Dom V Ljubljani, 25. januarja 1939 jub leto 52 • Šiei). 4 Naša družina se vecm Mesec januar je že od nekdaj posvečen širjenju dobrega tiska, pred vsem našega »Domoljuba«, pa tudi »Bogoljuba«, >Sloven-ca« in »Slovenskega doma«. Propagandni oddelek teh listov si je nadet težko nalogo, da organizira delo za širjenje katoliškega slovenskega tiska po celi deželi tako, da bomo čim prej dosegli dan, ko bomo lahko rekli: V Sloveniji ima vsaka katoliška hiša katoliški časopis, vsaj tednik, če že ne dnevnika! Marsikomu, ki velikanskega vpliva tiskane besede na bralce še ne pozna, se morda vii čudno, ali celo sumljivo, češ, le čemu se toliko ženejo za nove naročnike. Za naš denar jim je! Marsikdaj mora celo eden ali drugi naših zastopnikov slišati krivičen očitek, da dela za dober tisk le radi tega, ker je za to dobro plačan. Kolika zmota! Vedno znova moramo poudarjati, da časopisje zlasti pri tako majhnem narodu, kot smo Slovenci, ne prinaša lastnikom nikakega dobička. To velja za časopisje, ki ga izdajamo mi, katoličani, pa i ud i za časopisje, ki ga izdajajo Kvoltodoniisleci, komunisti ali kdorkoii! Vsakdo, ki hoče danes svoje nazore uveljavljati in širiti v javnosti, ve, da l>o to najlažje dosegel s pomočjo časopisa, ki ga dan za dnem, teden za tednom pošilja med tisoče bralcev in jih polagoma, v vabljivi in lahki obliki, neredko celo tako, da sami ne čutijo pridobiva za stvar, ki jo časopis širi in zagovarja. Komunistu in svobodomiselcu se ne zdi škoda denarja, ki ga mora dodajati zaradi primanjkljaja pri časopisju. Pripravljen je pošiljali svoj list celo zastonj, samo da doseže svoj namen, da kupi dušo bralčevo da ga prepoji b svojimi nazori in da ga odtegne vplivu vere in Cerkve. Ce bi mi katoličani stali križem rok in čakali, kdaj bodo nasprotniki nehali rušiti s svojim tiskom Cerkev in vero, bi bili podobni gospodarju, ki mu gori slrelia nad glavo, pa ne stori ničesar, da bi ogenj pogasil. Katoličani boino obdržali svoje postojanke in razširili svoj vpliv med narodom le tedaj, kadar bomo mogli biti svojim sovražnikom kos v vsakem oziru »lasti v podjetnosti, brihlncsti in borbenosti. 'a Pa se najbolj očitno kaže zlasti v tem, če znatno nasprotniku postaviti v obrambo pred napadi svoj katoliški tisk, ki je po številu in lK> vsebini tako močan, da nihče ne more Preko njega. Zato pa ne sme biti nobena žrtev prevelika, kadar gre za to, da katoličani okrepimo svoj tisk. To je bilo treba ponovno povedati, da si borno glede važnosti tiska "a jasnem. Žalostna resnica pa je, da je moč in vse-a tiska v veliki meri odvisna od — de-ilarja. V skromnih slovenskih razmerah so naši časopisi odvisni skoro izključno od denarja, ki ga upravam pošljejo naročniki in oni, ki dajejo v časopise oglase. Ljudi in ustanov, ki bi mogle žrtvovati tisku večje podpore, je pri nas bore malo; zato so slovenski časopisi navadno znatno dražji, kakor pa enako veliki časopisi pri večjih narodih. In še ena reč je, ki lahko časopis spravi na zeleno vejico in ga tudi poceni: lo je visoko število naročnikov. List, ki ima par tisoč naročnikov, mora biti skromen po obsegu in po vsebini, pa ima koncem leta še izgubo, list pa, ki ima petdeset, sto tisoč naročnikov, pa že lahko diha in tudi nudi bralcem obilo zanimivega branja. Zato vam bo tudi razumljiv neprestan trud uprave našega lista, da bi si pridobila čim več novih naročnikov. Cim več tisočev naročnikov bo »Domoljub« imel, tem obširnejši bo, tem več dobrih so-trudnikov si bo pridobil in celo pocenil se bo morda lahko. Uprava lista nima drugega namena, kakor da ves denar do zadnje pare, ki ga je prejela od naročnikov, vrne ined nje nazaj v obliki dobre tiskane besede. Da bi naš list pridobil čim več novih naročnikov, srno sklenili dati naročnikom še posebne ugodnosti. Tako vsak »Domoljubov« naročnik, ki jo v januarju plačal naročnino za celo Isto n »prej, dobi od uprave lista tisoč dinarjev podpore, če ga je zadela nesreča, da mu je pogorela njegova stanovanjska hiša. Poseben pravilnik, ki ga objavljamo na drugem mestu, podrobno določa, kdo in kdaj ima pravico do te požarne podpore. »Domoljub« je doslej svojim naročnikom, ki jih jo zadela požara nesreča, izplačal že do tri sto tiso? dinarjev požarnih podpor. Ker prav nihče ne ve, kdaj ga stična nesreča lahko zadene, bi nespametno ravnal vsakdo, ki bi 110 hotel izpolniti malenkostnega pogoja, ki mu daje pravico do te podpore, to je, da do konca januarja plača celoletno naročnino za > Domoljuba«. Letos smo pripravili svojim naročnikom še posebno darilo! Žreb bo prihodnji mesec razdelil med nje nad 31)0 lepih nagrad, o katerih zopet obširneje pišemo na tretji strani našega lista. Ne bodo vsi zadeli, vendar nihče ne ve, če sreča ne čaka morda ravno nanj Pravico do žrebanja ima vsakdo, bodisi star ali nov naročnik, če je le do konca januarja plačal celoletno naročnino za >Domoljubac. Toda, požarne podpore in letošnje nagrade so le postranska stvar Zaradi njih bi se dejansko ne izplačalo naročati »Domoljuba«. Veliko važnejše je to, kar vam list a svojo pestro vsebino nudi. Zaradi vsebine, ki krepi vse, kar je slovenskega in katoliškega v nas, je list vreden, da prihaja v slovenske kmečke, delavske in obrtniške hiše. Letos se je družina »Domoljubovih« naročnikov pomnožila za šest tisoč norih f I t* nov, ki se jim pridružujejo še vsak den novi. Tako je prav! Močen »Domoljub«, ki bo prihajal v roke deset in deset tisočem slovenskih katoliških bralcev, bo ostal tudi v bodo"9 branik naših slovenskih in katoliških svetinj. Pismo iz Belgradu Želeli ste, naj vam iz Belgrada kaj pišem. Ce mislite, da morejo »Domoljubove« bralce belgrajske novice zanimati, vam rad ustreženi. Najznačilnejše za Belgrad je pač to, da je danes v polni meri središče naše države. Radi ali neradi upiramo svoje oči na Belgrad. V premnogih stiskah in težavah se danes moramo obračati na to središče Jugoslavije. Te dni so še prav posebno misli in želje državljanov spremljale dogodke v Belgradu. Prvič se je zbral novi parlament, nova narodna skupščina. Zato najprej nekaj o novih poslancih. Prav res lahko govorimo o novi skupščini. Izmed 372 poslancev je komaj vsak deseti, ki je bil poslanec že v prejšnji skupščini. Povsod novi obrazi. Povsod tudi še neka negotovost. Vsak uravnava svoj korak čisto na novo v novo bodočnost. Odpira se mu nov delokrog, stopa na nova pota, obdajajo ga nove skrbi. Vsak tipa zase in za svoje volivce vse najboljše. Vsak živi še v dobrih sklepih in v obljubah, ki jih je dal svojim volivcem v volivni borbi. Vse je tedaj nekam prenov- ljeno. Bog daj, da bi veljal tudi tu tisti pregovor, da nova metla dobro pometa. Govorili smo o skrbeh poslancev. Po žepih in v listnicah nosijo kupe prošenj za razna posredovanja. Predvsem za službe in za podpore. Da da, službe! Po sto prošenj za službe prenaša tak novoizvoljeni poslanec, ki jih je nabral v volivni dobi. Posebno naši slovenski poslanci so s takimi prošnjami oblagodarjeni. Marsikak vnet agitator iz vo-livne dobe je prinesel sedaj skromen račun v obliki prošnje za službo. Sedaj je železo vroče, sedaj kuj, si mislijo tisti, ki bi radi menjali svoj življenjski položaj. In res, priznali moramo, da je danes potreba po služboli velika. Ni več brezposelnosti po tovarniških krajih, toda kam z ljudmi iz naših oddaljenih hribovskih vasi. Imeli smo Ameriko, šli so naši ljudje v Nemčijo, izseljevali so ae do konca sveta. Danes je pot v svet zaprla. V bližini mest, tu se zasluži, tu se vse proda, tu se hitro najde pot v tovarno, v majhno mestno službo, toda kam s prebivalstvom na deželi, ki se množi iti ne ntore do kruha. Lo :o eu .e me-..* laum ir-i r-' ~i;a ' - •-•■ jglUM I 71t-;(l »t - — - - j-vueuen r—... . --i — emuja !'i«ii. jELiU X-ir~;u i e aflsK'J prti 3» irana:!, TO OŠ:-aii si lin : .lil :u irsmr:- Z.i -r - aa itn . ott.r : u .« ::tu -■-tu. ia -e nit nsa^mu ie- jj ia - • — nt- ?a sane^' .»ion prian-li. tu asn< -a ■-■:. a«c. 1» »ateresa si s* jortu sno tt -aznun. --1 t* 7«te! -mu. ia, :i: - --run., it - - te — 1 ia. Z is a — r 4:'-. iuir.a. u«us in T rftsfc! n J ne— 1 ' SiUi- >- ■ ..^i U.: - iu T-i-ja 11-., I'i Ift iu. -1., i-UlO. t:IU pisir.a. jiaae--. ijn- . j ir L "i____Ui '..i r"- 1 .. ' I.-Lr-. U. T-tr-Jt >~" S - r J- " —. u. .e ijs--a.".ra ^ — na. rja em 7t,«i.: • u. tu :», —-.a _ —: -.:'..-■: ,u '-i. .j 11 ia siiH znrc*iu- 7'- - —j urv tise. v. jb)!-i > j»i turna. ti iri-ia. .a 11«- i. s; jene . si test. ia 11 ;.„ p.i redčil »-.ia>». *er .m m xi=» iousa.1 z." ,»:••; •• 1 i -. •■. so»-: -sn iij.-r.ani--- ■ •. iae irurJ I a. tu. i. j«, -o ,e juiiuri posuim-^" la.o r.a.-?»ii.;i; )>. 3e;graau ju>ii t -isaja _u a«a»iaj'"in it.n-iiinu iii^f; far.ai zi r.v.ittn:. Z- ■ motita .ania/ a m m siiV:; umi jiissanL-. 7 ansajrii Safume -n io-riuf. Zvart.1. « t jtsanau 5»nr-t a. ta -S;, .^'r-ui - ->:•, ir~ ; - . aimrar aa jra sjansr-i. šk ••ansit -<> - . - 1 i*; --sa;rfr 3«, sol: ia :«; zrn-., m. i te ■ aa niw:ii. :a loii-.u sit, ••ia>" n-i, n i r^m. m aetia. samem Padi« n; bss^d^. ia s: sfnu.-ar.sn. Ti ,- ie.rda •• pnzac. Ulična unč 3l_. »ečio sa m d-ža-ro. lisaii «.-.vxi. ia aic. c« družice t_-ia.. ft^a. ia: s,t.o ooi.ictii ia nžkr«.v..a. c suno aia.ima. e - a aorievan :z itrvašk-aa aojaanca, i. _e aa »ujitni Usti. z ime- Mm 2flor«jw(ii-iau. Va;;ka.a sa a;im. ~ •»n«"' «a - tt P*>: ^^^ 10 ;>hu,«l Za T-r-:**:;j:i .1 ■ p ..- 1 jr^-imk r m; 3r, V. Inar. k-'> Pre«i --liin.iv.. "*sa.{ ki j-sr zU.vjvai. j* Ti -—: ' z t-'!'1' iaamrieoL, i- Ko je -je^.; u jiasir.aico dr. Korošec, mu J« a,n« p luskah r»a : :-i.-a. -1 po^Lan- -1- .:. .i m ir Canrtiovu": "Tkiidi: >Le pioskajt«. saj « h '"is". pc«ei>a prepir, ti je I«-. •. - • : -. ; ".c a.s-.. i '-> - "I * odbor. Zea-Hino - 1,. v — ^ 1 ■ ^ . ij.iar jr p^j^aza. - ; :-!-:,.••„ :«:z',£ra-.".Ii s in vzkSi-izz '-'Ti. " :•; a. ja - --. m-.-da samo s!o- 7. j.uvu ajr.p.ij; prav tako po-slanei iz 1,-urii a. Jasno «•» videlo, kako • -..i » "... -s--; iria'1 na.t voditelj, -...'ie:•«» i- Korc^ei; izvoljen v :a sa. T: je pomemb- is-* a s^r.a'a po ustavi v v-fh »žica latfiiieLiiiii ivttcraiec krone. Ves Bel--— i'.ž Z1'" .'"L 7 to'-1-!- —s c t,;l!Ti in vsi so a... »xi: zrA-:t "i ir K-: :•>•;« vedno "CTi^tn. V.jzil *em « j-e dr. v.a-i«s. !tii vTdit-fi; v- ir ti s-; aienli :-ci —>. eiiali. ia sta potrp«ežijivo«t .n *~r-«T«r »vi: v pesitfc-sa dve caj- bc'.>i lastncsi Veramen»avSt«K Z Z Ti imnf - 1,1 - naprj»ite Mtlft 14 « - * 9 naglem a*' - * - . - ; . 1 . aoi-*- fj. j-li n fi VERAMON Cev** r . 1 n M Ovtc-m i J - ifi^fifm Et*» 5« 01:1. mm. p«. sar rar.. 4. s t. a R Ko je začel iborovaii v«?rif'kai- . '-'iber, 1« Wina po»U:;c«v «xlp«3t:vala don,..-.. kjer to počaka ia. da bo skl: -ara spet ««»;a • -r^M skupi;in«, da sv .a ?«:<: -'1« več kakor vsi t:»ti. ki sc s« združili ali taz-Jružiti pri vnlitran dne 1". decembra. Mi smo i: • '. 3i_i mj več. proti ram pa biTo '. 1 strank ia 11 p«j-i-amov Toeh-» -a tiriiai straai Tisti, ki boste v odobritv«r-?r. odbora. N;ste videli, da so na^i zastopniki v glavnem volivnem odtera izpcvedaiL. da n sa p:••.»• ase JRZ voliva« svobod« v w : savske :n pnnorske banovin«. Na 3«ia:eri2i vo^š-ih se' niso Biti trudili, kako si joi.jfa::. tem-eO sc kar prepisali v--sezname :d A it) Z. V teb krajih i- 100 S vohvW, ifasovaio za dr. Mački Kjerkoii so 2Jil •taarcpniki. sc bili taci volivci naie vnsn -zdanil! ukrepov ,e tudi areta.r:ia šestih pcre-l n:.vr: vod::ei.ev Hrvat. t,--a": aaske zašči-« v raureču. Dr Maček j« ftoai 11. an lar.a etak. .ia ?o;asai to z^-vc -2 T 'ens **** tudi stavek, ki nanaša m_5k 3a.Uk.jfci dr. Mc.zi;a Ster««. azaa ^ _;« presit -t.: ;^, Vcstaicv m ir glasoval za našo listo Ta * T lLa fcl SkfiMC se lltu^ ta tr Dr Maček ?a pravi.V^ ! državljanski zaV-iti v Zaf--*-a. da ' -o takn. : ! razruši,: nadšiorii« - - . - . D< . .. .ki> cev ua Makstmiru. To s« :-ari. da ie iaiM vest — da je nekdo ^asovai za lis:.: Sta- j jadiuovi-la. č« tudi je t i. ta nek.io U,-. isoka ose* ,.c»t — zadoščala, da bi v--, v dvi>- I reo prišel v nevarnost razdejanja k-r se je j predrzril glasovati za Listo dr. Stojadir.oviči | V kakšnem straha ia pod kaišmm r.asilj«a | so morali živeti naši pristaši v Hiufeif Za-gorju ali po samotni.1 dal mati nsk.h otokih, ie ;e bd kaN>':škt zagrebški nadšk :f dr. Ste-. PiL'-iL" v taki iivfjeajski nevarnostiDr Mačku ni buo potrebno casil;«. Toda tu-ii dr. Maček j mora vedeti, da so ti volivni izjdi k';ub nje-| nasilju dali aaši Listi v primeski ba- novini 20X in v savski 1S5C volivcev ia ab«-lutno večino v 10 okrožjih savske banovine. Zato moremo reči. da bomo pazili ra te glasove iii volivce, da bodo p..poiaoma varni na svojem domu ia v svoji službi. R*i ' državi fco prva zahteva v oaš: notranji politiki Naša želja je. da tudi tisti brat Hrvat ki i* glasovat za dr. Mačka, vzljubi veliko in i^po Jugoslavijo kot svojo ia našo skupno domovino. Mi želimo ureditev vseh naših foS-rtjth vprašanj in t njimi s« bomo tudi - roda vse te uredit*« s« morajo izvestl po določenih pobojih in prvi izmed teh po-gvjev je, da se" oiore to zahtevati samo « mejah velike in u^-deljiv« Jugoslavije. Dr«P pogoj je. da morajo vso t« ureditve siaii'1 ytrditvi in porsdistt našemi tj'!dstra. tretji pogoj JO uedovega banovinskega proračuna, iz katerega je izpustila posiavko banovinskega kuluka. Obenem je naročila mestni občini v Zagrebu, naj tudi ona preneha s pobiranjem kuluka, za katerega že ni več nobene dejanske opra-vičbe. — Davkoplačevalci so se te novice seveda razveselili. d Ljubljanski proračun za leto 1939-40 predvideva skoraj 123 milijonov dohodkov in | prav toliko izdatkov. Povečan jc za 5 mili-j jooov dinarjev. d Cene pšenici je te dni zopet znižala Privilegirana izvoznika družba. Po naših prodajalnah znižanje še ni našlo odmeva, d Letos bodo izročili prometu večje šte-| lile ieleini-kih prog. Med prvimi bo gotovo p-.-ja Pežarevac — Kučevo, nalo Kraljevo — Cacak in slednjič še proga Ustiprača—Koča, i ki bo edina ozkotirna ter bo vezala Fočo, j Bileče iu Gacko s progo Saraievo-Belgrad | Z novo progo bo znatno si rajšana zveza Bel-J erada z morjem. Prihodnje leto pa bodo do-vršene še sledeče proge: zveza Metkoviča z novim pristaniščem za Bosno in Hercegovino Piočami, proga Banjaltika-Valjevo-Cačak, protra Bihač-Knin in proga Kuršumlija-Pri-š!ina. Naša proga Črnomelj-Vrbovsko pa ne bo še tako hitro gotova, ker se je delo šele pričelo. d Železniški telesraf Tržišče je bil 8. decembra 1938 olvorjpn tudi za javno telegrafsko službo ter se ga odslej lahko občinstvo poslužuje. Za dolenjsko stran je ta ukrep zelo važen. d Zaprta cesta. Banovinska cesta Črnuče —Šmartno bo zaradi nadaljevanja prelo/it-venih del na rStraži« zaprta za ves promet med krajema Črnuče in Sp. Gameljne od 23. januarja do 1. februarja 1939. Promet med navedenimi kraji naj vodi po banov inskih cestah Ježica-Vižmarje—Tacen Šmartno—Sp. Gameljne. d Umrljivost dojenčke; in otrok še vedno velika. Dr. Srečko Zanela, vodilni zdravnik babiške šole v Zagrebu, je te dni Pred velihtmi deli v Slovenski krajini y Gradbeno ministrstvo je obvestilo vodno »drugo v Dolenji Lendavi, da je odobrilo fcnesek 5.373.3S4 din za razna izboljševalna in ureditvena dela na njenem področju. Podeljena vsota se je zbrala takole: iz notrar.jeca fetirimilijardnega posojila tri milijoni, iz iz-koljševaluega sklada en milijon, a L373.384 tticarjev pa mora pokriti dravska banovina Rama. Po določilih tega odloka se bodo določena dela izpeljala v treh oddelkih. Najprej ee bodo dokončala dela pri ureditvi potoka Lendave za proračunsko vsoto 1,250.000 din, nato popravilo potoka Črne za 150.000 din! popravilo zaščitnega nasipa ob Muri pri vasi Benk-a za 200.000 din. Tehnične predpriprave ta dela so skoraj gotove in se bodo dela teče!a že aprila. V drugi del spadajo potoka Kobilje za w50.000 din. ureditev Lendave za 800.000 din ter nujna izboljševalna dela v Bogojini in 3v«fljfih kakor tudi nadaljevanje ureditve »vke Kobilje za 250.000 din. V tretjem delu bo izvršena ureditev Len- dave od Nedeljice do okrajne meje za 300.000 dinarjev. Potem očiščenje in popravilo Kad-možanskega prekopa za 150.000 din, ureditev stare Lendave za 100.000 din ter 150.000 din za napravo novega napajališea za živ ino. Poleg navedenih se bodo začela še sledeča dela: ureditev potoka Bukovica za 100.000 dinarjev. zgraditev zaščitnega nasipa ob Muri pri Petešovcih, Kotu, Gaberju in Hotizali za vsoto 400.000 din. ureditev prekopa pri Tilov-cih in Strehovcu za 75.000 din. ureditev potoka Bugojina za 50.000 din. Končno še 150 tisoč din za umetno namakanje polja pri Tur-niscu, 100.000 din za nabavo potrebnega orodja ter 248.648 din za izgotovitev potrebnih načrtov. Ta obsežni načrt za javna dela bo dal tiso em slovenskokrajinskih delavcev dela in zaslužka. Odpravljene pa bodo nevšečnosti ki SO prebivalcem Slovenske krajine ob vsaki veli^n^ k ^ nara;,%ania ^k povzročale velikansko stvarno škodo. BISTER konjski F L U I D je odli. no sredstvo z» Tt:rsnje pri raznih poškodbah C').„> II) kit. pri revma-tizmu ter pri tež kem delu. Bister prašek za konje prepreči ninoiioler« konj-ke bolt-zni. posebno pa naduho. MLEKIN ">ra»ek je preji, ku-eno sred-ivo za potnnoilif, aileka pri krj-vab, dalieupj. tanje :n pretiš, n da celo m ^ irii5: lanie. Uspeli zagotovljeo i j dneii Navodilo priloženo. Steklenica ISi^-f-i |!uiiča sta ribo preuredila lako, da jo sedaj iko vozita po večjih mestih, da bi kaj pri-ižila. d Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, jigovanju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, zelo primerno vzeti na večer pol kozarca ravne »Fran* - Joselove« grenke vode, Iraj na tešče pa isto množino Prava ranz-joselova« voda se izkazuje vedno kot polno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev. 0*1. <-<*> S. »r. »MU/34. d Glede razstave r Ameriki opozarjamo, ue pridejo za razstavo vpoštev obrtniški lelki, kakor pri obrtniških razstavah in esejmili, ampak predvsem rude in suro-ie, ki bi se dale plasirati v Ameriki. Raz-vo bodo uredili po objavljenem progra-. Za Slovenijo je zbrano gradivo tako, da v vsakem oziru častno zastopana. Načrt za razstavo je po izjavi univ. prot. arh. Vurnika na mednarodni višini in zato je pričakovati, da bo razstava dovolj reprezentativna, navzlic skromnim sredstvom, ki jih je dala naša država napram drugim državam na razpolago. d Delavci zaposleni pri vrtnarjih se smatrajo za kmetijske delavce, kot taki pa niso podvrženi obveznemu socialnemu zavarovanju. d .Skoraj 8000 'ljudi je dobilo zaslužka pri obiranju hmelja letos v Savinjski dolini. Prav zanimiv članek v zadnji številki »Slo- Ienskega hmeljarja«, ki izhaja v Celju, ko icdaja nazorno sliko in pregled, odkod je iri.šlo največ obiralcev in kateri kraji v Sa-injski dolini so dali največ zaslužka. T.i šte-ilni delavci, ki so prišli iz najbolj siromaš-lili krajev v Sloveniji, so odnesli iz Savinj-ke doline 3,450.000 din iralci so nabrali letos približno '2,300.000 mernikov hmelja. d 24 prstov ima bogati posastnik v Tri-onu [>ri Metkoviču. Ima na vsaki roki in nogi namesto običajnih pet kar po šest običajno razvitih prstov. Odvisni prst je prav tako U|>orabljiv kakor drugi in ga torej pri delu bo moti. A!« pr'de tudi naša Za sam sporazum med Madžarsko in Jugoslavijo po mnenju »Tribune« ni nobenih ovir več. Odkar je sklenjen italijansko-jugo-slovanski sporazum, so se odnosi med Madžarsko in Jugoslavijo naglo popravili. Madžarska je dobila tudi svoje vojaške pravice, so se ji dotlej odrekale, in potrebno je bilo še potrditi, da se manjšinsko vprašanje uredi ua ugoden način. Dopisnik lista navaja v svojem poročilu iz Belgrada letopis madžarskih narodnih manjšin v Jugoslaviji. Po tej statistiki je v Jugoslaviji 468.000 Madžarov, ako pa se od tega števila odbijejo Judje, govorijo madžarsko, se ta manjšina zrnan-na 435.000. Jugoslovanska manjšina na Madžarskem znaša 465.000. Madžarska manjšina v Jugoslaviji živi izključno v donavski . Zahtevajte v vseh javnih lokalih lajboliše dnevnik »SLOVENEC«! d Čisto i n duh teče perilo je veselje rodbine. Perite z »Oven« lerpentinovim milom in zadovoljili bo.stel Poceni je, krasno pere in je domač izdelek Fockove milarne iz Kranja. d Slovenski časopis v Sarajevu. Izšla je dvojna številka novega slovenskega časopisa »Zora«, ki je namenjen Slovencem v Sarajevu in v Bosni. Po vojski se je v Sarajevu in po nekaterih drugih bosanskih mestih naselilo mnogo Slovencev. List izdaja društvo »Cankar« v Sarajevu. Časopis je tiskan v slovenskem jeziku. d Par številk iz Belgrada. Po podatkih državnega letopisa iz ieta 1931 je bilo tistega leta v Zemunu, Belgradu in Pančevu vsega skupaj 40.000 katoličanov. Njihovo število pa stalno narašča, tako da se po najnovejših računih lahko reče, da tod živi danes do 70.000 katoličanov. Sodijo, da je vmes nekaj nad 40.000 Hrvatov, drugi pa so Slovenci ter neslovanski narodi. d Tudi mešetar lahko pride navzkriž z zakonom. Pred kazenskim sodnikom poedin-cem ljubljanskega okrožnega sodišča se je pojavil Martin G., mlad živinski mešetar, doma tam iz okolice Rogaške Slatine. Marlin se rad pojavlja na vseh večjih živinskih sejmih, kjer mešetari in prekupčuje z živino. Lani 17. septembra se je pojavil v Kranju. Stopil je k mesarju Jerneju Jeršinu in mu lepo govoril. Pravil mu je, da ima na kranjskem kolodvoru 17 volov in 2 kravi, nujno pa rabi 1200 din za voznino. Denar mu bo takoj vrnil, ko proda na sejmu živino ali pa mu bo odstopii vola. Martin pa se ni več po kazal pri mesarju. Tudi na sejmu ga je me-aar zaman iskal. Martin je bil ovaden sodišču zaradi prestopka prevare. Pred sodnikom je zatrjeval Marlin svojo nedolžnost in poštenost, trdeč, da je le mesarju govoril, da naj mu posodi 1200 din, da more v Ljubljani na Kolodvoru rešiti živino. Bil je Martin obsojen na 20 dni zapora in 180 din denarne kazni Martin je proti sodbi prijavil pri/.iv. d Zanimiva gora je gora Rtanj v Srbiji. Narava jo je sama izoblikovala v piramido, visoko 1565 m. Taka gora je seveda velika redkost, le da vedo zanjo le najbližji prebivalci, za katere pa je pojav nekaj čisto vsakdanjega. Sedaj se je zdramilo Srbsko planinsko društvo in sklenilo na gori zgraditi manjšina na vrsto? banovini in sicer 93.500 v Banatu, 267.500 v Bački in 13.700 v Baranji. V tem poročilu list nadalje poudarja, da ima madžarska manjšina 625 narodnih šol. Madžarski katoliki imajo 36 svojih župnij in 91 madžarskih duhovnikov. Madžari, ki so pripadniki protestantske cerkve, štejejo 37.900 duš in imajo enega škofa, 34 župnij in 23 župnikov. Razen tega imajo Madžari v Jugoslaviji svoja kulturna društva in organizacije, 4 dnevnike, 16 tednikov, 4 polmesečne in 6 mesečnih revij. Končno dopisnik »Tribune« poudarja, da madžarska narodna manjšina v Jugoslaviji ne živi skupno in da te manjšine predstavljajo pretežno malo posestnike ki so črpali mnogo koristi od izvedbe agrarne reforme v Jugoslaviji. »Tribuni« smo zelo hvaležni za njeno nam naklonjeno pisanje in nestrpno pričakujemo, kdaj bomo neka! podobnega čitali planinsko kočo in jo opremiti tako, da bo mogla sprejeti večje število planincev. Pričakujejo, da se bo kmalu našlo veliko število zvedavih ljudi, ki bi si radi ogledali to posebnost Rtanja d Čuden zdravnik je bil vsekakor nedavno umrli dr. Konjevič v Belgradu, katerega je nedavno povozi! v bližini mesta vlak. Kljub svnjim 62. letom je bolel dr. Konjevič ostati večni mladenič. Poskušal je na sebi vse mogoče pomlajevalne injekcije in sploh vsak nasvet, ki je obljubljal pomlajenje starih kosti. Zaradi tega si je tako oslabi! srce, da bi ludi sicer ne mogel več dolgo živeti. Imel pa je tudi čudno navado, da je hodil zvečer na pokopališče in rad posedal po grobovih. Nekega jutra ga je našel paznik, kako je brezskrbno spsl v mrtvaški krsti v mrtvašnici. Spremljevalca, ki sta dr. Konjeviča spremljala ob času, ko se je nesreča zgodila pravila, da je zdravnik sam skočil pod vlak, ker je bil pravočasno opozorjen na pretečo nesrečo, pa je menda navzlic temu stopal naprej po tiru naravnost proti prihajajočemu vlaku. d Pri zaprtju ali pri motnjah t prebavi vzemite zjutraj na tešče kozarec naravne »Franz-Josef« vode. d Zvezo proti alkoholizmu so te dni ustanovili v Ljubljani. Bog ji daj več uspehov. kot so jih imeli tozadevni podvigi do sedaj. d Povest o nezvestem hlapcu, V Št. 11 ju pri Turjaku je služil pri posestniku Kranjcu Francetu hlafec L. Bil je sicer priden fant, samo denarja mu je vedno manjkalo. Začel je krasti svojemu gospodarju hlode in jih prodajal razn>m lesnim trgovcem. Kmalu pa mu je prišel gospodar na sled in hudo sta zaorala. Lenart je zbežal od hiše iu se klatil po več kiajih. Za njim je bila izdana tiralica. Orožnikom st je posrečilo, da so mu prišli V Za brezposelne sezonske delavce Z nov« uredbo o podpiranju brezposelnih delavcev se je ureditev brezposelne podpore postavila na bolj moderno stopnjo. Prispevki s« sicer večji, ampak zato so se zvišale tudi podpore in dolgost njih trajanja. Vendar je sedaj praksa pokazala, da vsebuje nova uredba pomanjkljivosti, ki postanejo posebno v Sloveniji precej občutne in to zl-sti za sezonske delavce, ki si zaradi nizkih plač za zimo ne morejo ničesar prihraniti in tudi nimajo možnosti preživljanja za čas brezposelnosti, kakor je to pri delavcih v južnih krajih. Prej so imeli sezonski delavci pravico do podpore tudi v mrtvi sezoni. Člen 74. nove uredbe pa predvideva za sezonske delavce to podporo le v času od 1. aprila do novega leta, kar naše stavbince. opekarniške delavce in druge to zimo občutno prizadeva. Zveza združenih delavcev je takoj razumela. da je potrebna nujna pomoč in zato je napravila vlogo na g. ministra socialne politike Dragišo Cvetkoviča, naj brezposelnim sezonskim delavcem takoj priskoči na pomoč in v to s vrh o dovoli izredni kredit pri Osrednji upravi borze dela v znesku 2 milijona din, da se na ta način rešijo naši brezposelni sezonski delavci lakote in bede, dokler se uredba definftivno ne prilagodi potrebam vsega slovenskega delavstva. as sled. medtem pa ae je že sam javil na sodišču in kar s sodnikom hotel odpraviti. Pa ni šk> tako hitro. Sele pred kratkim se je revež zagovarjal. Skesano je priznal svoj greh, zatrjeval je pa, da ni kradel toliko lesa, kot ga tožijo, namreč za 3708 din, temveč le za 3000 din. Vse to si je namreč pridržal baje zato, da si je plačal obleko, katero je pri gospodarju strgal. Sodišče ga je obsodil« na mesec dni strogega zapora. d Mi smo lovci, zgodaj vstati... Nekaj nad 500 divjih rac je ustrelilo pet lovcev Slovencev, ki so se mudili pet dni ob izlivu reke Neretve. Zadnje dni so se začele ob izlivu reke v morje zbirati oeštevihie jate levjih ptic, zlasti pa rac in gosi. Slovenski lovci so pet dni preganjali in streljali te živali m jih preko pet sto postrelili. Večino plena so razdelili med domačine, nekaj pa so ga odnesli s seboj v Ljobljano. Kateri so bili ti srečni lovci, pa časopisje ne poroča. d Stava o zaupanju pri ljudeh. 0 tem, kdo uživa večje zaupanje pri ljudeh, sta stavila kmet Mifanovič in trgovec Mihajlovič iz Svilajnea v Srbiji. Obadva sta sedela v gostilni in se širokoustila o svojem velikem premoženju ter ugledu. Ker je biio gostom tega hvalisanja že preveč, je eden stopil pred njiju in jima predlagal, naj stavita za tisoi dinarjev, kdo bo dobil v 24 urah več posojila. Naslednjega dne ob določeni uri so se spet zbrali. Pokazalo pa se je, da je zmaga! kmet Prinesel je bil kar 200 junjev, medtem ko jih trgovec ni imel niti polovico toliko. Stavo je izgubil, kajti rečeno je bilo, da dobi stavo tisti, ki bo prinesel več denarja, pa naj ga dobi kjerkoli in kakorkoli. d Glavna zadružna zveza. V smislu sklepov zadnje seje upravnega odbora Glavne zadružne zveze, Glavna zadružna zveza izdeluje celo vrsto pravilnikov, ki jih predvideva sovi zakon o gospodarskih zadrugah. Med najvažnejše pravilnike spada pravilnik o zadružnih revizorjih, o katerem so že razpravljali na številnih zadružnih konferencah. Poleg omenjenega pravilnika pripravljajo tudi pravilnik o zadružnem knjigovodstvu. S tem pravilnikom se bo izenačilo knjigovodstvo v jugoslovanskem zadružništvu. Glavna zadružna zveza končno proučuje tudi vprašanje kreditiranja nekreditnih zadružnih zvez, kakor tudi vprašanje poživitve delovanja kreditnih zadrug in novih zvez, d Ljebeicn n»„ kvatre. Ze 32 krat sta se točila in spet pobotala eigan llija Mihajlovič In njegova ifeaa Jovanka. Preden sta sklenila zakonsko zvezo po pravoslavnem obredu, je imela Jovimka že tri može. Ilija pa je od- gnal že tri žene. Tako sta se našla dva enakih izkustev v zakonskem življenju in se vzela. Toda nesrečni alkohol, ki mu je bil llija prekomerno vdan, je bil kriv, da je bilo v hiši več hrupa kakor pa mirnih ur. Kadar se je prijan vrnil domov, je Jovanko prektestil in jo zapodi! iz hiše. Ko se je pa streznil, jo je šel iskat in pripeljal nazaj. To se je ponovilo 32 krat. Ko sta praznovala zadnjo iako spravo, sta svojo srečo jnamo-čilac v 12 litrih žganja, da so ju morali va-ščarti posadili na sani in ju prepeljali na pol mrtva na dom. IZ domače politike p V »Kmetskem listu« fitamo: V zadnji številki pravičnega »Sokolskega Glasnika«, ki je izšel na dan sv. Treh Kraljev, sem bral, da je ministrstvo trgovine in industrije iz-delo odlok, s katerim prepoveduje v vseh strokovnih šolah v državi knjigo sKatoltški verouk« kot učno knjigo za III. razred strokovnih nadaljevalnih Sol, ki jo je izdal Lovšin Vinko, župnik v zasavski Litiji, kjer so že v davnih in novejših časih kopali srebro in svinčeno rudo. V knjigi pravij«, da je uvrščeno Sokolstvo zned organizacije, ki s« protivne veri. p Na posredovanje poslanca Hitlerja je Narodna banka obljubila, da bo dolenjskim rešetarjem za izvoženo domačo suho r«lxj v Nemčijo prvenstveno izplačala njih terjatve. p Zborovanje aaurpnikoT JRZ t Do lir u-njah, ki je bilo te dni, je prav lepo u>p, jrx Zborovanja se je udeležilo nad 100 zaupnikov, ki so i največjo pazljivostjo sledili i,\i(. janjem Smersuja Rudolfa. Po govoru je hila živahna razprava v vainili zadevah. Pogcvor je vodil predsednik krajevne organizacij« JRZ in župan Trkov. Zborovanje je bil,) znk Ijučeno z navdušenimi klici našemu voditelju dr Korošru in a širna ministroma. p »Samouprava« jMŠe: »Prepuščamo vsakomur, da se svobodno in po svojem najbolj, šem prepričanju politično opredeli. Ako hoče zaiti na napačno pot ter škodovati državi ln narodni politiki, naj kar gre v združeno opozicijo. Ce pa želi sodelovati v stranki, ki ima svojo pot naravnost do cilja, naj pride v našo stranko, kjer so zbrani vsi možje nedvomne vrednosti, možje, ki računajo t danimi dejstvi, ki pogumno gledajo stvarnosti v oči in ki vedno delajo v korist naroda in države« p Odbor narodne skupščine, ki ima nalogo pregledati pravilnost zadnjih volitev, je začel oiovati. Potrdil je že poslance dravske banovine. Prihodnji seji skupščine in senata bosta najbrž 6. februarja. p Slovenski poslanci v Belprarfn s« sestavili gpomeniro na min. za socialno politiko, v kateri naglašajo, kako obubožano je slovensko ljudstvo po nekaterih okrajih. Zlasti so v spomenici navedeni okraji Črnomelj, Novo mesto, Litija, Kočevje, Brežice, Šmarje, Ptnj, Dravograd ter sploh okraji, kjer «o rudniki. Minister je za pocenitev prehrane nakaza! že 1 milij. din, vendar bo treba v*aj še dva milijona. To bo minister uredil skupaj z banom dr. Matlaeenom. Spomenic« j« O, le ga plimo? dokler živimo. • Kljub temu da zdravniki stalno ugotavljajo nazadovanje ljudskega zdravja, da sodno zdravstvo celo vrsto zločinov opravičuje ^ dedno podedovano nagnjenostjo k alkoholizmu, z duševno manjvrednostjo, izvirajoče iz alkohola, pa se gostilne po našem tepem podeželju in po mestih množe. Na jesen pa tudi čez zimo se odpirajo vinotoči, žganjekuha je v časti in prav gotovo je, da alkoholnih pijač ne bo zmanjkalo. Tako se popije samo v Sloveniji letno: vina 30 milij. litrov za 243 milij. din, piva 26 milij. litrov za 104 milij. din, žganja 3.5 milij. litrov za 110 milij. din. K temu pa Se ni prišteta izguba, ki nastane zaradi nedelavnosti pijancev, zaradi holezni, nesreč itd. V Sloveniji je zdaj nad 6000 gostiln in pride na vsakih 180 oseb ena gostilna in na vsakih 300 oseb ena točilnica žganih pijač. Vsak Slovence popije na leto povprečno nad 301 opojnih pijač. Sc strašne pa so za Slovenijo tile podatki (na leto); Ljubljana-roesto: za socialne dajatve 6.5 milijonov dinarjev, za alkohol 59 milijonov dinarjev. Ljubi jana-okolica: za soc. daj. 1.1 milij. din, za alkohol 11.5 milij. din Maribor- mesto: za soc. daj. 3.3 milij. din, za alkohol 29.3 milij. din. Maribor-okolica: za soc. daj. 311.000 din, za alkohol 4.4 milij din. Celje-mesto: za soc. daj. 1.1 milij. din. za alkohol 10.1 milij. din. Celje-okolica: za soc. daj. 593.000 din, za alkohol 3.5 milij. din. Ptuj-niesto: za soc. daj. 517.000 din, za alkohol 10 milij. din. Se poučuejše pa so številke, ki jih naj navedemo za nekatere občine, kjer domuje precej revščine: Trbovlje: za soc. daj. 2.1 milij. din, za alkohol 13.2 milij. din. Tržič: za soc. daj. 291.000 din. -a alkohol 2.2 milij. din, Kočevje: za soc. ujj. 160.000 diu, za alkohol 3.7 milij. din. Ob vsem tem pa se Slovenci še zmeraj ne zavedamo, kako velik vpliv ima alkohol na naše življenje. Naravno je, da razsaja alkoholizem najbolj prav v vinorodnih krajih. V številnih vinorodnih krajih zajtrkujejo često ljudje kar samo alkohol. Alkohol za-uživajo že šoloobvezni otroci in je bilo ugotovljeno, da zauživa alkohol v vinorodnih krajih do 86% šoloobveznih otrok, dočim v nevinorodnih samo 40%. Med otroci je najmanj razširjeno uživanje alkoholnih pijač P" mestih, in gicer znaša odstotek približno % dočim je najbolj raaSirjen po vaseh, l>jer znaša do 71%. Strašne šlevilkel Proti ozkosrčni vaški politiki V zadnjem »Koroškem Slovencu« čitamo pod zaglavjem »Potnen slovanskih narodnih manjšin v Neručljic zanimiv uvodnik, kjer čitamo tudi sledeče: 1'opolnoma napačna je misel, da že zadoščajo dobri ali celo prijateljski odnosi med dvema državama, dokler se ni posrečilo medsebojno zbližanje narodov teh držav. Pogrešim je tudi trditev, da narodi no vodijo pregleda nad svojimi sorojaki za mejami. N$rod je neprimerno bolj občutljiv organizem kakor država, kajti prvo je čuteče bitje, drugo pa samo njegov organiziran zunanji izraz. Država je razumska tvorba in se mora ravnati tudi po načelih razumskih dognanj, narod pa je naravna skupnost, ki ima svojo narodno dušo. In ta duša je silno občutljiva za vsako krivico. ki se dogaja na narodnem telesu. Narodnostno ozkorčnost, ki vlada na Koroškem, si je mogoče razlagati samo kot ža- lostno dediščino stare avstro-ogrske monarhije. V tej tvorbi je bil nemški činitelj v manjšini, zato je imelo potujčevanje tujih narodov svoj sinbel in pomen. Kajti razumljivo je stremljenje vladajoče manjšine, da si Skuša s patujčevanjem tujih narodov utrditi svoj položaj. Tega smisla v današnji Nemčiji gotovo ni več. S tem je odpadel tudi edini stvarni razlog, ki je opravičeval staro razna-rodovalno miselnost. Nova narodnostna načela so jo zavrgla in prav narodni socializem si je nadel nalogo, da uveljavi spoznanje, ki zahteva za vsak narod samosvoje življenje in samobitno kulturno rast. Od tega, kako se bo narodno-socialističnemu naziranju posrečilo vprašanje jugoslovanskih narodnih manjšin v Nemčiji, bo zaviselo mnogo več, kakor pa si v svoji kratkovidnosti in politični omejenosti morejo zamišljati ozkosrčni vaški politiki. ministru predložil in zagovarjal poslanec g. Tratnik. P »Trgovski liste in samouprave. Glasilo slovenskih trgovcev piše v 7. letošnji številki tudi to: Seveda pa bi mogle samouprave svoj blagodejni vpliv izvajati le, če bi imele zadostna finančna sredstva. Ce bi se n. pr. pričakovalo, da banovine povečajo svojo delavnost. ne da bi dobile od države za to potrebnih sredstev, potem bi samouprave razočarale, ker so že sedaj finančno preobremenjene. In prav lako bi se ponesrečile samouprave, v katerih ne bi imelo tudi ljudstvo svoje soodločujoče besede. Kajti samouprave potrebujejo zaupanje ljudstva in zato se mora dati tiuAi ljudstva možnost, d« svoje zaupanje izreče. p Tako je. Bivši radičevski poslanec piŽe v »Domu« tudi naslednje: Verujem«, da bo zmatfala pamet pri narednih zastopnikih, ki bodo vse storili, da države ne privedejo v to težko stanje. Da se to doseže in da hrvatski zastopniki dobe Stvarno opravičilo za spremembo svoje dosedanje politike, je treba, d* Belgrad najprej odstrani in se izogiblje -vsega, kar bi bilo v škodo medsebojnemu zaupanj« in medsebojnemu sodelovanju ter da popravi vse tisto, kar bi stvarno moglo biti v zvezi z nadvlado Srbov nad Hrvati in Slovenci. To predhodno delo, ki bi ga hrvatska stran podpirala, bi omogočilo postavnim hrvatskim predstavnikom pod vodstvom dr. Mačka, da s potrebnim zaupanjem začno s postavnimi srbskimi predstavniki pogajanja za končni sporazum o novi nreditvi državne organizacije v naši državi.« ' , P Vprašanje samouprav najvažnejše naše vprašanje, — Zagrebški list »Jugoslovenski Lloyd, piše, da je vprašanje samoupTav najvažnejše splošno jugoslovansko vprašanje ter Potem dodaja te-te misli: »Teh preuredb in _ 'zboljšanj ne zahtevajo samo Hrvati, temveč jih zahtevajo vse naSe dežele, torej prav "ko Srbi kakor Slovenci in Hrvati. Končno lin zahtevajo resnične koristi naše države, kalti resnično ne more uspevati iu ne bo U!ipevalo delo ter razvoj na gospodarskih, socialnih jn kulturnih področjih našega narod-—gŽ> Žl!l|f"'a- ie ne do!ji potrebnih pogojev ▼^Ji F^fcf vs® priložnosti naroČite pr! — „ Ggntnalni Binarni sliufeliMi. in podlage v temeljiti notranji državni pre-uredbi, s katero pa mora biti tudi povezano delo, da se vse napačno popravi. Temu stališču se ne bodo odrekli in se ne bodo mogli odreči niti listi Hrvati, ki so iskrenega in nesebičnega »jugoslavenskega« naziranja, ki pa niso tako otroško enostranski, kakor so nekateri gospodje »ideologi«, ki se kažejo po nekaterih belgrajskih listih in žive zgolj od politike, zaradi česar kaj malo vedo in še slabše vidijo.« nesreče n Ker je prehudo zehala. Od prehudega zehanja' si je izpahnila čeljust Milka Pajič iz Vinkovcev. Ust ni mogla več zapreti. Mora! je priti zdravnik, čiščenje< ter zaprla skupaj 500 delavcev, ki so se najbolj upirali. Brez sodišča bodo ti delavci Sakoj izgnani v Sibirijo. 5(K) delavcev, za katere je ugotovljeno, da eo prav tako sodelovali v borbi z agenti GPU, pa ho sovjetska oblast odpustila z dela in bodo obsojeni na počasno hiranje,' ker ne bodo dobili od nikjer nobene pomoči. nemčija _______ s Drobiž. V St. llju so pokopali Krnjavo mater Ano Močnik. — Državna sodnija za dedne kmetije je v nekem primeru razsodila, da nepoboljšljivi pijanci niso zmožni kmetovanja in zato nc smejo dedovati. — Na Gornjem Koroškem sc pokopali štiri posestnike, katere je zajel snežni plaz in jih zadušil. — Veliko zanimanje vlada za srečolov zimske pomoči. Možje v sivih uniformah prodaja;o srečke po 50 pf, dobitki znašajo do 1000 mark — na Dunaju so v 1! dneh prodali cel milijon srečk, V vsako hišo »D ona o I i v b a«l Krvavi hors pred Barcelono Tudi pretekli teden so nacionalisti na vsej fronti napredovali. Mnenje nekaterih, da bo komunistična vojska ustavilu prodiranje Francovih čet, se ni uresničilo. Po zavzetju Tarragone so nacionalisti ob merski obali zasedli važno železniško križišče Vendrell, a kmalu nato pa Villanuevo. Na srednjem delu katalonske fronte pa so nacionalisti c#vojili Igualado in Calafo. Približali so se važnemu industrijskemu mestu Manreso, ki je tudi zelo parnembno železniško križišče, cfddaljeno od Barcelone nekaj nad 40 km. Severno od Man-rese so čete generala Franca že prekoračile reko Llobregat. Dne 23. januarja se je pričela odločilna bitka za Barcelono. Ta dan so Francova letala napadla katalonsko prestolnico nič manj kakor enajstkrat. Lelalske bombe so povzro-ile ogromno škodo po vsem mestu. Na vse zgodaj se je oglasilo Franc-ovo težko topništvo, ki je nekaj ur hudo obstreljevalo barcelonska premestja. Pehota si zdaj pod zaščito okrog sto tankov utira pot proti glavnemu katalonskemu mestu. Boji so ze.io krvavi, saj branijo komunisti svojo zadnjo -postojanko-Po zadnjih vesteh so nekateri nacionalistični oddelki oddaljeni od Barcelone komnj dobrih deset kilometrov. Boljševiki sicer izjavljajo, odo širile metljanoat in sploh vse pospeševanje živinoreje je brez pravega temelja. , •D« pride ljudstvo w Sloveniji do višje mata-rialne kulture, je treba izvesti znatne melioracije, pri nas so pa bile do sedaj na zadnjem mestu med deli, ki naj našo podeželje gospodarsko dvignejo, Kmetijska anketa je jasno pokazala, da je velik problem našega kmetijstva ravno v melioracijah Zahteva Kmetijske zbornice je, da se prične z melioracijami v mnogo večjem obsegu. Napravi naj se celoten načrt za dobo 20 let. Vsota, potrebna 7.3 melioracije v Sloveniji- znsža nad 300 milijonov din. V vsej povojni dobi so znašale vse javne dotacije za melioracijska dela v Sloveniji eamo 17 milijonov din, to je komaj 5%. Ce bomo sli Iako naprej, potem lahko čakamo še 400 let, otrebnejša. Regulacijo glavnih rek naj prevzame država. 1 3. Gnojišča SaiSo kmetijstvo Izgubi letno milijonske vrednosti zaradi neracionalnega ravnanja s hlevskim gnojem in gnojnico. Višina pridelkov je v tesni "Vhf 7'\flo!>rim gnojenjem. Pravilno gospodarjenja » nievakim gnojem in gnojnico je mogoče samo, če so gnojišča dobro urejena. v Sloveniji skrbi javna oblast že 30 let za ure^ h*"' v.?ndar nilna danes niti kmet'i bi^t gnojišč. Dosedanji način pospeševanja se ' '»azal kot nezadosten in prepočasen. Boinih/ so povsod.Zalo j» neobhodno po-•rebno.dass pait na urejenopre-bavo. Zdravniki radi priporočajo »armol odraslim in otrokom. J udi pri večkratni uporabi ne nastopa navada. Uporabliajta isato pri r.*-ptrju le dobro odvajalno sredstvo Sleherna slovenska kmetija mora traetl urejeno gnojišče in gnojmčno jamo; brez tega ni naprednega kmetovanja. Ker pri današnjem gospodarskem položaju slovenskih kmetov ni pričakovati, da bt sami iz lastne iniciative in izključno iz svojih sredstev to izvedli, posebno zaradi previsoke cene cementa zato zahteva Kmetijska zbornica, da javna oblast pospeši akcijo za ureditev gnojišč in žrtvuje zato znatno večje kredite kot doslej. 4. Cement (pocenitev) Ena glavnih ovir za uspešen napredek asara-cije naših vasi je visoka cena cementa. Cementni karte! diktira prav oderuške cene, ki jih občutno povišuje še prometni davek in trošarina. Veliko nesoglasje in nedoslednost je v tem, če se na eni strani oblasti trudijo za asanacijo naših vasi, na drugi strani jo pa z davki in trošarinami na cement bistveno otežujejo. Kmetijska zbornica zahteva, da se cement, ki se uporablja za prepotrebne a9anacijske svrhe, oprosti vseh trošarin in prometnega davka; železniška tarifa naj se pa zniža vsaj za 50%, III. Kmetijska zbornica naglaša kot uujno potrebo izvedbo splošnega socialnega zavarovanja kmečkega stanu, v prvi vrsti in najprej pa zavarovanja za starost in onemoglost. Zato se naproša oblast, da po uspeli rešitvi zavarovanja obrtnega delavstva nujno pristopi tudi k izvedbi socialnega zavarovanja kmečkega stanu. Ker pa je zbornica mnenja, da bi bilo težko hkrati in enotno izpeljati socialno kmečko zavarovanje po vsej državi, predlaga, da ee izda okvirni zakon, s katerim se pooblašča ban, da more pristopiti k izvedbi socialnega zavarovanja kmečkega stanu za svojo banovino. IV. . ' Sedanji način finansiranja sreskih kmetijskih odborov, ki sloni na prispevkih občin iz njihovih kmetijskih skladov, ni dober. Kr. banska uprava nima namreč zakonite možnosti, da bi mogla predpisati, koliko občine v »vojih proračunih morajo določiti »za kmetijsko i^kiade. Zato nekatere občine fetavijo v svoje kmetijske sklade primerne vsote, druge pa le prav majhne zneske, ker se zavedajo, da bodo morale toliko več prispevati za finansi-ranje sreskih kmetijskih odborov, čim več bodo stavile V'svoj proračun za kmetijski sklad. Posledica tega je. da so prispevki občin sreskim kmetijskim odborom od leta do leta manjši ter tudi niso v nobenem sorazmerju z davčno močjo, niti s koristmi, ki jih občine imajo od dela sreskih kmetijskih odborov, in ti imajo iz leta v leto hianj sredstev na razpolago, da z njimi ne moreio vršiti uiti najnujnejših svojih nalog. Zato Kmetijska zbornica predlaga, da se fi-nansiranje sreskih kmetijskih odborov postavi na drugo osnovo: Sreski kmetijski odbori naj sestavljajo svoje letne proračune ter jih predlagajo v odobritev kr. banski upravi. Celoten znesek proračunskih izdatkov naj se nato porazdeli na posamezne občine v srezu jso razmerju v posameznih občinah predpisane zemljarine. Ti zneski se krijejo iz splošnih občinskih proračunskih sredstev in nimajo z občinskimi kmetijskimi skladi ničesar skupnega. Občine pa imajo in vodijo ločeno od teh Perilo f@ hitro če v z o m e š ved n ® £CH1CHT0V0 TERPENTiNOVO MILO >"in nam0^cnJ® <4n sko prispevkov svoje kmetijske sklade za pospešen vanje kmetijstva v lastnem delokrogu. V. 1. Kmetijska zbornica je v svojem dosedanjem delu spoznala, da trpi lesna trgovina zaradi do« sedanjih nepopolnih uzanc za trgovanje t gozd™ nimi produkti. Zato zahteva, da se čimprej izdelajo a sodelovanjem Kmetijske . zbornice in vseh... drugih poklicanih organizacij točnejše in podrobnejše uzance, ki naj bodo v korist produkcije in trgovine. •• « 2, Bela Krajina zel® trpi n« poma»ika»ju ®i nivo .pitao, vodomer , jo inioia .poletju, še v suhih letinah vozili od daleč za ljudi in za živinp, . Zato m zbornica obrača na merbdajno mesto i nujnim predlogom, d a se pospeši gradnja belo-i kranjskega vodovoda. VI. Zbornični eVet je iz letnega delavnega poro« čila razvide!, da nekatera oblastva doslej niso upošteval« utemeljenih iu upravičenih predlogov Kmetijske zbornice, druga celo niso smatrala za potrebno, da na njene vloge odgovorijo. Zato Kma-i tijska zbornica kot zastopnica velike večine pro-bivalstva dravske banovine odločno zahteva,- d« oblast predloge Kmetijskih zbornic upošteva in jih zasliši .vselej, ko namerava izdati odločbe, ki za«, devajo kmetijstvo. Tako zahteva narod, ki noče, da bi mu bila zbornica samo novo finančno bre« me, sicer pa neupoštevajoč in neupoštevan faktor« Zato se predlaga kot nujna tudi sprememba čl. 4., odst. 2 uredbe o Kmetijskih zbornicah, ki naj so glasi: Pristojni ministri inoraio načrte zakonov, uredb in pravilnikov o vprašanjih, ki so v zvezi z gospodarstvom, pošiljati zbornicam radi mnenja* Vihar ie odnesel streho cerkve Južni veter, ki je pihal te dni po štajerskih ravninah z veliko silo, je nad Dravskim poljem dobil velik nalet ter se zaletaval z viharno močjo v Ptujsko goro. Zaradi Viharja so se tresle hiše in ostala poslopja na Ptujski gori, nazadnje pa je vihar pritisnil z orkansko močjo ter je povzročil po vsem hribu hudo razdejanje. Orkan je dvigal strehe s hiš ter jih metal na tla. Najhuje je prizadel ptujskogorsko cerkev —■ znamenito božjo pot Matere božje. Ta krasna gotska stavba, ena najlepših cerkvi v Sloveniji, ki izvira iz štirinajstega stoletja, je postala žrtev viharja. Vihar je dvignil streho nad desno ladjo cerkva ter jo zanesel daleč proč in treSčil ob tla. Na strehi je zazijala ogromna luknja v izmeri 15 X 17 metrov, saj je vihar odnesel ne samo opeko, temveč tudi ogroje strehe. Prav tako je odnesel na farovžu polovico strehe in razkril tudi nešteto drugih poslopij. Skoda j« ogromna, bati pa se je, da bo še večja, če bi sedaj začel padati dež ali sneg. Ljudje si m vedo pomagati ter bo trajalo precej časa, preden si bodo strehe za silo popravili. Zlasti bi bilo usodno, če ne bi bilo mogoče na! cerkvi kmalu popraviti škode, ker bi lahko utrpela krasna notranjščina neprecenljivo škodo. Na vsak način bo potrebna javna pomoč, da se popravi vaai za silo vse, kar jej vihar razdejal, 1'ogled > dvorano narod ne skupščine v Belgradu med govorom starostnega predelni V VSAKO KATOLIŠKO HISO SPADA KATOLIŠKI ČASOPIS! Novi pr^vetni inšpektor pr«!. Si,™ Kranjec, znani kulturni in javni delavec. « . 7 ' " * PrH«"i,i I',»roval Sve, narodov. HopojfB pri mm, li oglašajo v ..Domoljuba"! sloves,,,, .prejeli v B-lj,. i(alija.,skega ,„i,a„jega ministra grofa Milimo grofa < ,ana in (lr Stojadinovif». in ir s T Prof ( a,,,, m »OMOLH:b<, dne 25. januarja 1939. Pogled v notranje prostore mestne klavnice v Ljubljani. Pod stropom je posebna naprava ta prevažanje zaklane živine. Angleži se na vse mogoče načine pripravljajo, da bi Jih vojna ne zale ila nepripravljene. Slika nam kaze angleške delavke pri gašenju požara, katerega SO zanetile gorilne bombe. — Dvomimo du uoilo tako korajžne takrat, ko bo šlo zares. 17. januarja so v pristanišč,, Brest spustili v morje 35.00(1 tonsko ladjo »Richelieu« K-.k«, i. I« -like raz>idno, s0 jo dobro oborožili, da se bo mogla branili' p,o?i .ovr.iaikom ,8 * sl«,.kl1ol,i,Hke„i živalskem vrlu se je rodil mla-Miernega medveda. - Pi.ajo ga po cuelju ir steklenice. Drsalec na železnih nogah. PO DOMOVINI Haloško pismo » fe hočemo prav spornati glavne vzroke, ki so vinorodne Haloze pritirale do velikega siromaštva, moramo iti nazaj v zimo leta 1928-29. Ti-ta strašna zima je uničila vinogradnikom tretjino tri, ki niso več ozelenele. Polovico sadnega drevja se je zaradi zime posušilo. Druga leta je biia pomladanska slana, poletni nalivi, povodnji, ki so odnesle iz naših hribov s plazovi vred tudi borne pridelke in rodovitno zemljo. Leta 1934. pa je toča julija meseca do golega pobila vinograde, sadno drevje in ves živež za ljudi in živino. Tako pobit vinograd se tri leta ne opomore. Ljudje so prodali vso živino, ker je ni bilo s č.im krmiti. V trgovinah so delali dolgove za živež- Pomoči ni bilo od nikoder. Državni davek je bil odpisan, ne pa doklade. Trta je do jeseni zoj>e! ozelenela iz koeena, ker pa rii vkljub Škropljenju les dozorel, je vse vzela zima. Vino, ki je glavni pridelek Haloz, je tudi I. 1935 odpadel. Leta 1936 je zaradi opisanih nesreč bilo zelo malo pridelka, in še tega je zopet toča pobila. Pridelek ni imel nobene cene več, dolgovi so rastli, ujme pa se ponavljale zdaj v tem, zdaj v drugem delu Haloz. Ljudje niso mogli plačati ne davkov, ne dolgov na živežu v trgovinah stari prihranki so zmrznili m sledile so" tožbe in dražbe. Leta 1937 je bila toča, lam pa isto. vendar bi bilo boljše, če nam ne bi zaradi preobilnih |>adavia segnili pridelki, vino pa, da bi dražje prodaiali. Ako bi nam vinogradi v enem letu trikrat rodili, bi komaj poravnali stare dolgove. pa bi še nam za gospodarstvo nič ne ostalo. Družinam je treba hrana in obleke, denar za davke, obresti, za delavce in galico. Vsak Halo-žan mora zrnje kupovati, tudi kmet. Ce gospodar-vinogradnik nima, kako naj živi viničar in ubog kočar tre zaslužka. Zato je potrebno, da se oblasti zanimajo za Haloze in nam naklonijo več javnih del in s tem stalnega zaslužka v domačem kra-iu, ker je tu huiška potreba kot drugod v gospodarsko močnejših krajih, ker niso bili tako po nesrečah prizadeti, kot Haloze. Svojega stanja nismo sami zakrivili, pač pa se pomagati da, ako imajo poklicani razumevanje za to. Z*lo» pri Ljubljani, Tvrika Bohm-Bajtlich ir. rodgrada je nakazala za revne otroke zaloške žole 2tHW din. za kar se v imenu staršev in otrok krajevni šolski odbor in šolska uprava v Zalogu iskreno zahvaljujeta. Bo« plačaj! Prosimo naklonjenosti tudi za bodoče" Soioleaj« ras pri SoTem mest«. Po naši dolini že dalje časa straši vlomilska tolpa. Vlomili so v več zidanic in si natočili zase in svojo druž-bice precej vina. Pri nekem posestniku so vlomili ter odnesli meso in Špel od dveh prašičev in enega teleta. — Slinovka in pakrljevka tudi naši dolini mnogo škodujeta, ker so prepovedani sejmi in ne moremo prodati živine..— Naša društva se dobrtt gibljejo. Na prazrfik Treh Kraliiv so imeli-iiviiierejri svoj občni zbor, v nedeljo pa sa.ijarji. Opaža se povsod zavednost in disciplina. Fantovski odsek je tudi spremenil svoje dosedanje ime v odsek »Slatnik«. Ponikve pri Dobrepoljah. V zavodu Male sv. Terezike so usmiljene sestre sv. Križa zredile izredna velikega prašiča. Tehtal je nad 380 kg. — V sosedni vasi Rašici je zrastla iz tal velika stavba, v kateri izdeluje podjetje Pečnik najrazličnejše stole. Mošnje. Bridko je zadela usoda ugledno Ma-rofarjevo družino v Vrbnjah. Ni še minulo leto, odkar smo pokopali njihovo staro mater, pa jim je neizprosna smrt iztrgala še skrbno gospodinjo in mlado mater — v 34, letu starosti — Marijo Ovsenek, Težko prizadetemu možu Antonu zapušča štiri majhne otroke. V bolezni je bila mirna, celo vesela, nikdar ni tožila nad trpljenjem, ki nt bito ulslhmj.* Sama potrebna' tolažbe je še bo-virila zaskrbljene domače in. jjh tolažila. Na. pot v večnost je bila lepe pripravljena. Pokopali smo jo v četrtek 12. januarja na' farnem pokopališča v Mošnjah v novo grobnico, umetniško delo arhi- tekta Plečnika. Pogreb je vodil g. dekan F8tui in se ga je udeležila velika množica, gasilci i« Moienj in Radovljice. Radovljiški in domači j^vd so pod vodstvom organista Heyba!a zapeli žalo. stinki v cerkvi in pri grobu. Dobri Bog, ki je p^ kojnico z dopadenjem vzel k sebi, naj ji l>o !„,,,,• Plačnik, žalujoči družini pa najboljši Tolažtiikl Kadeče prt Zidanem mostu. Na željo občinstva se ponovi igro »Gosposka kmetija« v nedeljo, dni 29. januarja ob pol 4 popoldne v dvorani Narod« nega doma. Vljudno vabljeni! Leskove« pri Krškem. Žrtev strahovite nesreč« je postal mladoletni delavec Maroit Franc iz Le. skovca. Kot sin ubožnih staršev ai je moral po. iskati delo na žagi pod Leskovcem, a je pri tem našel smrt. S kolesa se je sne! jermen, zato j« šel v spodnje prostore, da spravi zopet kolesje » pogon. Jermen ga zgrabi za suknjič in že je bila vsaka pomoč brezpomembna, kajti, kar se je zgodilo, se je v par sekundah. Delavci so slišali kriki »Jezus, Marija I«, v naslednjem hipu so ga že naSU brez ene noge in s posneto kožo po telesu. Prt* peljali so nesrečno žrtev v krško bolnišnico, a j« kmalu po nesreči ugasnilo v telesu mlado življenj«. Ponesrečeni je bil plemenitega značaja. Naj Bog tolaži pokojnikove starše. Brezje. V četrtek !2. januarja smo na Bre» zjah pokopali dobro Kešovo mamo Agato Rozman, Za njo žaluje mož in šest nepreskrbljenih otrok, Vdano je prenašala trpljenje v težki in dolgotrsj«. ni bolezni in pokrepčana a tolažili sv. vere dozorela za lepSe življenje pri Njem, kateremu ja ves čas zvesto služila. Kaj v miru počiva, huda prizadeti družini pa naše iskreno sožalje! Dolenjske Benetke. Kar sredi zime se gremo pravo pomlad. S tesno slutnjo opazujemo kmetja ta nenaravni pojav. Da ne bi pač letos zimo praznovali o Veliki noči! — Ko se oglaša rubeiea na več krajih, naš dolenjski vinogradnik zsrasa čaka, da bi prodal svoj pridelek. Druga leta so bili ta čas polovnjaki prazni. Trošarina bo mendt lista bolezen, ki zavira prodajo letos izvrstne vim ske kaplice. Cerklje na Gorenjskem. Kmečka zveza bo Imela redni občni zbor 12. februarja ob 3 popolda« v mali dvorani Ljudskega doma. Kmetje, pridltt v obilnem številu, da se pogovorimo o peTeiii kmečkih zadevah. Dobovee. V nedeljo 29. januarja priredi pr» stovoljna gasilska četa Dobovee nad Trbovljami priljubljeno tridejanko »Pri kapelici«, na katera vas vse vljudno vabi. Dramatični odsek tega dm< Besede (Povest) Spisal X. Vetikonja, ilustriral akad slikar L. SušraelJ Slike iz tromesečne kronike o naših krajih. In res je tisti hip zletel goiob iz globeli, zavil Cez grape in drče ter se izgubil za hribom. >0, golob zbežati!« je rekel Siegl, ker tistega o Bu-danjcu ni razumel. >Ali sem kaj rekel? Nič nisem rekel. Niti spodobi se ne. Služba je služba. In če bo ukazal Vidmar, bom poslušal, in če bo Rupar, bom poslušal Oba sta pametna in ni, da bi izbiral jaz!< »To ne velja, to ne velja!« ga je tolkel Benko po kolenih. »Kdor ni z nami, je proti nam! Tu se boš že mora! odločiti! Le ovca izbira, toda še ona samo na paši in pri jaslih!« Da niso njegove misli natančne, se ni zavedal Videlo se mu je, da je razgret ter se huduje nad nevidnim nasprotnikom. >Da, da!« je lovil besede gozdar. >Rupar ni slaba tooz in jaz sem za Rupar!« Brusu je bilo v?oče, kakor mu že dolgo ni bilo, dasl fe pihala večerna sapa. Za njimi je bila že pregrada, da ni hudournik nanese! grušča na cesto, za njimi je bila že vsa prevrtana drča, na kateri se je videlo, da 60 ljudje grebli drobni pesek za kuhinjsko posodo in pod. Cesta je prešla iz strme skale v položno gmajno in zeleni borovci »o zakrivali šknrpo. Bog ve. kaj bi mu bili še napeli v ušesa, da ni šla po cesti omahujoča postava? »L«ide, kam greš, Lende?« 0» »Truden, truden!« je Jecljal Lende ter se lovil v odtočniku, kamor se je bil umaknil vozu. »Lende, saj si pijan!« ga je ošvrknil Matevž, ko so se mu približali. »Truden, truden!« je ponavlja!, >in bolan tudi!« >Ali si pil?« »Pil!« je potrdil. »Pil. Vino! Potem ir.($ je Grm zbudil. Zbudil, da!« je kimal. >In si mu ubežal, kaj! Kje pa imaš ovce?« »Nimam!« je trudno kimal z glavo. »Ubežal nisem, sam je rekel, naj hitro grem!« »Nocoj boš še-tepen!« se mu je režal Benko. »Prav gotovo boš tepen!« »Kdo ga pa bo?« je radovedno vprašal Matevž. »I, kdo? Vidmar. Ali ne pase tudi njegovih ovac in podžupan je! Ali naj ga Rupar?« Lende je razklenil Čeljusti in ni našel besede. Ko je voz zdrdral že mimo, je zbral vse svojo sile ter hitel naprej. »Vidmar, Rupar!« ■«•■■-»» Lende je ponavljal in prašil z bosimi nogami po cesti, da se je kadilo in jemalo sapo. »Vidmar, Rupar, Vidmar, Rupar!« je šlo tudi Brusu skozi možgane. »Eden bo župan! Kateri bo župan? O Bog, o Bog!« V Brusu se je kar trgalo. Tako. Razumel Je. Tu sta dva: Vidmar in Rupar. Oba bodo tiščali na županov stolec in on je občinski tajnik. Lepa reč: občinski tajnik. Presneto lepa re& Dokler imaš župana in gospodarja ln delaj po njegovi volji in praviš: »Gospod župan so tako ukazali,« prav nedolžna reč. Toda zdaj! izfaviti' £ra instrd0 Šele voll,i nove«a i" se moraš ujavitL Zdaj moraš loviti leva sam. Ce enemu ustrežeš, RAZNO »Knjigostroj« r Ural«. Rusi so neutrudni v snovanju in gradnji novik mest. Nedavno je sklenila vlada v Moskvi, d« osnuj« v Uralu novo mo~ «.to z imenom »Knjigo* stroji. V tem mestu boj do uredili tiskarne, ki bodo tiskale vse knjig« in tiskovine za rusko vlado, dalje vse publikacije za Kominterno. Stro< ški za gradnjo so pred' videni na 80 milij. rul* ljev. V Knjigostroju bodo zaposlili kakšnih 4000 stavcev. Letna proizvod' nja je preračunana nI 111 milijonov izvodov. Kopel. »Saj ta vod« je vendar prevroča « otroka!« - »Ze res, mi' lostiva. toda otrok d« ume čitati, koliko stopim kaže toplomer!« Teiko vprašanje. >AB te zebe v roke?« - >fie> gospod učitelj.« - >Po»e« jih pa lahko potegne« ll žepa.« - »A, potem »• bo pa seblo!« Se e smrtnih *»rkifc Rimski dopisnik nekega hudimpeštanskega je govoril nekoč * ronijem. Med drugim «» je izumitelj dejal, da p svoje pos-kuse s tako «*" pa ho&te deležni požarnih podpor pmMU m naročiti na »Bomoljuba in pa nagradnega žrebanja, ne «■ Le do 31. t. m, imate še čas! šivu pa akrbi za kulturni podvig tega kraja s prirejanjem iger. To svojo nalogo vrči navdušeno in uspešno. Obenem pomaga na ta način društvu iz ginoinib težkoč. Igra »e prične že oh 11 dopoldne. Škocjan pri Mokronogu. Predpripravljalna dela za električno razsvetljavo so se ze začela. Dobimo tudi javno telefonsko govorilnico. — Za ureditev potoka Kadulje je nakazan prvi znesek 29.000 din; k temu moramo pripomniti, da je odobrenih za to delo 60.000 din. Z delom se bo začelo takoj, ko bo voda nekoliko upadla. — Uredili bodo tudi cesto proti znanemu klancu. — Zelo redke so družine, ki še nimajo »Domoljuba«. Kadeče pri Zidanem mostu. V preteklem letu je bilo v naši fari rojenih 38 novih faranov, umrlo jiii je -18. — Teden pred božičem smo dobiii moderne nove orgle s 25 registri. Naredil jih je mojster Jenko iz St. Vida nad Ljubljano. Orgle stanejo okrog 125.000 din. Vsem, ki ste in ki še boste prispevali za nove orgle, Bog plačaj stote-rokrnt! — Naročnino za vse katoliške časopise »-prejema ludi Kremžar Ivan, krojač. Radeče 29. Kolovrat. Krstov je bilo v prošlem lelu 14 in prav toliko pogrebov. — Na praznik sv. Antona 17. januarja je vsako leto v Brišah slovesno opravilo. Letos je prišlo mnogo romarjev tudi iz okoliških župnij. — Nekateri naročniki »Domoljuba« še niste poravnali ceie naročnine. V lastno korist se naprošate, da vsaj zdaj, zadnje dni, opravite svojo dolžnost. Dajte starši svojim otrokom vsaj ilolier časopis v roke! Komenda, Pri Pienku na Klancu pri Komendi so rezali rezaneo, pa je 5letni Tonček prišel preveč blizu in mu je zlomilo desno roko. — Po zadnji povodnji porušeno brv pri Ke.-novi žagi, ki votli čez Pšato, so sedaj popravili. ■- Koliko smo v naši občini pojedli v letu 5938? Odgovor: 4 l ike, 8 volov, 1 junca, 49 krav, 19 telic, 124 telet, 40 kozličev, 15 svinj in 66 prašičev; vsega 335 glav. — (Dopisnika prosimo, naj piše v bodoče s črnilom!) Velesnvo. Gibanje prebivalstva v preteklem leiu nam podaja eledečo sliko: rojenih je bilo 16 o',rok doma in 1 v bolnišnici, med tem: je 11 dečkov in C deklic. Mrliška knjiga zaznamuje JI mrlifev. Najslarej.ša umrla je dopolnila 82 let. Vsi * umrli so ženskega spola. Okiicani «o bili 4 pari. Sv obhajil je bilo 14.970. - P0 novem letu je eegla smrt v vrsto moških, ker jim je lani vse leto prizanašala. Dne 17. januarja je umrl Jakob Maček, po domače Viršek iz Adergasa v 71. letu starosli. Bil je zelo skrben gospodar in zaveden kalolican, ki je tudi svojo družino vzgojil v tem duhu. Vsemogočni naj mu bo večni plačniki Črnuče. Pretekli teden smo položili k večnemu počitku Ano C a j h e n, po domače Klančarjevo mamo, iz Ježe, v 69. letu starosti. Zapustila je 4 hčere in 2 sinova. •— Bila je dolgoletna naročnica »Domoljuba«, in katoliških časopisov. Bila je članica ženske Mar družbe in Prosvetnega društva. Na zadnji poti so jo spremile članice Marijine družbe in člani Prosvetnega društva. Naj ji sveli večna luč! Preostalim naše sožalje. — Dramatski odsek bo priredil v nedeijo 29. januarja dramo »Podrti križ«. Vabljeni. Velika Pulana. Pri nas smo imeli v nedeljo 15. januarja razstavo katoliškega tieka, katero smo si z velikim zanimanjem ogledali. V današnjih časih si ne moremo mislili katoliške hiše brez katoliškega časopisa. Zato naj ei sleherna hiša naroči dober katoliški časopis, katerih 6iuo toliko videla na razefavi. Raka pri Krškem. O, ti »beštja« ti, vso po-volivno dobo sem so naši opozicionalci s slastjo kot da trgajo sočno pečenko, razglabljali o odsto« pu našega nerodnega voditelja dr. Korošca iz vlade. Na, pa se vam ta sedaj zopet pojavi kot predsednik senata. To je pa zares malo huda zanje. -- Znižajte trošarino n« sladkor je po »Trg. listu« pisal zadnji »Domoljub«. To je pa res tako pereča zadeva, da kar vpije po ureditvi. Saj more danes kmečki živelj rabiti sladkor le fie za zdravila. Pa je pri tobačnih izdelkih ista. Treba bi bilo znižati cene. Ako bi se pa povišale, bi to rodilo le novo nevoljo. Duhovne vaje ta mož® bodo v »Domu duhovnih vaj« v Ljubljani, Zrinjskega cesta 9 od 1. do 5. februarja letos. Začetek 1. febr. ob 7 zvečer. Priglasite se takoj, sobe eo še na razpolago. Gg duhovnike prosimo, da nam pošljejo mož. Duhovne vaje naj bodo kot duhovna priprava na mednarodni kongres Kristusa Kralja v juliju. Tudi smo znižali oskrbnino (prehrano) na 75 din za vse tri dni. Možje, pridite! — Vodstvo »Doma«. Trstenik. Rod, ki biva tod je trden in zdrav. Ljudje se rodijo, trpe skozi vse življenje: ob delavnikih garajo, ob nedeljah dajejo čast Bogu in delu in tako v hudi borbi se pri nas utrdijo stare korenine, ki pomnijo sivo davnino naše fare. Med najstarejša župljana spadala Kajžarja s Polja. On. Matevž, jih ima 82, ona, Alenka, pa 83 let. Matevž je s pokojnim profesorjem dr. Perneiom pasel ovce v Vel. Poljani, nato se je izučil čevljarstva, se poročil z zgovorno Alenko, ki je nosila maslo v Tržič več let, tako, da so ji rekali kar »Putrova Lenka«. Dva sinova jima je vzela kruta vojna, tri sta pa lepo vzgojila. Oba kajžarja sta čila, vdana v božjo voljo, še vedno vedrega duha in zvesta čitatelja »Domoljuba«. Živela! — Popravili smo našo cerkev, obnovili župnišče in sedaj samo čakamo željno, da sprejmemo novega župnika. Hotiž pri Litiji. Tukajšnjim posestnikom na-pravlja Sava leto za letom veliko škodo. Ne mine leto^ da ne bi prestopila bregove in poplavila vse holiško polje. Z njiv in travnikov pobere rodovitno vrhnjo plast zemlje. Skrajni čas bi bil, da Poverjeniki! Pošljite do S. februarja točen seznam vseh naročnikov »Bosnoijaba« naši upravi ¥ Ljubljani,' Istočasno pošljite denar, drugače naročniki ne bodo megli biti deležni nagradnega žrebanja, nimi smrtnimi žarki — opustil. Uspelo mu je sicer, da je e temi žarki ubil podgano, toda le iz razdalje i m. Tedaj je svoje poskuse ustavil. Niso vredni truda. »Ce moreš koga ubiti samo iz lako majhne razdalje, bdaj je bolj preprosto, o i našim gruntom potrebnim okrepitve, kaj z zemljo, lačno izboljšanja. Res, veliko so storili za nas v zadnjem času. Dolgov so se mnogi iznebili, oz. 80 se jim anišali. Cene pridelkom so nekoliko naraslle. Marsikateri je lažje zadihal. Toda še vedno zija pred nami prepad, tisii prepad, bi je kriv naše gospodarske stiske in je tudi korenina vsega zla. To je nasprotstvo pri cenah. Med tistim, kar kupujemo in onim. kar prodamo. Cene industrijskim proizvodom so visoke, našim pridelkom nizke. Naše geslo je znižanje izdatkov. Kupuimo čim manj. Toda naprednega gospodarstva brez večjih izdatkov za izboljšanje si niti misliti ne moremo. 2e par let gre glas po deželi: Našim pridelkom višje cene! »Kmetska akcija: nalivajo nekateri to. Ponekod so dosegli že nekaj uspehov. Na živinskih sejmih se je pred ieti naglo pojavil ta uias. Kmalu je utihnil. Potem je prišel na mlečni trg, kjer se še zdaj sliši. Prav! Majhen napredek je Hi se pričelo regulirati savsko strugo, ker se Sava vedno t»olj približuje holiSki flrani in obsioja velika nevarnost, da odnese naše njive in travnike ter usmeri svoj tok skozi rodovitno hotiško jmlje. 01» povodnjih je nadalje tudi promet oviran, ker Sava preplavi cesto proti Litiji. Vozniki se morajo potem umikati i. živino po ozki občinski poli. te hočejo priti ns svoi oelj. dočiin pa je avtobusni promet popolnoma nemogoč. Skrajni čae bi res bil. da bi »ifeli z delom, kajti pozneje bo stalo ogromne vrote, Pozivamo merodajne finitelje. da nam pribite dim prej na pomoč. — V Hotiču je odšia v večnost Bajde Julijana. stara 73 let. Naj ločiva v miru! I« reljskega okraja. Živinoreja je pač v našem okraju ena onih panog, e katere se bavi vsak kmet. Je pa tndi eden glavnih virov dohodkov. Y govedoreji spadamo pod okoliš sivopšeničrre ps- ' sme, ki se * teh krajih pač že od nekdaj goji. f S selekrijskim oz. rodovniškim delom se je pri- I že to Nekoč smo samo tarnali. Zdaj saj vemo, kje je rešitev. Pojdimo še korak dalje. Organizacijo imamo, Kmečko zvezo, ki smo jkmiossu nanjo. ' o-lec VSega. kar nam vrši, naj vzame ie v roke določanje cen našim pridelkom. Tisočkrat ponavljamo: kmetovanje se ne izplača. \ sak nam bo verjel. Vsak delavec je vreden plačiia. rudi kmet. Danes pa je prav on najslabše plačan. Da.je, kmečki delavci, po.-Ii. Vemo, to vprašanje kriči do neba. Brez dvoma, z veseljem bomo pristopili k njegovi rešitvi, toda danes se vendar še sami borimo za svoj obstoj. Agrarna država smo. Gledamo. Po drugih državah zanje iudustrija ogiom-ue dobičke; industrijski delavec zasluži desetkrat več kot pri nas kmet. Toda ne pozabimo spet. da le kmet naivečji odjemalec. Seveda zdaj ne, ko je bi! že skoro na tleh in si niti najpotrebnejšega ni mogel nabavili. Toda z dvigom cen tudi kupna moč kmeta rasle. Od dviga cen kmečkim pridelkom ima torej korist industrija, delavstvo, obrt. Zato bodi naša prva skrb. da izravnamo ta kričeča nasprotja. Boj za pravične cene je nov: boj za staro pravdo.' čelo najprej v Sv Juriju ob j. f... kier se nahaja kmetijska šola. Tamkajšnja selekcijska edinica: živinorejska zadruga je začela sistematično siovati pred !5 leti t. j. 1. Ii>23. Pri njej ima največ zaslug dobro poznani živinorejski strokovnjak inž. Kropivšek. profesor na kmetijski šoli. I.ela 1931 se je ustanovila druea živinorejska orcani-zacija: živinorejska eelekcijsko društvo v Vojniku. In na Svečniro, 2. februarja t. I. pa bo ustanovni občni zbor tretje selekcijske organizacije v okraju v Dramljah. Zanimivo je, da okolica mesta, kjer se mleko drajro oz. lahko vnovči. ni primerno sa rodovniško delo, tu imajo majhen in slab naraščaj. Istotak® tudi Savinjska dolina, kjer se bavi io bolj s hmeljem. Zato pa vrlim Drameijfanom Selimo- da tako kot gre glas dobrega drnmeljske-gi vidra, naj »lovi tudi njihova živinca. Velika SeiMja. Dne 17. januarja smo pokopali nenadoma umrto Medico Petek, hčerko edinko iuka^njega {»osestnika In trgovca. Obiskovala j'e il. rair. [»tujske gimnazije. Nenadna 0 .. ljubljene edinke je globoko odjeknila v srcu ,., hernega. ki jo je poznal. Pogreb, ki h« Ka V ležila velika množica ljudstva od blizu in ,!ai„s je vodil od hiše žalosti k cerkvi in od tam u* J kojiaiisče domači g. župnik ob asistenci dv,.h j,, bovnih sot>ratov. Na zadnji poti *> spremili ii®! kojno tovarišico dijaki in dijakinje ptuj.,ke .»!m na/ije, gg profesorji z g. ravnateljem Aličem na čelu. V imenu tukajšnje Šole »e je [naslovil jiokojne g. upravitelj Bel.šak, v imenu ptujsko gimnazije |>a je spregovoril poslovilne. gluhoko t srce segajoče besede g. dr. Cajnkar. Pokojni nai sveti večna luč, užaloščenim staršem in iorodoi-kom pa naše sožalje. Žužemberk. l>ne 10. januarja 1939 j- umrla ? Zafari pri Žužemberku v 87. letu star«!, \f3r:j, Sercelj. liila je ie 15 let (»opolnoma s!--,-ia in v-'s let vedno na postelji. Z angelskim potrpljenj«, je prenašala svoje gorje. Bila je do zadnj-ga v?, drega duha, molila je tako rekoč noč in dan n mnogokrat prepevala nabožne pesmi. Požrtvovalno ji je stregla v,a leta njena hfi. Blaga, svetniška žena. uživaj plačilo pri Bobu! — Dne 11, januarja je umrla v Žužemberku blaga krščansks žolnila H8 leti Hodi! je mož skoraj do zadnje«,, le dober mesec je t>il priklenjen na jio-tei;«. _ Iskreno sožalje izrekamo hčerki Mariji, k: je ? tako kratkem razdobju izgubila ljubeče starše. Akoija vas pri Olja. V naši občini, k: v njej prevladuje delavstvo celjskih in dveh domačih tovarn, imamo nič manj kot 22 gostiln. V lanskem proračunu je naložila občina trošarino na ead>». ver v pavšalnem iznosu 20.000 din. Let« Ne ve teta in ne stric, kako imam te rad, ne ve ne oče, ne ve tvoj brat, kakšen žar je tvojih lic!« Tisočkrat je io brala. Molilo jo je, da nima ne tete, ne strica, ne velikega brila, umpak videla je svoja rde^ ca Isca. Da, prav lepa rdeča lica in to je bilo tisto! Zadnjo nedeljo je bila v Križu. Kupila je srce. Zelo je izbirala in kupila. Medeno srce, pisano, s trakovi. Na teh papirnatih trakovih je bilo napisano: »Nikoli ne gre tvoja pot mimo mojih vrat, tvoje misli so povsod, kjer ni mojih trat« Ne rečem, da bi bila pesmica bogvekako imenitna, foda povedala je vse. In tisto, da se je hvalila, da Fran- cetu ni odprta. O, to so jo v prerpiru pritisnili, da je morala nekaj reči, da bi zakrila, kaj jo boli v srcu. Saj ni klicali Ne, mislila je nanj In bolelo jo je srce. Zadnji čas s« je tičila pri Mut! v Jagrovšu. Muta je bila šivilja. Gluha. Brale je na ustnicah besede in prav zateglo in kričavo odgovarjala. Ce se je zatopila v delo, se je začela prav na glas hahljati, in šepetala nerazumljive besede. Šivilja pa je bila, da bi ji ne nušel enake in premožne posestnice so ji zaupale tudi težko blago, ne samo navadnih srajc ta hlapce. Preden so šle v Ajdovščino, so se na dolgo posvetovale z Muto. Tudi o barvi, in kakšna bo obleka. Nič ne de, če so bile vsaj dve leti za mestno modo, toda praznične jopice so bile le imenitno ukrojene. Muta je bila med kmeticami kot kraljica. ki ukazuje; njena kričava beseda je tičal« kakor pribita v srcu. Pisala je in kazala časopise in alike, ki so jemale razum. >0h, če bi te obleke ne bile lako drage!« Polonca se je učila pri njej. >Da bo znala!« je dejal oče. »Samo za grablje in vile moja hči ne bo.« Najstarejši Stanko se je že učil pri očetu; Zdravko, ki m„ Je bilo osem let, je tudi že skoval žebelj, samo oni, ki je vlekel prste ter so mu vsi obetali, da mu jih Dafn°ika,raHS Petr,°i,;iem- se ie držal materi za p.ed- mZr' • L6 Zavlck€l kam velike ^ *<> jih morah .skaU. Bil je tepen, če so ga našli i njimi. - ooao taksna iesla kakor so drugik ter lefrut i« vlačila na niti poleno ier se arla, če je padla na nos. (Nadaljevanje prihodnji«.) r«ti. K temu veij« pripomniti. da so se »«ti o podobnih žarkih iznašale ie pogostoma. o>i-njiž se je z njimi postavljal neki madžarski »od-kritelj«. Do sedaj p« -je ie vedno izkazalo, da ni te ta kini m i trditvami mi atvarnega. PnTjH^čna tei« *ren-latidsketta kita znaša l1« ton (224.000 funtov), aji skupno teio 80 slonov, au 400 medvedov. Draforeno »neido. V Trbižu je neki mesar dognal, da na nerazumljiv način izginja denar i« njegove blagajne in že je osumil svoje uslužbence-Slednji? je sporočil si«' policiji in vpričo nek« prife je položil 800 ir * stotRkib v predal. M«,r ie drugi dan pogledal * predal in je bilo on« samo 5e 800 lir. Ze I8 mislil dati zapreti svoj« uslužbence, ko je n«"1 stražnik iztaknil prav n« koncu predala v kotitk" mišjo luknjo. Ko so « preiskovali predal, w našli sp«Ktaj pr^JŠ)« m«je gnezdo r 20 ^ kami. Gnezdo je bilo n» rejeno iz raiglodamb takov v -vrednotili ^ Ur. MiSi so potrebov«" 8 tedne, d« so sest« to dragoceno zgradboi podrli, in nasadili novi sadni drevoredi, zemljišSe m, drenaiirali itd. Vse to so ]e izvršilo v zad-nji!) ietibr odkar jc nastavljen tu za upravitelja Zjnkarnik. Omeniti bi tudi morali ljubeznivo skrb J upravitelja z« ubogo hiralce. Ob glavnih letnih praznikih novega čisto duhovniškega udejstvovanja. ki je zopet združilo raztrgano župnijo v farni cerkvi. Za vse lo delo žal ni našel med nami dovolj razumevanja. — Novega Župnika g. Berganta Ant. n.im e na novo leto umestil g. prošt Karel Cerin. Z mladimi silami in veliko dobro voljo se vživlja v našo težko župnijo, ki upamo, da ga ne l>o razočarala. marveč ga (»odprla v njegovem prizadc-Minin. Poleg vsega rednega duinopastirskega dela si ie novi župnik kot prvo IHižnjo nalopo stavil zidavo Prosvetnega doma, To njegovo namero po- V prijazni vasi Podmilj v župniji PolSnik pri Litiji bo praznoval v nedeljo, dne 29. januarja sedemdesetletnico svojega rojstva ugledni in daleč 'f ^P^^......' it f • . ■ * > <«.-. % tf: - • - - i -vi ••..*• --- .»V • ■ . ... '.■■"' ? ...,.' i -„ ,.. . ■ i-..;..; 1 v . ■ .; . • - naoKoli poznani poasstuik g. Franc Petnč, po domače Žonta. Ze kot 18 letni fant je moral prevzeti obširno posestvo po prezgodnji smrti svojega očeta. Svoje posestvo je pridno obdeloval in ga" dvignil tnozu ter izboljšal do zavidljive višine. Se dane« pridno gospodari na posestvu. Pelrideva hiša je bila ve*, skozi katoliško zavedna, ki ni nikdar omahovala, ampak je vedno vedela, kje je njeno mesto. V IV tričevo hišo imajo dosiop edmole katoliški časopisi in knjige. Na Mohorjeve knjige iu na »Domo-ljuba« je jubilant naročen že 50 let. V srečnem zakonu, sedaj že e pokojno ženo Antonijo, se mu 1® rodilo 8 otrok, katere je vzgojil v zavedne in odločne katoličane. Sedaj so njegovi otroci že preskrbljeni; njegov sin Anion je kaplan v Mirni pe« na Dolenjskem. Poleg mnogega dela na obširni kmetij) ee je pa Petrič posvetil ludi javnemu življenju. Bil je dolgo let odbornik in predsednik krajnega šolskega sveta v Polšniku, načelnik kmelijske podružnice, ohdinski odbornik, mnogoletni ključar podružne cerkve na Mamoiu. Za svoje nesebično delo je bil odlikovan s srebrno kolajno za državljanske zasluge. K njegovi sedemdesetletnici iskreno čestitamo in Selimo, da bi ga Bog obranil do skrajnih mej človeškega življenja. Slika nam kaže jubilanta v krogu &voj.e družine na Podmilju- zdravlia vsa župnija, posebno pa vse katoliške organizacije, ki zdaj gostujejo po nezadostnih prostorih. Naj bi ga vsi pri tem delu podprli, da mu bodo lažji naslednji koraki, ki bo še težji! Cerklje pri Kranju. Kakor »mlada nevesta« je lepa naša farna cerkev, kateri je treba dati samo še primernega glasu. Tako je rekel stolni dekan g. dr. Kimovec, ki nam je v nedeljo pridi-govul o potrebi novih cerkvenih orgel. Nabiralna akciia, b katero so nato pričeli, lepo napreduje. Ljudje radi dajejo, zato bo prihodnje ieto ob tem času v cerkvi že odmeval mogočni glas novih orgel, ki jih bo izdelal mojster Jenko iz ftt. Vida. Stale bodo okrog 215.000 din. — Običajni Antonov sejem je bil še kar živahen. Prišlo je precej kup-C3v. tako da so bili zlasti prašiči kmalu razprodani. — Eden izmed naših štirih mačkovcev se nikakor ne more pomirili. Zadnjič se je kar na cesti loti! našega fanta, češ, da mu je letake nalepil na dan volitev na njegovo hišo in da ga bo zato sklolulal, to se mu pa seveda ni posrečilo. Spoznal je pa lahko, da je kmečkega fanta pest precej trda in da naši fantje pred nasprotniki nimajo strahu. — Knjižnica Prosvetnega društva posluje ob nedeljah in praznikih od 11 do 12 in od 1 do 2. Pridno jo obiskujte! — Farni fantovski sestanek se vrši v četrtek 26. jan. ob 8 zvečer. Govornik pride iz Ljubljane. Fantje, pridite! Vače. Od volitev sem se je javno življenje zopet naravnalo v pravi tir. Naši volivci se zavedajo, da so storili svojo pomembno in koristno dolžnost, mnogi opravičujejo sebe in svoje ravnanje. Bog jili razsvetli, da spoznajo svojo napako, seveda samo zapeljane, zakaj liberalci od nekdaj bodo pač ostali sami sebi zvesti do konca. St. Jurij pod Kumom. Fantovski in dekliški odsek priredita na Svečnico popoldne ob 2 (po litunijah) akademijo, na katero sta se pripravljala vso zimo. Spored bo zelo pester in boga I ter bo obsegal telovadne in pevske točke, igro. dekla-macije in govore in bo gotovo zadovoljil vsakega. Pridite pogledat, da se prepričate o delu in ciljih naše mladine. — Fantovski odsek se je zavzel, da to zimo zgradi telovadiš?« kar s kulukont. b Gospod Poiodšiovski >Na Divje poljane 3. nami!« so zopet zavpili vilezi in začeli s trdimi dlanmi udarjati po sabljah. da je naslal strahovit žveuket v sobi. A gospod Mihael je kar ostrmel. Nekaj časa je molčal, poleni pa «e je začel po vseh ozirati, slasti pa na gospoda Zaglobo, naposled jc rekel: izdajalci! Mislil »eni, da je Ketling smrtno ranjen!« Kako to, Mihael!« je zaklical Zagloba. > Torej •e c rdiš zalo. ker je Ketling zdrav? Torej mu nc privoščiš zdravja, ampak mu želiš smrti? Tako ti je torej ie okamenelo srce, da bi rad vsa videl na nirlvaškem odru. Ketlmga in gospoda Orlika in gospoda Kuščica in te mladce, di, celo Skrzetu-«kega in mene, ki to ljubim kot sinali Tu ti je Zagloba za k ril oči in še žalosinojc klical: ''Nič nam ni d® življenja, gospodje, ker ni hvaležnosti na tem svetu, ampak samo brezsrž- nosl!« »Zh Boga!« je odgovoril Voiodijovski, »nič hudega vam ne želim, a moje žalosti niste znali »pošHnati.« »Življenja nam ne privošči!« je ponavljal Zagloba. »I->aj mir, gospod!« »Pravi, da nočemo spoštovati njegove žalosti, "1 vendar, kakšne potoke «oiz srno pretili nad njegovo riesreSo, gospodje! Zares, Boga kličem za Pričo, da bi radi tvojo žalost na sabljah raznesli: T'i u0ra'° Pr'iaielii vedno tako delati. Ker pa fii flnl besedo, da ostane* mesec dni z nami, nas vsaj 'a mesec še ljubi. Mihael!«: »■laz bom gospode do smrti ljubil!« ie odbori] Voiodijovski. Prihod novega gosta je pretrgal nadaljnji razgovor. Vojaki, ki »o si dali opravka z gospodom Voiodijovski m. niso slišali, kda j je Ia gost prišel, in so ga zagledali šele 6edaj na vratih. Bil je to ogromen mož krasne in obilne postave; imel je obraz rimskega Cezarja." v obrazu pa ee j« zrcalila mogočnost in obenem resnično vladarska rio-brola in naklonjenost. Popolnoma drugačen je bil od weh teh vojakov; znatno večji je sta! vpričo njih. kakor bi še postavil orel, kralj ptičev, pred kragulje, sokole. sokeliče . . »Gospod včliki hetman!«1*'je zaklical Ketling in kot gospodar skočil pozdravljat. »Gospod Sobieski!« so ponovili drugi. Vse giave so ee nagnile v jioklon, poln spoštovanja Razen Volodi jovskega so vedeli vsi. da pride gospod helman. ker je bil Ketlingu obljubil, vendar pa je njegov prihod napravil lako silen vtis, da se nekaj čase nihče ni up»l prvi ust odpreti. Bila ie to ludi nenavadna naklonjenost. A gospod Sobieski je nad vse ljubil vojake, zlasti te. ki so že tolikokrat jahali z njim po vratovih talarskih čambulov:1" imel jih je kakor za svoio družino in prav zaradi tega je sklenil pozdraviti Volodijov-skegn. ga potolažiti in slednjič s tem, da mu je izkazal neobičajno naklonjenost in pozornost, obdržati ga sredi vrst Ko se je torej pozdravil s Kellingom. je takoj stegnil roke proti malemu vitezu, a ko se je ta približal iri mu objel kolena, mu je stisnil glavo z dlanmi. »No. stari vojak.« je rekel. jNo! Božja roka te ie pritisnila do zemlie, toda ona te. tudi dvigne in potolaži... Bog s iebojl Zdaj boš tudi že ostal z nami .. .< 13 rimski vojskovodja (100—44 pi. predhodnik rimskih cesarjev. Poljski naziv visokih, navadno vojaških dostojanstvenikov (vojskovodju). " Večji vojaški oddelek Tatarjev. Ihlenje je pretreslo prsi gospoda Mihaela. »Ostanem!« je rekel med solzami »To je dobro, takih mi je kar rtsjveč ! rt bal Zdaj po, stari tovariš, se spomnimo časov, ko *uk> v ruskih stepali pod šotori sedali h gostiji: Dobro mi je med vami' Naprej, gospodar, naprej!« »Vival Ioannes dux!«'* so zavpili vsi nlaaevi. Goslija se je začela in trajala dolge Drugi dan je poslal gospod hetman za Volo-dijovskega rumenkastega konja velike vrednosti VI. Kelling in Voiodijovski sta si obljubljala, da bosta, naj le prilika nanese, zopet jahala s stremenom ob stremenu, sedela pri enem ognju, upala 1 glavama na enem sedlu. Toda komaj je minil teden dni po prvem pozdravu. sta se že morala ločiti. Iz Kurlandije je namreč prišel sel 9 sporočilom, da je oni II a asi in g, ki je bil mladega Škota posinovil in s posestjo obdaril, zdaj nenadoma zbolel iu da silno hrepeni videti privzetega sina. Mladi vitez ee ni pomišljal; sedel je na konja in odjezdil. Pred odhodom pa je prosi! gospoda Zagloba in Volodijovskegn, da bi smatrala, njegov dom za svoj lastni in tako dolgo v niem prebivala, dokler bi se ne naveličala. »Morda prideta Skrzetuska.« je govoril. 6e bo vršila elekcijn", pride golovo vsaj on sam; pa tncli če bi prišel z vsemi otroki, se naj4e tu prostora za vso družino. Jaz nimam nikogar iz sorodstva, pa če bi tudi imel brate, bi mi ae bili bližji od vaju.« Zlasti Zagioba je bil vesel tega povabila, ker mu je bilo v Kettlingovem domu zelo ugodno, koristno pa je bilo tudi za gospoda Mihaela. " Živel vojskovodja Janez! — Bil je to poznejši poljski'kralj Jan III. Sobieski, slavni premogoven Turkov pod Dunajem lela 1683. " Volitev kralja. Stran lb. Fantje so zavihali rokave, zavihteli krampe in lopate in tako je že polovico dela gotovega. — Na hanovinski cesti pod Čatežem so pa ta teden začeli s preložitvijo 400 m dolgega klanca. Zahvala gre predvsem banski upravi, ki ho dala v ta namen lO.OlHT din podpore. Tiirnišče. Po sedmih mesecih se zopet vrši pri nas vsaki četrtek svinjski sejem, ki je bil prepovedan zaradi slinavke, ko je razsajala tukaj po vsem okraju. Kdaj se bo pa odprl sejem za govejo živino, tega pa še ne vemo. Naši kmetovalci s strahom gledajo v bodočnost. Sreča je, da so lansko leto pridelali večjo količino krme z.a govejo živino, sicer bi bili primorani živino doma pobijati. Hlevi so namreč živine polni; skoraj leto dni pa se zaradi bolezni ne izvaža od nas nikamor. (lomilice. Ze več let obstoja pri nas Prostovoljno gasilsko društvo. Toda pravega društvenega življenja še v njem skoraj ni bilo. Sedaj se je društvo na novo reorganiziralo. V nedeljo 22. jan. smo se v uniformah udeležili službe božje, da tako z božjo (»močjo začnemo naše delo — Bogu v čast in bližnjemu v pomoč. Novo mesto. Občni zbor Vinarske in klelanske zadruge v Novem mestu in Vinarske podružnice v Novem lneslu se vrši 2. februarja t. I. v gostilni Košak v Novem mestu s pričetkom ob 9 dopoldne. Vsi vinogradniki novomeškega okraja se k udeležbi nujno vabijo, saj se bo tu tedaj obravnavalo eno najvažnejših vprašanj vinogradnikov našega okraja. — Odbor. Sv AndraJ v Halozah. Trgovina in gostilna Piniarič je vpelek 13 '.nuarja zjutraj pogorela. Požar se je razširil z bliskovito naglico. Na pomoč so prišli domači gasilci in nato pa še gasilci iz Plu.a z molorno brizgalno. Le požrtvovalnim gasilcem se je zahvaliti, da se ni ogenj razširil na sosednja poslopja in posebno na cerkev, škoda je cenjena nad 160.000 din Trgovina se je začasno preselila v cerkveno hišo. — One 30. decembra je po kratki in mučni bolezni umrla 23letna Micika Vidovič iz Vel. Varnice. Veliko ljudi jo je spremilo na z-adnji poli Pevci so ji zaneli nekaj ža-lostink .Vaj ji sveti večna luč' Rodbini naše sožalje! Sv Jakob ob Savi. Prireditve Prosvetnega društva »o zelo lepe. Posebno »Silvestrovanjem se je v lepi zabavi končalo v zadovoljnost prirediteljev in udeležencev. Imamo željo, da bi se naša mladina oklenila z. vso silo kalol. prosvete Najdejo se še redki ljudje, ki hi radi tako gibanje ovirali in onemogočali delo. Tem grobokopnn naše prosvete pa bo na« odgovor lak, da bomo še bolj vztraino delali. - Xa Svečnico 2. februarja ob %plln ' vabnnov Prodni dom na lepo ,lra.no v petih deanjih -Lepa Vi.lac. Cisti dolmel |t namenjen za zgradbo Slovenskega doma; v Ljub- ljani. Bog živi! , ,. , Ribnica na Pohorju. Iu sta se iioročila I rli Ciril in Genovela 1'rh. Obilo sreče na novi živ- liC"jDobreSie. Dne 17. jan. je bil na Vidmu prvi letošnji živinski in kramarski sejem, kamor so prignali izredno veliko živine. Kupčija ni bila posebno živahna. - V zadnjem času sta se poročila posestnik Korene Jože iz Predol in Marija Mesojedec iz Vidina. Novojioročeiicema želimo obi; lo sreče in božjega blagoslova. - Pretekle dni je naše Glasbeno društvo prejelo znatno denarno podporo od poslanca Riglerja Alojzija Za velikodušen dar se mu toplo zahvaljujein.o — \ Zdenski vasi je povozil tovorni avtomobil pellelno deklico od 26. januarja do 2. februarja 1939. feirtek, 26. januarja: 18.40 Slovenščina z.i Slovence; 19.50 Deset minut zabave; 20 Plesi raznih narodov; 21 Klavirski koncert. — IVtek. 27. januarja: Ženska ura: Delo kmečke gos|K>-dinje v zimskih mesecih; IS.40 Francoščina: 20 o jazzu v besedi in zvoku: 20.:«) Koncert. — Sobota. 2^. januarja: 18 Za delopust, igra Radijski orkester: 18.40 Zimski prazniki v Zilji: 19.50 lie. seda k prazniku; 22 O zunanji politiki; 20.30 Ve. sel glasbeni večer. — Nedelja. 29. januarja: 9.1") Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve; 9.W Verski govor; 10 Sramel kvartet »štirje fantje«; 11.30 Koncert operne glasbe: 17 Kmetijska ura: Gospodarska škoda pri slinavki in parkljevki; 19.50 Klavirski koncert; 20.30 Veseli zvoki. -Ponedeljek. 30. januarja: 18 Zdravniška ura: Mladeničem in mladenkam na pot; 18.40 Umetnostni spomeniki na Štajerskem: Sladka gora: 20 Žalostni iu veseli napevi. — Torek. 31. januarja: 18.10 Problem malega naroda: 20.15 Ivo Sorli: Dve zgodbi o Tolinincih; 21.30 Iz I.eharjevega bogastva. — Sreda. 1. februarja: 18 Mladinska ura; 18.40 Kriza morale in človeka; 19.50 Beseda k prazniku: 20 Ljubljanski pevski jaz.z-kvartet: 21 15 Harmonika. Zabukovec Marijo, ki je podlegla Poškodbam Vse stare naročnike »Domoljuba« opozarja l)0 T je zadnji čas za poravnavo celoletne naroči,' kdor hoče biti deležen lejiih In koristnimi1'"! Ne zamudite izredne prilike, morda je prav " •reča naklonjena. — ¥«• vollvne upravičene« <»2, za r jamo. da se v januarju popravljajo iu dupoln „ jejo slari vplivni imeniki. Vsak se m»j o«eh,i0 n» priča, ako je pravilno vpisan v volivni imenik" zlasli pa velja lo za one, ki so si telo- pri.tobili vol i v no pravico. I.aze pri Krki. V gozdu nad našo va-jo na-pravljajo delavci drva, Trije delavci so šli zvečei spal v bližnji listnjak in kmalu utrujeni za^i.tji Ponoči se je pa priklatil v listnjak velik volk ki je začel vleči raz. delavce koce. Kaj kmalu »0 bili jiokonci in s skupnimi močmi najMvbii pr 'drzni..,, gosta. Dobro, da rii prišlo do nesreče Videni-Dobrepoije. Knjižnica Prosielnee;1 (|ru. štva je odprta vsako nedeljo |io deseti maši. I.e pridno segajte po dobrem čtivu! — Vljudno oj«. zarjamo naročnike Mohorjeve družbe, da obnove naročnino za leto 1940. Moratre. Ljudska hranilnica in |Kwojilnic« « v letu 1938 izplačata okrog 1.000.000 din hranilnih vlog. To je za naš« dolino ogromen denar, človek dvomi, da bi bil ves ta denar jx> pameti dvig. njen in mislimo, da je romal v raz.ne banke v mesto. kar je največ|a nespaniet. Denar je pr.iv tako varen v domačih hranilnicah kakor v me»|n.h bankah, če ne še boli. Dalje ljudi nič ne slane, ko ga rabijo, ker se ni treba nikamor |ie!jaii in nič potrošiti za pot. ko denar dvignejo v domači hranilnici. Halje pomagajo, da doliijn ceneno |K)xijilo domači ljudje, ki morajo sicer i.kaii po-sojilo v Liiibijaiii (k) veliko višjih obrestih. V mnogih primerih se morajo dolžniki zadovol ili i vknjižbo na svoje posestvo, kar spet poveča »Iro-ške Vse to odpade, če dobijo pridni kmetje posojilo doma. Grdo je. da ljudje t dežele novio denar v me.lo. kjer za njih dobiček gradijo nove velikanske palače, nastavljajo nove uradnike n ta nike, domače hranilnice pa se dostikrat bor:« za svoj obstanek »Svoji k svojim.t velja tu -e pur posebno. C'e bi ljudje doma vlagali denar bi lablso domače )*vojilnice poso.ale denar občinsm ia zlasti kmetom, ki se morajo ponovno v sl ski u-tekati k raznim vaškim oderuhom in oderuhu bankam, ki zaračunavajo |» 105» o<. i-osorl Zsi>-de imamo ne daleč od !od. Zato je načelstvo Lju!' ske hranilnice in posojilnice sklenilo. Ia ne to dalo nobenega jiosoiila v va*. iz katere so zrnati Skrzetuski sicer niso prišli, namesto tega pa je |Kjslala obvestilo o svojem prihodu sestra Vo-lodijovskega, ki je bila omožena z. gospodom Ma-kovieekim. stolnikom latičevskim. Njen odposlanec je prišel na hetmanski dvor izpraševat. ali morda kdo izmed dvorianov kaj ve o malem vi-tezu. Napotili so ga očito takoj na Ketlingov dom. Volodijovski se je zelo razveselil, ker so minila cela leta. odkar ni videl gospe stolnikove, ko pa je izvedel, da se je zaradi pomanjkanja bolj.-ega stanovanja nastanila na Ribakih v liorni koči. je takoj pohitel tja. da bi jo povabil v Ketlingov dvorec. Bilo je že mračno, ko je ttaglo vstopil pri njej, vendar jo je takoj spoznal, čeprav sta bili z njo v sobi še dve drugi ženski: gospa stolni-kova ie bila namreč majhne rasli kakor klolvčič niti. Tudi ona ga je spoznala: torej sta se objela u> dolgo nis|a mogla spregovoriti besede: on je čutil njene tople solze v obličju in ona njegove; ta cas sla oni dve žen*ki stali kot sveči in opazovali pozdravljat je. Prva je spregovorila gospa Makoviecka in začela vpiti S tenkim, precej piskajočim glasom: -.Ko!,ko let. koliko let! Bog ti pomozi, predragi bral! Ko in tako imenitno da bi se mogel v njem nastaniti senatorski dvor Pre-tjaVamZ me noj prebiva gospod Zagloba; prosil sem ga, bi velel pripraviti večerjo.« »Kaj slavni gospod Zagloba?« je naglo vprašala gosjiodična Jeziorkovska. »Baška. tiho!c je rekla gospa atolnikova l^ jim se le če ne Ik> zadrege.? »Kadar lam gospod Zagloba za večerjo skrbi.' je odvrnil mali vitez »zadostuje popolnoma, t"'« če hi nas dvakrat toliko prišlo. Ukažila. gospodični. znosili prtljago iz hiše. Vzel sem tudi niaj-lien voz v ta namen. Ketlingova kočija pa je taM obširna, da štirje lahko udobno sedemo vanjo. Kaj mi prihaja na misel; če služabniki niso Pijanci, nai ostanejo tukaj do jutri zjutraj s konji in velikimi rečmi, mi pa vzemimo samo naiP0" trebnejše.c »Ni treba, da bi ostali,« je dejala gospa stoj-nikova, »vozovi namreč še niso razstovorjem. I™-ba je le konje vpreči in lahko takoj oilidejo »>' ška, pojdi in oskrbi to!c Go spodična Jeziorkovska je skočila v vi nekaj očenašev pozneje pa ae je vrnila s sporoc-lom, da je vse pripravljeno. »Je že tudi čas!« je rekel Volodijovski. Trenutek nalo so sedli v kočijo in se peU« v Mokolov. Gospa gtolnikova in gospodična 1'ronjj jovska sta sedeli zadaj, spredaj P» P"6 mali vitez h gospodični Jeziorkovski. Bilo le temno, zato ni mogel videti njunih obrazov. »Poznata li gospodični Varšavo? > ie vPr,,;?, aklonivši se h gos|>odični Drohojovski, in povzmt. nil glas. da bi prevpil ropotanje kočije. »Ne,« je odvrnila z nizkim, a rvonkim Cla90 ves denar v mesta. SIcer se je pa že zelo obrnilo na bolje in je že precejšen dolok nov,h v'og v hranilnico. Pamet mora nazadnje !e zmagati. Vse nove vloge so vsak čas izplačljive. Obrestujejo se na prav tako dobro kot v mestu, namreč po 4 do {,% ]k> dogovoru. Kresnice. Iz še nepojasnjenih vzrokov jo v soboto nastal ogenj v gospodarskem poslopju kres-niškega županaKokalja Franca na Hribu. Hešili so komaj živino. Zgoreli eo razni stroji in vsa živinska krma. V ognju je ostal tudi en prašič in •vse kokoši. Škoda je samo delno krila z zavarovalnino. Pri tej priliki se je videlo, kako bi bilo potrebno, da se vas malo bolje preskrbi z vodo, cesar pa mali posestniki z lastnimi močmi ne zmorejo. Saj bi ne ostalo niti eno poslopje celo, če bi se nesreča zgodila poloti. — Danes smo položili k večnemu počitku 83 letno Krmelovo mater Jz Krosniškega vrha. Bila je globoko verna žena. — Število »Domoljubovih« naročnikov se je dvignilo v naši župniji že na 95, kar je za našo majhno faro že zadovoljivo število. Naž cilj mora biti, da dosežemo številko 100; potem upamo, da se nam ho tudi sreča nasmehnila pri žrebanju. Martinj vrh. Prebivalce naše planinske naselbino pod lilcgiišem je za božič in novo leto žalostno presenetila nesreča, ki je zahtevala življenje tukajšnjega rojaka Franceta Mohoriča v 45. letu starosti. Usodnega d;ie ('.»O. decembra) dopoldne se ie pokojni Mohorič mudil pri neki precej oddaljeni hiši po opravkih. Na povratku proti domu se je ustavi! pri znancih, kjer Je potožil, da se ne počuli dobro. Tu so mu ponudili za okrepčilo po-žirek žganja, a ga je odklonil. Nato se je podal na pot, |*>tein pa ga ni videl nihče več. Domačini so več dni požrtvovalno iskali njegovo truplo. V nedeljo 15. januarja so ga našli v mali globeli približno 15 m pod stezo. Očitno je. da je na poti nenadnoma omedlel, se zvalil po bregu v globel, kjer je nezavesten obležal in zmrznil. Mrtveca so prenesli na dom in ga do izdanja sodnega odloka položili na mrtvaški oilor, Pokojnik jo bil pošten, veren in delaven človek. Bog mu bodi milosten sodnik! Nt. Vid pri Stični. Odkar je milejše vreme, se je ponovno začelo delo pri gradnji vodovoda; položili so od črpalke do bazena nov kabel za elektriko. Vaščani so pridno delali kuluk in želijo skorajšnje dograditve in dobre studenčnice. —■ Sadjarska i>odrcižnira je Imela 22. januarja redni občni zbor. Sad je roje i, opriniite se svojega dru-! šiva, ki je danes tako potrebno. Pri nas zori do- bro sadje In je podnebje ugodno. Dobijo se lepi dohodki za sadje, Oprimimo se sadjereje z večjo vnemo. - šolski odbor je 22. januarja priredil za šentviško šolo bogato božičnico; 70 revnih otrok jo bilo obdarovanih z obleko, perilom ter potrebnimi rečmi za šolo v vrednosti 4500 din. Irav prisrčen Bog plačaj vsem, ki so z darovi podprli božičnico. — Merodajne kroge prosimo, da takoj, ko !>o dopuščalo vreme, začno z nadaljevanjem gradnje ceste Doli—Pokojnica. S tem bodo dobili brezposelni delo, a na drugi strani bomo vendar prišli nokoč do prepotrebne prometne zveze. — »Domoljubove« naročnike pozivamo, da do konca januarja poravnajo naročnino za 1. 1939, da bodo lahko deležni lepih nagrad. Ponikva ob juž. žel. Dne 14. januarja smo spremljali na zadnji poli našega nad vse priljubljenega organisla Petra Hlasleca. Bil je duša in srce za slehernika. Bog naj bo njegov plačnik! — Prosvetno društvo ie priredilo spevoigro »Mlada Breda«. — Leta 1038 je bilo na Ponikvi komaj 34 rojstev, pogrebov pa 38. Fara šteje 2000 duš. Častilcem sv. Lucije na Škarttčni V daleč naokoli znani božjepotni cerkvi svete Lucije na Skaručtii pri Vodicah nad Ljubljano so se v teku let stoletne orgle tako obrabile in pokvarile, da so nujno potrebne temeljite prenovitve. Deset lisoč dinarjev, to je, polovico po proračunu v to svrho potrebnega denarja, so na lastno pobudo nabrali cerkveni pevci po domači soseski in okolici. Potrebna pa je še tolikšna vsota. Ker pa zaradi nedavnih velikih stroškov za pobeljenje zunanjih sten cerkve, prebarvanje zvonika in strešnih popravil cerkev sv. Lucije sama nima gotovino, se obračamo do blagih src častilcev sv. Lucijo ter prijateljev in znancev za kak dobrohoten prispevek za popravo in obnovo imenovanih orgel, opozarjajoč obenem, naj nihče ne nasede komurkoli, ki bi brez vednosti in odobrenja podpisanega — kakor se je baje že zgodilo — na lastno pest hodil okrog ljudi prosit darov pod pretvezo, da jih nabira za sknruške orgle. Za vse poslane milo-dnro, ki so bodo v velikonfnem tednu z imeni blagih dobrotnikov objavili v »Slovencu« in »Domoljubu«, liodi izrečena že vnaprej najiskrenejša zahvala v imenu sv, Lucije in njene soseske. Duhovnijski urad na Skaručini, p. Vodice nad Ljubljano, dne 17. prosinca 1939. Št. Lovrenc na Dolenjskem. V začetku januarja je umrl v 86 letu starosti Franc Bolka iz Dolgenjive. Kljub visoki starosti je še brez očal bral svoj priljubljeni »Domoljub«. Kako je bil priljubljen, je pričal njegov pogreb. Na zadnji poU so ga spremili tudi gasilci. Pevci so mu ob odprtem grobu zapeli žalostinke. Pokoj njegovi dušU Preostalim naše sožalje! Jubilej zaslužnega duhovnika Selca nad Škofjo Loko. V nedeljo 29. januarja bodo praznovali naš g. župnik in duhovni svetnik Franc fiušteržič svoj O0 godovrii praznik, in zato je prav, da se jih z nekaj besedami spomni tudi »Domoljub«, Ne bomo naštevali zaslug g. svetnika sa selško župtiiio, ker predobno poznamo njihovo skromnost, m vemo, da bi jim ne bilo všeč. Tudi nasprotniki duhovnikov morajo priznati, da takega župnOta selška župnija še ni imela. Želeti bi bilo, da bi se jih za njihovo 50-ietnico spomnm vsi možje in fantje v prvi vrsti, pa tud: žene m dekleta na ta način, da bi kolikor mogoče vsi pristopili k obhajilni mizi in to sv. obhajilo dat o« vaii v znak hvaležnosti za g. župnika. To se nam zdi, bi bilo najlepše šarili, ki ga jim moremo dati in katerega, o tem smo trdilo pre. pričani, bi bili tudi g. župnik najbolj veseli Vam pa, g. župnik, želimo, da bi Vas božja previdnost ohranila čvrste in zdrave do skrajnih mej človeškega življenja in rosila na Vaše de!o med nami obilo božjega blagoslova, Bog Vas živil Selški faran. Iz naših društev i Na Savi pri Litiji bo vprizorilo katoliško Prosvetno društvo v nedeljo, dne 29. januarja t. 1. ob 3 pop, veseloigro: »Cvrček za pečjo«.' Kdor hoče poštenega razvedrila in je prijatelj naše prosvete, je najvljudneje vabljen, da to prireditev gotovo obišče! i Sv. Miklavž pri Ormožu. Bralno društvo bo priredilo na Svečnico ob 3 popoldne dve veseloigri, in sicer: »Fejst fant« in »Lažizdravnika«. Vsi prijatelji poštene zabave vabljeni. i Mavčiče. Igralci prosvetnega druživa, pomnoženi s člani fa ntovskega odseka in dekliškega, kiožka, so nam podali v nedeljo 22. januarja nad vse lepo Gugainovo božično dramo »Kralj z neba«. Igralci so se izkazali zares pogumne in po- »Midve sva pravi malomeSčankl in ne poznava doslej no slavnih most ne slavnih ljudi.« !'r! teh besedah je nekoliko sklonila glavo, kakor bi hotela označiti, da prišteva k tem gospoda VolodIjovskega. ta pa jc hvaležno sprejel odgovor. -Pač bistra deklica!« je pomislil in si takoj začel lomiti glavo, kako bi ji vrnil poklon. »Tudi če bi bilo to mesto desetkrat večje, ka-kor je,< pravi naposled, »bi bili gospodični še vedno njegov najlepši okras« »Kako pa to veš, gospod, ko jc temno?« je naglo vprašala gosjiodična Jeziorkovska »Lej, koza!« je pomislil go*|>od Volodijovski. ... ToAha, dobro! Baška, Baška! A kdo je moral »Krneti za konje vso pot?« navliaioji »Klanjam se, kla- volii,Niit° 'e P0"18®3' iz kočije in jo sprevedel z * vežo rH)zomos|j°. hkrati z nogami pc-drsavajoč, iu« i>^a.'..m' ko za pragom dovoljeno še enkrat Pozdraviti.« je govoril po poti. Medtem pa jo gospod Mihael pomagal z voza gospodičnama Ker pa je bil voz visok in je bilo v temi težko stopnico r, nogo otipati, je prijel gospodično Dorohojovsko čez pas, jo dvignil in postavil predse na tla. Ona pa, ne da bi se upirala, je za trenutek pritisnila svoje prsi na njegove ia rekla: »Zahvaljujem se ti, gospod!« Gospod Volodijovski se je nato obrnil h gospodični Jeziorkovski, ta pa ie že hi!a skočila na drugi strani z voza, zato ie [>odal roko Drobojovski. V sobi sta se predstavili gospodu Zaglobi; leta je ob pogledu na dve gospodični postal najboljše volje in jih takoj povabil k večerji. Na mizi se je tudi že kadilo iz skled, in kakor je gospod Miliao! že prej povedal, ie bilo vsega taka obilica, da bi bilo zadostovalo tudi za dvakrat toliko oseb. Sedli so k mizi Prvo mesto je zavzela gospa stolnikova. Zagloba ob njei na desni, poleg njega gospodična Jeziorkov»ka, Volodijovski je sčdel na levico poleg Drohojovske. ln zdaj šole si je mogel mali vitez gospodični dobro ogledati. Obe sta bili lepi, a vsaka na svoj način Dro-hoiovska je imela lase in obrvi črne kot vranja krila, velike modre oči, polt voljno, a bledo in tako nežno, da so se skozi kožo videle modre žilice na senečh. Komaj opazen temen puh ji je pokriva! zgornjo ustnico, izdajajoč sladka in zapeljiva usta, nekoliko kakor za poljub ubra ia. Bila je v črnem, ker je bila pred kratkim izgubila očota, in ta barva obleke ji je v zvezi z nežno poltjo in črnimi lasmi dajala neki videz žalosti in resnobe. Na prvi pogled se je zdela starejša od svoje tovnrišice, in šele ko je bolie pogledal, je gospod Mihael opazil, da se ie pretakala kri prve mladosti pod to prozorno poltjo. Čini dlje je gledal, tem bolj je občudoval njeno gosposko po-slavo, labodji vrat. in te vitke oblike, polne deviških čarov. »To je veliko gospa!« si je mislil, »ki mora imeli krasno dušo! Zato pa je ona druga pravi dečak!« In res je bila primera točna. Jeziorkovska je bila mnogo manjša od Drohojovske in vobče drobna, čeprav ne suha; rožnata kakor rožni popek, svetlolasa Lase pa je imela, najbrž po bolezni, pristrižene in v zlato mrežico spete. Na njeni nemirni glavi pa tudi lasje niso hoteli biii pri miru. ampak so s končki gledali skozi vsa okenca mrežice, na čelu pa so tvorili ktištrav plav čop, ki je padal tja na obrvi kakor kozaški oseledec (kušier), kar je v zvezi z bistrimi, nemirnimi očmi in prepirljivim izrazom v obličju delalo ta rožnati obrazek podoben obrazu učenca, ki gleda samo na to, kako bi kakšno uganil brez kazni. Vendar je bila tako lepa In sveža, da je bilo težko odtrgati oči od nje. Nosek je imela tenek, nekoliko zavihan, z gibljivimi, neprestano ee raz-pirajočimi nosnicami, jamici v obličju, jamico V bradi — znamenje veselega razpoloženja. i A sedaj je sedela resno in jedla slastno, le da je vsak trenutek streljala z očmi' zdaj na gospoda Zaglobo, zdaj na gospoda Volodijovskega, pogledujoč jih s pravo deško radovednostjo kakor kako posebnost. Gospod Volodijovski je molčal, zakaj čeprav je čutil, da bi moral začeti razgovor i gospodično Drohojovsko, vendar ni vedel, kako bi začel. Mali vitez vobče ni bil spreten pri ženskah, zdi1 i pa mu je bila duša še tem bolj žalostna, ker sla mu ti dve deklici živo priklicali v spomin umrlo ljubljenko. Zato pa je gospod Zagloba zabaval gosj>o stol-nikovo s pripovedovanjem o činih, ki sta jih izvršila z gospodom Mihaelom. Sredi večerje je začel praviti, kako sla se nekdaj v štirih s knjožnjo Kur-cevičevno in Kžendžianom umikala pred celim Čanibulom in kako sta ee slednjič, da bi rešila knježnjo in zadržala pogon, ona sama vrgla na JanihuL (Nadaljevani^ prihodnjič.! 296.000 dinarjev. • e Uprava „Domoljuba 296. " je svojim zvestim naročnikom nakazala ze din požarnih podpori Pravilnik I. Vsak »Domoljubov« naročnik, ki je v mesecu januarju poravnal celoletno naročnino ia leto 1939. prejme od uprave »Domoljuba« podporo r znesku 1000 din, ako mu r tem letu hiša, v kateri redno stanuje, pogori, da v njej ni mogoče reč stanovati. Naročnikom, ki nimajo lastnega stanovanja, pa jim ol» požaru pogori stanovanjska oprava, se povrne resnična škoda do 1009 din. II. Naročnik »Domoljuba« je oni, na čigar naslov list prihaja, oziroma kdor je vpisan pri poverjeniku, ne glede ra to, kdo je dal denar za naročbo lista, III. Naročniki, k; prejemajo list pri poverjeniku, naj tam plačajo celoletno naročnino r zgoraj navedenem času in poskrbe, da bosta seinam naročnikov in naročnina pravočasno odposlana »Domoljubovic upravi v Ljubljani. • IV. Naročnik-pogorelee naj naznanilu o požaru priloži potrdilo županstva in župnega urada, da mu je brez lastne krivde pogorela J stanovanjska hiša ali stanovanje, in da je — če prejema list pri poverjeniku, res pravočasno plačal celoletno naročnino za leto 1J.I9. V. Požarna podpora se ne izplača, četudi bi bili izpolnjeni vsi drugi pogoji: 1. pogoreleu-naročniku, ki je požar sam povzročil; 2. naročniku, ki mu pogore samo gospodarska poslopja: hlev, skedenj, svinjaki, stei-nik, kolnira, kozolec itd.; 3. stanovanjskim podnajemnikom; 4. lastniku dveh ali več stanovanjskih hiš, ako mu pogori hiša, v kateri redno ne stanuje. Ce posrori hiša moža, čigar žena je naročena na »Domoljuba«:, ali hiša očeta, čigar sin ali hči prejema »Domoljuba«, pogorelec nima pravice do podpore. Uprava »Domoljuba« se bo tega pravilnika točno držala in prošenj neupravičenccr ue bo uvaževala. žrtvovalne, za kar jim gre posebna zalivala. Uprizoritev te igre nam je prinesla nov, prekrasen zastor in kulise. — Kot prihodnji program nam pa pripravljajo naši neumorni igralci veseloigro »Veleturist«. i Prescrje. Prosvetno društvo bo ponovilo dne 29. jan. ob 3 popoldne Vombergarjevo dramo >Igra življenja«. Obisk prve predstave priča, da bodo ljudje z zanimanjem prišli k .ponovitvi. Vsi vabljeni! Društvo železniških upokojencev za dravsko banovino sporoča svojim članom, da bo redni občni zbor v nedeljo 5. februarja ob 2 popoidne v spodnjih prostorih hotela Miklič, nasproti glavnega kolodvora v Ljubljani, z navadnim dnevnim redom. — Odbor. i Dobrova pri Ljubljani. Prosvetno društvo uprizori na Svečnico dne "2. februarja krasno igro »Slovenski božič«, in igro »Kjer ljubezen — tam bog;. Ker kaj takega in tako lepega na Dobrovi šo niste videli, pridite pogledat, ue ho vam ža!l I Slari trg pri Lotu. Cerkveni pevski zbor bo uprizoril na Svečnico 2. februarja v dvorani Prosvetnega društva krasno M 'Iomčevo spevoigro: »Slovenski božiče. Pridite! i St. Jernej na Dolenjskem. Prosvetno društvo je postalo zelo delavno in lo predvsem gledališke odsek. Dne 15. januarja so naši igralci gostovali z burko v treh dejanjih »Ce je v hiši žena gospodarc v Sv. Križu pri Kostanjevici. — \ nedeljo 29. januarja pa bodo uprizorili na svojem odru burko »Zamotana snubitev«. Vabimo! novi ,lvora'1' Prosvetnega doma se v neileljo 29. januarja ob 8 zvečer v novi opremi uprizori lepi Gregorinov božični igrokaz: »Kraj z neba«, ki je pred loti štirikrat napolnil staro dvorano. i Trebnje. Na svečnico popoldne ob 3 bo v Prosveltiega doma igra »Žrtev čarovnice« ,mriLRelefe ?'/ SJ5?,j! ,J,,ki- Kat P™3V- društvo uprizori v nedeljo 23. januarja ob 3 popoldne najnovejšo burko v treh dejanjih »Butalcil. Kdor se naš dom P pust !K>3i,'"° nasmejati, daj pride v i »raroatski odsek Kat. prosv. društva Črnuče vprizon v nedeljo 29. januarja ob 3 popoldne in Priditel' ° V "Urih dejaniih >Podrli krif<- i Mavčiče. Prosvetno društvo »Smanca« nono- dram^V"9' ^T^?'"***"™ -etopisem ko dramo »Kralj z neba?. Vljudno vabljeni! i Ulsevek. Zdaj smo, hvala Bogu, |.o velikem trudu m skrbeh dozidali novo dvorano v Prosve™ nem domu. To je pač velik dogodek za našo vas posebno za našo mladino, ki je vsa navdušena plemenito stva.. a do sedaj ni imela primernega prostora za svoj razmah. Na Svečnico in v nedeljo l>o Svečnici že igramo igro »Namišljeni bolnik« in |>rizor »Pozdrav v novi dvorani«. Takoj jk> jirvi igri sledi v postu druga: »llasanaginica«. Ker smo se |>recfj zadolžili, bomo tem pridnejše skrbeli, da se dolga čim prej znebimo. Zato prosimo: Pridite! AH je potrebno knjigovodstvo v domačem gospodarstvu? Marsikdo se bo nasmehnil, ko 1k> fita! naslov, zmajal bo z glavo, obrnil list »Domoljuba« in bral dalje, »Kaj pa rabim knjigovodstvo? Stalnih dohodkov nimam in v kolikor jih je, vem vse na pamet. O izdatkih je bolje, da ne govorim. Cim se na nje S|K>miiim, sem nejevoljen. Saj ne moremo več izhajati Ne, knjigovodstvo ni za nas. Končno tudi časa nimam, da bi pisal, čeprav bi hotel. Zgodaj vstajati iu ves dan pridno delati do poznega večera, to ubija. Kdaj naj pišem? Naj se s tem bavijo mestni ljudje, trgovci in podobni, ki imajo čas in dobro služijo. S 'em ne bo nič. Rajši cilam novice v »Domoljubu« kot take članke.« laki in podobni ugovori se bodo slišali, veseda ne od vseh. Oo in v kolikor bodo padali podobni ugovori proti uvedbi knjigovodstva, bodo samo pričali, da se niso vsi dorasli potrebam časa. Končno nič hudega, ker vemo, da bo takih gospodarjev lioij malo. Ako se bodo ti potrudili prebrati te vrstice in nekoliko premislili bodo prav gotovo začeli sproti zabeleževati izdatke in dohodke. S tem bo nas namen dosežen. Umljivo je in prepričani smo, 'la ze mnogi gospodarji in gospodinje vodijo svoje beležke, ker so se prepričalio koristnosti zabeleži™ L a, da se le!!a poprimejo ostali v las no korist. Morda ta ali oni ne ve, kako bi pričel z zapisovanjem. k . Za'° i« Potrebno vsaj v glavnem obrazložiti, Kaodarslvo. V« vpisali in naše »knjigovodstvo; 1*> doseglo cilj Vpisovanje ne 1k» delalo težav, gre le za kdaj naj se vjiiše. Načelo je takoj, ko se izda ali'prej. me denar. Pri dobri volji se bo že našlo par ;uj. mit morda na račun predolgega govorjenja S!W," je znano, da se največ Iroši in proda,a oh n<& Ijah in praznikih, torej dovolj časa za pisan«, Začetkoma bo slo bolj počasi, to ali ono se ha zabilo vpisati. Nič za to. Vpisuje naj se kar iiS. prej »:>ko, da preide ta i>osel v meso in kri. Ka je zvezek popisan, naj se hrani na varno Na vprašanje ali naj vodi gospodar svoje ij* ležke ločeno od gospodinjskih moremo reči, da i« to vsaj v začetku nepriporočljivo. Vi-ndi-r w j» ravnati (>o stvarnih potrebah. (e bi se volili u. piski vendarle ločeno, je potrebno, da se zabele-žijo enkrat na mesec ti izdatki in dohodki v glavno. to je gospodarjevo knjigovodstvo. Načelo enotnosti se ne sme podcenjevati, če hočemo imeti korist iz zapisovanj. Vse kaj drugega je. če otrud za sebe vodijo zapiske. To je nad vse pri|K>iofijj-vo. otrokom naj se da možnost, da se že v imalo-sti temu prince. Gotovo je, da so starejši kaid novotariji težje dostopni kol mladina, ki l*> p* zneje, ko zavzame mesto staršev, zajiočeto delo i umevanjem nadaljevala. Na otroke vpliva zapisovanje vzgojno, ker se na ta način nauče preračunava li. ali naj izdajo dinar ali ne. S totn. da smo se naučili viiisovati vse izdatb in dohodke, ni namen našega »knjigovodstva! 4 dosežen. To ima svoj pomen le, če ga znamo ts4 ii|vorab!jati z namenom, da izboljšamo gospoda-renje. Vpisati številke, ki bi jih nikoli več pogledali, so za nas mrtve. Iz tega sledi, da > treba vse naše gospodarenje prilagoditi talio kot velevajo zapiski. Cim vidimo seštevke več mescev ali celega ieta, jih moramo medselio no primerjati, Prav prikladen čas za to je popoldne »k nedeljah. Zapisali je treba istovrstne izdatke i» dobro preštudirati kaj in kako. V primeru, Ia » dohodki večji kot iz.ialki, je pregledovanje rai-veseljivo in manj utrudljivo. Vendar moramo tudt tukaj kaj koristnega ukreniti: še Imij izboljšati gos|>odarstvo, da lw> prinašalo Se večjo korist. Sešteto je takih primerov! Nekaj drugega je tedii če so izdatki večji kot dohodki. Mučna je tako a gospodarja kakor za gosjiodinjo že zavest, da * ne more izliajati. Toda zaradi tega še ni potrebi obupavati. Ce so zapiski točni, bo umni uos(W dar najprej »našel« one izdatke, ki niso ueob-hodno potrebni. Enostavno jih bo v bodoče of>u-slil, čeprav ni to prijetno. Izdatke, ki so sirer nujni, l>o do skrajnosti omejil. Morda na ta nac^ da bo več trošil za vzdrževanje starega, da se ukine nabava novega. Poskusil bo najti nov vir a dohodke, da na ta način uravnovesi gospodarstva Saj ve vsak, da se gospodarstvo, ki več troši k« prejme, ne more vzdržati. Nimamo namena «► vajati, kaj naj se zniža in kaj opusti. Vse to l»® že povedali zapiski. Šele pri takem pregledu » spoznal marsikateri gospodar, kje se po n(>Polr't nem troši. Na videz mrtve številke lx>do 'lo«oj zgovorno pričale, kje je preveč in kje premi« S tem, da gos|x>dar v miru premišljuje in ukr®J? v korist gospodarstva, je cilj našega knjil?"'0?; stva dosežen. V današnji dobi bi bilo greli. ^ se gospodar prepustil usodi, ne da bi sam loval. Naj bi bilo navidezno stanje še tako sl>» če se Ik» s tem, kar se ima, umno gospodanl0' w vtis nazven ugoden. . ... I'- prednjega ho »Domoljuliov« bralec sp^n« ntamA l.nHl! _______ _____l.il .i^aiiaim kuj 1 I!?: "janien je bil ta, da prične..nažtenl k,r da nismo imeli namena uvajati učenega ^stva, kjer se govori samo o dobičku in^K^ kjer Se ni, t,olj kot do seriaj računati s .-- , . ima, ter skuša še izboljšati svojo usodo i gos|iodarjei).jem, >' Predpustno razmišljanje r Predpustni čas je in vsepovsod vubijo lčričeči plakati na plesne prireditve. Plesi go po mestih, plesi po trgih pa tudi po nekaterih čisto kmečkih vaseh. Prav je, dn bi ee naš narod, posebno pa tudi naš kmečki stan zavedel velikih nevarnosti in velike škode, ki jo donuša ples. Razen občinskih blagajn, v katere prihaja nekaj denarja o pozabili pa niso pv-vabiti boljše »izobraženejse« kmete, po do-liberalne kmete. Da so se udeleže- vali plesnih prireditev, je bilo seveda »no-bel«. Čudno, kako ta noblesa dunes zgleda, in kako zgleda danes ta vas. Nobena vidna nesreča jih ni zadela, a so vendar gospodarsko popolnoma propadli gostilničarji, trgovci in zraven pa še tisti »boljši« kmetje. Znano je, da so tisti, ki našemu narodnemu ži vi j ii niso prijazni in bi najraje videli, dn bi čira prej izginil slovenski narod, prirejali in še prirejajo kolikor mogoče veliko in bučnih prireditev, združenih s plesom. To se je vršilo in se še vrši med našim narodom onkraj državnih mejnikov. Kajti vsi ti se dobro zavedajo, da je ples najboljše sredstvo, da sc narod nravnostno skvari. Ko bo pa nravno pokvarjen, — tako popolnoma prav računajo, — bodo imel lahko opravilo z njim. 'I Kmet, ki hočeš in inornš ostati trden na svoji zemlji, zato skrbi, da boš z vso silo nastopal proti neštevilnim plesnim prireditvam in zabavam. Nič ne pretiravamo, če zapišemo, da je ples grobokop našega naroda in če se ga bo oprijemal tudi kmeč-i ki človek, tudi grobokop za kmeta samega. Zanimivo je vedeti, da so glede plesa v veljavi neke zakonske določbe, ki so bile izdane že pred več kot sto leti. Za našo Slovenijo so še vedno v veljavi postavne določbe glede plesov, katere so bile izdane z dvornim dekretom z dne 12. maja 1927. Naša zakonodaja se s plesi še ni ukvarjala, razen tedaj, ko so ji bili predmet za obdavčenje v obliki raznih veseličnih taks. Usojali bi se opomniti naše poslance, da delajo na to, da se izda zakon, ki se bo tikal tudi plesov. Toda ta zakon naj bi omejil plesno kugo, ne pa da bi jo morda še pospeševal. IZ ŽIVLJENJA KMEČKIH ZVEZ Pog'darskega jioložaja. Na ta položaj jc pa mogoče uspešno vplivati le v strnjeni, organizirani skupnosti. Dn ima pa organizacija svoj pravi učinek, mora biti zgrajena na trdnih idejnih, duhovnih temeljih, brez katerih je sploh ni, pa če hoče biti celo tudi zgolj gosjx>darska. Danes smo pogledali na cilj. ki je pred nami, in nakazali, da ga bo mogoče doseči le s skupnimi silami. Te skupne sile zbrati in jih po pravi, uspešni poti voditi, do zmage, je naloga našo stanovske organizacije, ki je Kmečka zveza. Niso še zbrane naše sile, kajti samo število še ne pomeni sile. Sila je v volji. Voljo zbudili v vsakem kmečkem srcu in to voljo povezati v eno samo skupno voljo — to bodi naše delo v tem letu. V boj za naše časopisje i a* NAZNANILA Opozorili). Podporno društvo železniških uslužbencev in ujKikojeiK-ev v Ljubljani o^zarja vse člane, ki so v zaostanku s članarino nad tri mesece da zaostalo članarino poravnajo najkasneje do 5. februarja t. 1., ker bo društvo sicer primo-rano vse neredno plačujofe in s članarino zaostale člane v smislu $ 5 društvenih pravil črtali iz članstva. S tem ugasnejo vse obveze društva do črlanih članov. Na morebitna tozadevna vprašanja bo društvo odgovarjalo le v primeru, ako bo priložena dopisnica z napisanim naslovom. i Olševek. Na Svečnico. 2. februarja, in v nedeljo po Svečnici, 5. februarja, priredi Prosvetno društvo v Olševku, obakrat ob 3 popoldne v novi dvorani, igro s sledečim sporedom: 1. telovadni prizor, 2. igra 'Namišljeni bolnik- (Molierova komedija v treh dejanjih). K obilni udeležbi vabi odbor domačine in okoličane. MERS^M-ČftJ V™ , pomofif » b„jite ! ^ ^"ovrV^U-M««! uiurniu Mh.1 ROl.KiiNK M. yfSNOST» »i r».ll 1 Hrrsso f.]. 7»k»1.t^U|'H()TIN \. « itizm a in ' 11 - ''"'.■J.Tie.r«!- liiM HlaU1,1 dohro 1)111 1"»'" jiersin f»l " S^S^ffiSSffi-. KSisisBSl Potnik: >V naš vagon pa dežuje.« Sprevodnik: »Špranje so naslale zaradi vročine zadnjih tednov. Ce bo pa nekaj dni lako deževalo, se bodo razpoke že spet zamašile.« Fige zopet dobile po nezvišani ceni, kakor tudi brin j« pri tvrdki Fran Psgainik. d. z a. z.. Ljubljana Tvrševa (Dunajska) cesta 33 Berač: >Prosim vas za malo podporo.« Gospodar: »Najprej vam povem, da princi-pielno.. .< Berač: iZ Bogom. Kadar mi kdo prične govoriti O principih, že vem, da ne bom nič dobil.« Črni gaber od lf» cm premera in 120 cm dolžine naprej fscem vsako množino. — Ponudbe pod »Oslr.va« na upravo Domoljuba štev. S0.091. 4Pj- Hov redtini prašek »KEDIN« za prašiče. — Vsak kmetovalec si lahko hitro in z malimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje samo I zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zavitek 8 din, po pošti 12 din, 3 zav. po pošti 24 din. — Mnogo zahvalnih pisem. Uspeh vam je zagotovljen. Prodaja drogerlja Kaaajubifana, Židimka ul.t, Pazite; pravi »Hedin« se dobi a a no v zavitkih z napisom »Redin«. Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nie . polovico, ako kupuieio kmetuske potrebščine obrtniki pomočnikov ali vaiencev in narobe. prostor velja za enkrat Din J. Naročniki »Domoliuba« plačajo samo ke ootrebščine ali prodaiaio svoje pridelke ali isčeio poslov oziram« Pristojbina z« male oglase se plačuje aaprej. Hosilni in žitni stroj dobro ohranjen, naprodaj. Hrastie 5. p. Kranj. r,_is 17 lelneaa, za rolllfl kmečka dela sprejmem. Vodnikova ulica št. 50. mm mem. Naslov v upravi Domo'juba pod št. 771. DkiiiI*i« vsled opustit- rroaam ve voinie trj vo/e. dva težka in eden lažji s širokimi Sinami. Alojzij Stražar, p. Podgorje pri Kamniku. Pozor kmetovalci! Najboljšo sekiro, vseh vrst leineže in drugo orodje iz najboljšega jekla dobiš pri Alešu, rikofja Loka, Sp. trg S. Starejšo služkinjo za vsa doma,"a dela sprejmem. ■• Naslov v upravi lista pod šl.819. lipfclfl 7:> vsa kmečka UCnlB (je|a apreimem, Velkavrh, Sablje št.2S, Ježica. Zsiiei! Mi otoii vsebujejo 37% beljakovin in tolšče ler so la-nenini tropinam enakovredno močno krmilo. 100 kg Din 90—. Sever & Konip., Ljubljana, (iosposvelska 5. Službo dobi prvovrsten mlinar za kmečko inletev. 5 parov kamnov ter lahko redi za sebe 4 prešiče. — Naslov v upravi Domoljuba pod štev. 1C90. Hlapca in deklo na kmetijo sprejmem. Ilrasiar, PrMava 13, Mengeš. fanta krepkega in po-ra(IIII ;tenega. ki ima veselie do učenja kovaške obrti, sprejmem. Oskrba v hiši. Lavrič Anton, kovač. Hrib <7, p. Loški potok. — Ponudbe poslati na upravo Domoljuba pod »Ta-koj« št. 85M. ae odda kmetija v bližini mesta in tovarn. Do-bičkanosno. Lahko se redi 10 govedi. — Pojasnila pri Majcenovu, Kamnik - Perovo. H najem ffrauo (na času dobro ndekarico pro-dam Cešnovar, Pod-smreka št. 28, Dobrova 13—U let sta-'Oalirjd rega, »prejme Svetek 1'ršula, Slape 1(5 Dev. Mar. v Polju. Bospsdlnlo me posestnik tik Ljubljane Naslov v upravi lista pod štev. 910. Hlapa za kmečka dola sprejmem. Zdešar Janez, Šujca p. Dobrova, Ia!« za kovašlvo sekir sprejmem takoj. Starost od 16 let naprej. Krmelj Matevž, sekirni kovač, Log pri ŠUofji Loki. Kupim vsakovrstno zlato m zlatnike F. Čuden, Prešernova ulica št. 1, Ljubljana. Posestso naprodaj z vsemi gospodarskimi poslopji v vinorodnem kraju v bližini ?.užem-beika. Več se izve pri Antonu (iiavan. pošla Žužemberk St. SO. Kmečki zakonski par zanesljiv, se spreime na manjše prsestvo. — Liubljana, Fiorijanska ulica šlev. 10. Bve iniad! krasi dobri mlekarici, ena s te ičkom naprodaj. — šnica ši. 37, Dobrova. Plemenskega bina si mondolske pasme, teike-a do 400 kg, kupili". — Prodam aranci;o za majhen denar 5fhi.., dekoracijo „,l,e k .»iliL' " " ' h cenah V slut-aiii potrebe lillilte tslef. it. 35J in zahtevano ie Vam v naikra^em " m » ».r f»*»reJlta lt>ai, gl.tilnl ntgtjl V BOJ ZA NAŠE ČASOPISJE! GANA izdelek najboljši, inozemskim, nad polo-10-letna garan- enal< vico cenejši, cija, štedilnike vseh velikosti izdeluje Podržai Ciril, Ig 147 pri ljub«. Graparra (Doberniku): »Ampak, lako gr.lo I* tudi ni treba puliti mojemu fantu zoba, mar misliš, da imaš steklenico piva v roki?« SreipUien Muk v Isreal«. Zzktaralla »razplateo »»tal«. HilHIL^HIROLD »—MARIBOR si 10? M »m. rj? s«vo M din. v Dopise tn spise sprejem« uredništvo ffnil"" - Telefon uredništva Jugoslovansko tiskarno« Karel »Domoljuba«, naročnin«, In uprave: čet