Ne moremo verjeti, da stranka ta spodrsljaj lista krije... Odgovorni časnikar ima polno pravico, da zbere vse argumente proti vladnim načrtom, nima pa pravice ščuvati množic proti vladi, če je ta samo noskusila izpolniti del državne pogodbe. Kliše v Volkszeitung pa zavestno in zlonamerno gre pot napihovanja sovraštva in diskriminacije.“
Tudi ob majskih proslavah
Napadi na Slovence so se ponovili tudi v četrtek. 11. maja, ko sta bili v Velikovcu in Pliberku večji slovesnosti v spomin majniških dogodkov leta 1919 ter 1945. časopisje je sicer pisalo, da so potekle „brez protislovenskih izpadov“. a resnica je drugačna.
Tako ie šolski svetnik Karel Stu-kovnik. ki je govoril v Velikovcu na grabu Hansa Steinacherja, dejal: „TTn-ser Schwur sei allezeit: Kärntpp deutsch, frei und ungeteilt!“ (..Nai bo ’-«čna naša prisega: Koroška je nemška. svobodna in nedeljena.“) Stukov-mk nač nadaljuje v tonu. kot ga je poudarjal leta 1970 list „Ruf der Hei-^at‘.‘ ki je enostavno zahteval genocid slovenske manjšine.
Tudi v Pliberku se stvar ni bolie iztekla. Tu je govoril bivši borec Klinge. Niegov govor je na magnetofonski trak snemal prisotni poročevalec „Nagega tednika“. Ker nekaterim „bram-hoveem“ očividno ni bilo po volji, da bi iavnost. zvedela, kaj se tam govori, so na slovenskega časnikarja navalili naiprei besedno, potem na dejansko, mu pretrgali kabel za mikrofon, ranili v roko in končno izgnali.
Matična Slovenija pa ob tem kaj malo ali nič ne stori. Partiii so slovenski narodni interesi — zadnja briga.
„NORMALIZIRANI“ ODNOSI
Jugoslovanska uradna agencija „Tan-mg“‘ ie objavila minuli teden, da bo iugoslovanski komunistični diktator Tito v zbčetku junija obiskal Moskvo. Poročilo nravi, da bo vrnil obisk Brež-nievn, ki je bil v Beogradu lansko leto.
Opazovalci razvoja v komunistični Jugoslaviji in odnosov med Moskvo in Beogradom ugotavljajo, da Tito odhaia v Moskvo takoj po Nixonovem odhodu iz ZSSR in da so odnosi med obema državairia trenutno najbolji po sovjetskem vdoru v češkoslovaško leta 1968. Takrat je Tito obsodil sovjetski vojaški poseg v češkoslovaško, po obisku Brež-njeva v Beogradu lansko leto pa so se stiki med Moskvo in Beogradom stopnjevali in se povsem normalizirali.